Delovni uspehi se kar vrstijo
Krajevna skupnost Višnja gora nikakor ni med majhnimi krajevnimi skupnostmi v Občini Grosuplje. Ima cca 1700 prebivalcev, obsega poleg mesta Višnje gore še 17 vasi in zaselkov. Lahko pa bi trdili, da je do pred nekaj leti živela v senci. Novinarji so že pisali, da je mesto za spanje.
Dovoljenja za stanovanjsko gradnjo ni bilo možno dobiti in tako so se Višnjanje selili v druge kraje, tudi v center Grosuplje.
Prvi napredek v razvoju je bila možnost večje novogradnje na Baronovem hribu ali G-3, kot se uradno imenuje.
Kot strela z jasnega je bila novica, da bo gradnja avtoceste. v Višnji gori pa novo delavsko naseljc.
Višnjani so imeli strah! Načrt za avtocesto je bil izdelan tako, da je bflo celo pokopališče planirano za presta-vitev. Takšna misel je marsikoga pri-zadela. Višnjanje so se pogovarjali, dogovarjali, diskutirali... Odločitve pa so se sprejemale na vgjih ravneh.
> Nastala so »gradbišča«. Trasa avtoceste. preslavitev poko-pališča, postavitev delavskega nasel-ja; ker delavci rabijo vodo, še grad-bišče novega v(xlncga zbiralnika. Višnjanje, tako otrod v šolo, kot odrasli, so lahko opravljali svoje ob-veznosti le tako, da so previdno pre-hajali preko gradbišč. Avtomobili so bili umazani. tudi obtolčem, ljudje pa predvsem strpni.
ceste od Žabjaka proti Vrhu. Pri mo-dernizaciji ceste je s sredstvi sodelova-la Komunalna skupnost in SIS za ces-
te, vendar brez »levjega deleža« občanov ne bi šlo. Vsa zemeljska dela so opravljali sami, vodili pravo ccst-
no gradbiščc in sofinancirali potrebna denarna sredstva.
Delovna zagnanost in sofinanci-ranje je bilo »nalezljivo«.
Tako so z združenimi sredstvi in delom modernizirali ceste na področ-jih novega naselja- Grintovec in na Baronovem hribu. Tudi vasi Spodnje Brezovo in Velika Dobrava so mo-dernizirale ceste po naseljih. Dedni dol si je zgradil del vodovoda.
Realizacija vseh izboljšav presega težke nove milijone. Mnogi očitajo
Tako so poskušali »idealisti« pri Krajevni skupnosti predvsem sode-lovati z izvajalci gradnje. Saj je zna-
Postavljalo seje ddavsko nasetje! Nekateri šaljivo pripomnijo, daje to »Olimpijska vas«.
no, da je avtocesta nujna za razvoj širše družbene skupoosti, da pa se ozka dolina Višnje gore ne da umetno razširili. Pohlevnih ovac gre dosli v stajo, pravi stari pregovor, in Višnja-nje, ki imajo za simbo) »polža«, res niso pretirano rogali.
KOMUNAlACEUETOZDpckD^
liška služba je prestavila 156grobov s preko 450 pokojnimi. Delo so oprav-ljali zelo pietetno. IJpravljalti grobov so bili obveščeni in mnogi tudi pri-sotni ob prekopu. Ostanke pokojnih nemških vojakov so odpeljali v Celje v skupno grobišče.
Urejeno je novo pokopališče v ŽABJAKU. katerega bo Krajevna diupnost kmalu prevzela v upravljan-jc. Višnjanje upajo, da bo s skupnimi prizadevanji objekt vedno dobro vzdrževan.
Krajani Žabjaka so se že potmdili. Uredili so okolico, napeljali nov vo-dovod, razšir'!) in modcmizirali del
Povsod so se pvjavljale »rane« na zemljiščih
Višnjanom, ker nimajo uvedenega krajevnega samoprispevka. Toda Viš-njanje »akcijsko« združujejo velike prispevke, sodclujejo s fizičnim de-lom in rezultati so vidni. Posebno ve-seli sojih bili otroci v vasi Velika Do-brava, saj so se plazili po toplem asfaltu in vriskali. da je bilo veselje gledati. Otroci so zrcalo odraslih.
Tudi v vasi Zgornje Brezovo niso držali rok križem. Razširili, nasuli in uirdili so krajevno pot do vasi Vrh, lako da l§hko po njej pelje vsak to-vornjak. Želijo si, da bi se tudi njihovi otroci lahko vozili v šolo v Višnjo go-ro z avtobusom.
V vasi Leskovec se trudijo 7. urc-Jitvijo kanalizacije.
Cela Lcskovška planota pa kljub prizadevanjem še nima telefonske zveze s sveiom.
Mnogi projekti za boljši standard ¦iO odvisni od širše skupnosti.
To so projekti gradnje nove pošic in lelcfonske centrale v Višnji gon, prizadevanja za vodovod na Polžev-ski planoti, Modernizacija ceste R 331 od Višnje gore do Spodnje Drage in še bi lahko naštevali.
Ob vseh tch »akcijah« za boljši standard občani Krajevne skupnostt Iahko tidijo, da pri njih ni »mesto za spanje«.
Seveda vse ne poteka lepo. Marsik-daj in marsikje nastopajo težave in tudi prepiri. Toda Višnjanje so strpni. saj rogovi polža ne bodejo.
Vas Spodnje Brezovo je kar večkrat praznovala
Že v letu 1988 je začel voziti nov šolski avtobus, ki je dosti večji od prejšnjega kombija. Tako so morali vaščani razširi-ti pot od vasi do ceste R 331. Z dobro voljo in delom so pro-blem rešili.
V tem obdobju so z delom in sredstvi pristopili k moder-nizaciji vaške poti. Motivacija je bila velika, saj vas še nima vodovoda. Brez prahu pa se manj onesnažujejo kapnice.
Modernizacija vaške poti je bila realizirana v petek, 19. 5. v soboto 20. 5. pa so se vsi vaščani zbrali pri starem obi-čaju. Gradili so nevesti.
Prijetno je bilo sodelovati pri »glihanju«. Starešina je ženihu dokazoval, koliko »lu-
kenj« so morali poravnati, ker jih je on napravil, ko je hodil k dekletu v vas, poravnavanje teh sledi pa ni bilo poceni.
Vse je potekalo veselo. Pris-rčno je sodeloval nevestin oče, ki je pristopil z besedami »seveda, vse bomo poravnali«, ter priložil graditeljem neveste. Ob pijači, harmoniki in dobri volji so skupno zapeli »Ple-ničke je prala pri mrzlem stu-denc« .... Zaželeli so srečo zakoncema in odhiteli urejati dostope ob novem cestišču.
Lepo je videti običaje vaških skupnosti in se veseliti skupnih delovnih uspehov, katerih je v zadnjem obdobju v KS Višnja gora zares veliko.
Anica Zupančič
Nov turistični prospekt
TABOP^A jA/VV'.
SLOVENIJA JUGOSLAVIJA
Priprave na nov turistični prospekt občine GroSuplje so tekle žc od leta 1987. Prvotni načrt je bil Turistični vo-dič v obliki brošure s podatki, ki bi za-vzeli blizu 80 strani brez prevodov v tu-je jezike. Da smo se odločili za prospekt v sedanji obliki in vsebini je narekovala določena potreba po bolj univerzalncm prospektu, ki bi bil uporaben tako v tu-ristični reklami, kol za reprezcntanco s poslovnimi partnerji v delovnih organi-zacijah in ustanovah.
Pred časom je dosti naših organizacij odkupilo za te potrebe. prospekt Do-lenjske in Bele Krajine, kigaje založila Dolcnjska turislična zveza in Gospo-
darska zbornica Slovenije. Ta prospekt je tiskan v posameznih jezikih in nima. razen nekaj primerov, slik iz naše obči-ne, niti podnaslovov pri Eiikah. Naš prospekl bo to vrzel zapolnil, predvsem 5e zato. ker je spremno besedilo v slo-venskem, italijanskem, nemškem in an-gleškem jeziku. Vsebuje 19 barvnih fo-tografij vseh naših turislično pomemb-nih krajev in posameznih objektov.
lzdelan je na beli osnovi v nakladi 5000 komadov, založila ga je Občinska turistična zveza Grosuplje. Uredila sta ga Sadar Jure in Lesjak Janez. Tisk je delo tiskarne Partner Grosuplje.
JANEZ LESJAK