Petnajstdnevnik -Quindicinale
Abbon. postale - Gruppo II
26. novembra bomo termometer: nezaupnica andreottijevi vladi
Kljub temu, da bomo konec novembra glasovili samo za obnovitev občinskega sveta, mora vsak volivec dobro vedeti, da bo izid tega glasovanja prvi bral predsednik centristične vlade Giulio Andreotti. Zanj bodo volitve prvi «test» za njegovo vlado, ki koketira s fašisti, nasprotuje sindikalnemu gibanju, spodbuja draginjo ter inflacijo in ruši reforme. Tri milijone Italijanov bo stopilo k volilnim skrinjicam in izbiralo svoje predstavnike, obenem pa odgovarjalo na vprašanje zaupnice Andreottijevi vladi.
Zato komunisti pozivamo volivce, naj pomislijo tudi na osrednje probleme tega kritičnega tre- : nutka. Andreottijeva centristična vlada je posledica premika na desno, ki ga je KD povzročila s po-
močjo fašističnih bomb. Zato so do «črnih» banditov tako strpni in nevtralni.
Reforme so se spet oddaljile in le trd nastop vsega ljudstva bo lahko prisilil parlament, da se jih korenito loti. Tudi v tem primeru bo Andreottijeva vlada odveč.
Sploh pa je ta vlada, kjer vedrijo demokristjani in liberalci, a potrebujejo (zaradi trdnosti) tudi podporo misovcev, izredno šibka in zato še tembolj nevarna. V odsotnosti prave politične volje se bohoti reakcija v državnem aparatu, družba je izpostavljena stalni nevarnosti novih zarot in novih provokacij.
Vemo, kako vsak hladen piš, ki zapiha iz Rima, prizadene najprej narodne manjšine. Vemo, da je koketiranje demokristjanov s
Fašisti so postavili na okno slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu bombo, ki bi bila lahko povzročila strahoten pokol. Na srečo ni eksplodirala. Policija je dolgo časa minimizirala to peklensko namero. Zakaj?
fašisti za Slovence nevarno, ker bi v takem primeru bili prva žrtev. Prav tako vemo, da bi centristična vlada rada ohladila svoje odnose do Jugoslavije. Tudi v tem
Sovražna protislovenska kampanja na Koroškem se uvršča v širši okvir dejavnosti reakcionarnih krogov. Avstrijske oblasti niso sprejele nobenega konkretnega ukrepa za zaščito slovenske manjšine. Slovenski fant, ki se je «pregrešil» s tem, da je zraven nemškega napisa na smerokazu napisal tudi slovensko ime kraja, je prišel pred sodišče, tolpe nemških skrajnežev pa so nemoteno odstranjevale in razbijale dvojezične napise, kršile zakon avstrijske republike in povzročale gmotno škodo. Avstrijska vlada ni reagirala, policija je bila brezbrižna.
V Italiji je sredinsko-desničarska vlada dovolila in ščitila «pohod» ob vzhodni meji, ki so ga organizirali fašisti. Tisoč policistov je ščitilo skupinico, ki se je nameravala udeležiti tega izzivalnega «pohoda»
primeru bi narodna manjšina prva občutila posledice take politike.
Zaradi vsega tega moramo Slovenci, v svojem interesu, podpreti tiste sile, ki so dosledno antifašistične in hočejo zrušiti Andreot-tijevo vlado. Glas za komuniste pomeni, da se Slovenci strinjajo s tem, da je Italiji potreben demokratični preokret, v katerem naj odigra glavno vlogo protifašistična fronta socialistov, komunistov in katoličanov. Komunisti smo danes za Slovence najtrdnejše jamstvo v boju proti fašizmu, ki je v naših krajih ostro protislovenski in protijugoslovanski.
Srednjih poti v kritičnih trenutkih ni. Zato zabimo tudi slovenske katoliške volivce, naj 26. novembra okrepijo KPI. Naši interesi so skupni: smo proti cen-trizmu, smo proti fašizmu, smo za napredek.
Protifašistična enotnost je bila močnejša od vlade, ki jo vodita Andreotti in Ma-lagodi. Onemogočila je nevarno izzivanje. Zmaga, za katero so komunisti dali odločilni delež, naj bo v spodbudo v boju za utrditev in zaščito demokracije. Tudi volitve naj bodo del tega boja in naj pospešijo padec sredinsko-desničarske vlade!
ASSOCIAZIONE AMICI DELLE FORZE ARMATE
DELEGAZIONE DI TREVISO
vw* Brìpm m*«**, «/* . m «utr
- - -

111
(a* 4/H/t97Z.
-Trlmtm-

momento In cui la soMIarlone M^rcaserme. l'aiiona svcrslva striacian nestr» isawoal aissujfs perto#«®, te Acsociazlonw* Che- unisce ufteli	dì mm te armi, gm-
vani » rfacoratfWkgso l'Intóìatì^K realtaare la .Marcia degil Amici delle FF. AA.. in occastone^^vj^a della VIRorta. Intendtemo cosi «dare ai gioftoFcadutt dMnrtaKlcida« di c». cto
lendono I# lltertS:	# italiani, attemperando al dettata eosWo-
zlčSfTdi serviraj
Una stpm® drogati e, di	ha percorso fra il dtsgre» di tutta te
«Optra* «di	iìwltasde alte dimnivm e «obli.
^llat!-cen»Sli «iPeteH- «ol ifttendla^fcghare ferolsino |* gueate terre Ite memoria di tutti ||t Italtenl. eoa m atto^jnaggia a di sPlìdarletà »I di r di ogni coloraslone di parte.
Pertanto chiediamo a Vel tl »o appo»to e guelte	wsldi « HI
arato» poeslbìle per realizza w per di * mmmkrs una «iSPpit cittadini i» ber« ghas» « cittadini In uniforma nel segno delle tradlzteni civiche della nostra st»«Pre
meravigliosa- «alte.
Grato- dii guasto Vorrd faro ossagoto devwosnmcnte.
IL SEGREFAB® NAZtONAlE
Gteo Regno
«Camerata» Ragno, prijatelj Pina Rautija (ki je zapleten v «črno mrežo»] je po vsej Italiji razposlal okrožnico s pozivom na «pohod ob vzhodni meji, kjer vojaki 2 orožjem branijo domovino». In vendar te meje nihče ne ogroža! Vlada je poznala namene izzivalnega «pohoda» a ga je vseeno dovolila in ukazala policiji, naj ščiti njegove udeležence Sodbo o tem naj izrečejo volivci dne 26. novembra!
Vsedržavni tajnik krščanske demokracije Forlani je v nekem govoru, ki ga je pred kratkim imel v mestu La Spezia, med drugim razglabljal vprašanja, ki so v zvezi z obstoječo politično krizo v Italiji. Med drugim je omenil zaroto reakcionarnih desničarskih skupin. Rekel je: «odbili in zaustavili smo črno mrežo, katere niti so na široko razpredene». Forlani je tudi povedal, da točno ve, da prevratniška organizacija prejema znatno denarno podporo ne le v državi ampak tudi v tujini, ter dosla!: «prevratniški poskus še ni prenehal. Nadaljujejo se poskusi, ki imajo za cilj to, da bi se država povrnila v preteklost iz katere je izšla po velikih težavah».
Krščanska demokracija in vlada sta dolžni, da odkrito govorita, da objavita vse, kar vesta o zarotah, o dejavnosti in razpredenosti «črne mreže»!
KOMUNISTI ZA DRUŽBENI RAZVOJ SLOVENCEV: SPREMENITI JE TREBA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO
Je Trst bogato in razvito mesto, ker ima nekaj semaforjev več, upe-peljevalnik smeti in novo razsvetljavo ponoči? Dvomimo, da bi resen ekonomist pritrdil taki misli. In vendar se KD s svojimi zavezniki skriva za takimi trditvami, v upanju, da bomo volivci pozabili.
Glavno vprašanje, od katerega je odvisno, kako bomo Slovenci in Italijani v Trstu živeli prihodnja desetletja, je gospodarska struktura mesta, njen možni procvit.
Kako si komunisti, a verjetno
tudi vsi Slovenci, zamišljamo Trst: v mislih imamo mesto s specializirano industrijo, odprtim pristaniščem, živahno mornariško dejavnostjo, ki se opira na vse možnosti materialnega sodelovanja s sosednimi državami in krepi svojo posredniško vlogo, ki mu je lastna — od Daljnega vzhoda in Afrike do Sredozemlja in Podonavja.
Trst pa je danes drugačen, daleč od tega, kar bi lahko bil. Za to so krive politične izbire, ki so šle mimo koristi našega področja; krive so izbire, ki so slonele predvsem
na logiki zaprtosti meja in podrejanju evropskim monopolom.
«Odprta meja» pomeni, v gospodarstvu, veliko več kot maloobmejni promet, s kateri bi demokristjani radi nadomestili vse: ladjedelnice, pristanišče in pomorske zveze.
Iz Trsta bi radi naredili pristanišče za nafto, ki bi bilo podrejeno nemškim rafinerijam na Bavarskem in «sedmim sestram». Kakšno korist imamo Tržačani od tega?
Pravijo, da ni več brezposelnosti. Res pa je, da število razpoložljivih delovnih mest upada in da je čedalje večje število mladih ljudi, tudi slovenskih izobražencev in tehnikov, ki se izseljujejo v Milan, ali tudi bliže. To šibi tudi moč narodne manjšine.
Drugačni razvoj tržaškega gospodarstva pa bi naši manjšini res dal pomembno posredovalno vlogo. Gospodarski načrti ne smejo bit' podrejeni raznarodovalnim namenom, niti političnim špekulacijam vladajočih. Zato bodo volivci podprli težnje, ki jih izražajo delavske organizacije, sindikati in delavski sveti. Podprli bomo KPI, ker se zavzema za spremembo položaja in nudi resno «alternativo» sedanjim načrtom. KPI je ponudila drugim strankam ustavnega loka skupen nastop, da bi od vlade izsilili drugačne rešitve. Predlagali smo, naj bi se vsak odpovedal nekaterim zahtevam, le da se najde skupen jezik. Žal smo naleteli no gluha ušesa.
Zato je tudi ocena volivcev 26. novembra važna. Slovenci vemo, da je naša enakopravnost zelo rahla v trenutku, ko nimamo prave družbene in gospodarske perspektive. To dokazuje Benečija.
Demokristjani so obljubljali čudeže. Mnogo so govorili o «velikem Trstu», ki naj bi nastal leta 1970. Toda čudež se ni zgodil. Danes je Trst «ladjedelniška metropola» brez ladjedelnic, mednarodno pristanišče brez pomorskega prometa Zaradi zgrešene politike sedanje vlade in njenih predhodnic tržaško gospodarstvo nazaduje. Ena izmed posledic sklepov CIPE je ta, da se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo število zaposlenih. Naftvod ni prinesel Trstu nobene koristi, pač pa predstavlja trajno nevarnost za mesto in okolico, škoduje zdravju prebivalstva.
Krajevno vodstvo krščanske demokracije je soglašalo z rimskimi odločitvami. Na volitvah naj prejme plačilo, ki si ga je zaslužilo s svojim vedenjem!
demokratično občinsko upravo, ki ne bo pozabila Slovencev. Da, prav tako, Danes se dogaja celo to, da župan, ki ima v občinskem odboru dva Slovenca, nanje (in vse nas, ki predstavljamo četrtino prebivalstva), enostavno pozabi v trenutku, ko stoji pred njim predsednik republike Leone. In spet smo «città cara al cuore di tutti gli Italiani», spet smo «najbolj italijanski Trst», spet vsi brenkajo na strune iredente in nacionalizma. Nekaj dni pozneje, ko se je predsednik republike vrnil v Rim, pa smo spet slišali «convivenza pacifica» in podobne osladnosti. Spaccini in njegovi si niti ust niso izplaknili, pa so se že delali, kot da se pred tem ni zgodilo nič pomembnega.
Zato hočemo povedati komunisti sledeče: Spaccini, in z njim Hreščak
Ne govorimo o dveh tolmačih za rajonske konzulte, temveč o splošni politiki, ki mora biti NAČELNA in za katero naj ne veljajo izgovori.
Naj pomislimo na to, kar je rekel na Trgu Goldoni socialistični od bornik Hreščak? Rekel je, da bi levosredinska občinska uprava morala rešiti vprašanje dvojezičnosti in toponomastike. Izgovarjal se je s tem, da so bile v odboru sile, ki so to zavirale.
Hvala lepa. Tako je potrdil to, kar komunisti trdimo, neposluša-ni, že celih šest let. Ves ta čas pa sta bila Hreščak in Dolhar v občinskem odboru in ne spominjamo se da bi to kritiko izrekla s svojega mesta in s prstom pokazala na stranke, ki so izpolnjevanje sprejetih obvez preprečevale.
«Errare humanum est, perseverare diabolicum», pravijo. Zakaj se
Za demokratično občinsko upravo, ki ne bo pozabila Slovencev
in Dolhar, bi bili morali povedati predsedniku repuklike, da je Trst mesto, kjer živita dve narodnosti. Ena izmed teh dveh narodnosti, slovenska, nima vseh pravic, ki jih jamči ustava. Zato naj predsednik repuklike, kot najvišji varuh ustave, opozori vlado in parlament, ki naj odobri zadevne zaščitne zakone.
To bi morala storiti zares demokratična občinska uprava, kjer je župan (in z njim odborniki) tolmač javnega mnenja v svojem mestu.
Tako se ni zgodilo, a se ne čudimo. čudili bi se nasprotnemu.
Zakaj? Preprosto zato, ker bi si to upal reči predsedniku republike samo župan, ki je te stvari rešil že doma, v lastni hiši. Tržaška občinska uprava leve sredine pa je v tržaški pokrajini EDINA, ki ne spoštuje nekaterih osnovih pravic Slovencev: dvojezičnost 'v napisih, ustrezna zapolitev Slovencev, podpore kulturnim ustanovam, tolmači itd.
torej dogaja to, da se Hreščak in Dolhar predstavljata na volitve z upanjem, da bosta nadaljevala s falimentarno politiko levosredinskega sodelovanja z demokristjani in socialdemokrati.
In vendar je tudi druga možnost. Komunisti smo že v prejšnjem občinskem svetu večkrat vplivali na izbire odbora. Zares demokratična uprava ne more mimo naše sile, posebno še, če se bomo okrepili.
KRI trdi, da je tudi do Slovencev možna in potrebna nova politika. Vsi danes izjavljajo, da je vzdušje spremenjeno in da je «mirno sožitje» nesporno dejstvo. Tega ne osporavamo. Zato smo delali vsa ta leta. Želimo pa, da bi to sožitje bilo oprto na trdne temelje enakopravnosti obeh narodnosti. To se da doseči z demokratizacijo uprave, v kateri naj pride do izraza enotnost vseh antifašistov in demokratov. Za to delamo komunisti.
Splošna bolnišnica v Trstu, ki je bila zgrajena leta •1841, je bila predvidena za 700 bolnikov, danes pa je v njej okrog 2109 bolnikov. Gradnja nove bolnišnice na Katinari zelo počasi napreduje. Sicer pa je v Trstu vsestransko neurejena zdravniška služba. Skrajini čas je, da se napravi red tudi na tem področju. Volitve lahko pospešijo korake, ki vodijo k temu cilju!
Dosedanja občinska uprava v Trstu je tako kot njene predhodnice popolnoma zanemarjala pereča vprašanja kmetijstva. Ni upoštevala upravičenih zahtev kmetovalcev. Edini «odgovor», ki ga je dal župan Spaccini, je bil odlok, ki prepoveduje prosto prodajo mleka. Demokristjani in njihovi sopotniki govoričijo o zaščiti Krasa, v resnici pa ga ugonabljajo.
Na klofuto slovenski katoličani ne bodo ponudili drugega lica
Maja letos je večji del volivcev «Slovenske skupnosti» oddal svoj glas Krščanski demokraciji, preferenco poslancu Belci ju. Tedaj so voditelji «Slovenske skupnosti» svoji bazi obljubljali, da bo KD podprla zahteve Slovencev in da se igra splača. KD je k temu dodala svoj letak v slovenščini in par volilnih shodov, da bi bila bolj prepričljiva.
Po toči je zaman zvoniti. Naj se «Katoliški glas» in «Novi list» še tako trudita, ne bo jima uspelo prepričati Slovence naj pozabijo na 8. maj in še naprej verjemejo, da je «samostojni slovenski nastop» LSS edina dosledna rešitev itd.
Prav je, da se slovenski katoliški volivci, ki so 8. maja zaupali svoj glas KD, vprašajo, kaj jim je ta nudila. Centrizem, Belcijevo brezbrižnost in končno, še... klofuto.
Klofuto ob obisku predsednika republike, ko so tržaški demokristjani v vseh govorih skrbno pazili, da bi sploh ne omenili Slovencev. To je bilo plačilo za zaupanje 7. in 8. maja in prefence posl. Belciju!
Tudi drugače se KD ni bolje izkazala d,o Slovencev, pa čeprav ji je prijetno zavezništvo, oziroma slepa podpora «Slovenske skupnosti». Naj povemo, da gre mandatna doba deželnega sveta h kraju in da svetovalec SS dr. Drago Stoka še danes čaka, kdaj do KD blagovolila sprejeti na
dnevni red njegov zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine. Zaman čaka. KD v tem primeru ne pozna zaveznikov. Tako se je moralo zgoditi, da je Stokov zakon o zaščiti Slovencev moral pred deželnim svetom braniti v torek — komunist Lavriha.
Opeharjeni volivci «Slovenske skupnosti». Trezno premislite na odgovornosti vaših voditeljev, ki so vas 7. in 8. maja zavajali in vas potisnili v objem KD. Danes vas prosijo, da jim zaupanje potrdite. Komu? Občinskemu svetovalcu, ki se je le redkokdaj udeleževal občinskih sej? Ali pa morda občinskemu odborniku Dolharju, ki je nemo šel mimo dejstva, da je KD požrla celo obljube odbornika Ceschie
na kraških shodih za toponomastiko?
Pa tudi zato, ker je — ne glede na formalne izjave o «naprednosti» — še vedno zasidrana v konservativnih vodah. Naj spomnimo samo, kakšno zmešnjavo je LSS naredila s plakatom o razlastitvah? Da, prav tako je: LSS grmi proti razlastitvam slovenske zemlje, krivdo pa meče na ...zakon o stanovanjski reformi št. 865. To zahtevo danes postavljata v parlamentu dve stranki samo: liberalci in misovci. Res lepa druščina!
V resnici bi odprava zakona 865 izročila naša področja v roke grabežljivih špekidantov. Tega zakona pa se danes boje samo špekulanti na zemljišča in pa lastniki velikih nepremič-
Odbornika Ceschia (DC) in Hreščak (PSI) sta leta 1969 obiskala razne kraje v tržaški okolici. Izvedela sta za mnenje domačinov glede poimenovanja ulic po slovenskih književnikih in borcih. Ceschia je odšel, Hreščak je ostal, a tudi vprašanje poimenovanja ulic je ostalo. Seveda nerešeno. Samo v Bazovici so bile poimenovane glavne ulice. «Dvojezičnost» zgovorno potrjuje gornja slika.
Župan Spaccini je ob obisku predsednika republike v Trstu popolnoma prezrl Slovence. Megleno je spregovoril o «volji vseh Tržačanov do dela» in o «odprti meji». Slovenska odbornika Dolhar in Hreščak sta bila tiho. In vendar sta bila mnogo prej seznanjena z vsebino napisanega govora! Zakaj sta molčala?
nin, prekupčevalci. Takih pa med Slovenci ni. Čigave interese brani LSS?
Odgovor nam pove verjetno drug primer. Vredstavnik LSS sedi v občinskem odboru, ki je odobril tak regulacijski načrt za nas Kras: prepovedal je vse osebne gradnje, medtem ko lahko gradijo cela naselja tisti, ki jim uspe zazidati 100.000 kv. metrov zemljišča. To pa sta, dandanes, lahko samo kak velika nepremičninska družba (recimo «Lloyd Adriatico») in ustanova za begunska naselja.
Mladi zakonci iz Bazovice, Gropade in Padrič, Kontovela in Proseka pa se morajo izseljevati v mesto, ker doma ne smejo zidati.
Komunisti smo se zavzemali za zazidalne pasove okoli naših vasi, nočemo pa špekulacije na 100 hektarjev. Kaj meni k temu LSS, ki je sodelovala v odboru, ki je pripravil regulacijski načrt? Ta načrt pa je res sredstvo raznarodovanja naših vasi!
Kaj pravi LSS k načrtom za vele-ceste, ki naj bi uničile polja v Lonjer-ju? Ali načrtom za rušenje 70 hiš slovenskih družin na Katinari za cesto v bolnico in univerzo? -
LSS pa bi nas rada prepričala, da so vse krivi sindikati in ...zakon št. 865.
Tudi zato jim ne moremo zaupati.
CAMOLA 0£.f D^^UTATi	•	N
mo/om* m u-ckm
4‘iaiair.tìva tei aiutati ŽBOBBC, KAJCJOH, UZ2HU», KH11ICHTO0, mi e ammAmciti
prùtsem^ta il otiotwe 1972 ictWrcìcs Esi Bitolo i ispirai yo « bii rccco Disipi?o x**
sctoIìE	/n;r;u* sn: zmu> ? hkvsìa . tol rac-
lilll 11 iisll^pxS* %giiB a s£4; co;. |llÌi|g	1S
x,f imi: co» I iS® :p‘j||gii|iiiul i|i|| |s|iì li!!! mi IHffi: gì IH:
«HSS; Gol ledili!	teU* :|||||»|
: filili!! » Il 11 |!!!iIH H» Il 1*11111SI1I31 r!r-oo"‘a H
gusto ri "ti »Eio»« giwitea <1 oeor.c.aìoa «elio ecmU eoa. Xtogtta a*ir,~ solerte olovono,. Io leKE« 19 loglio 1SC1 nclola riguardante XHaU-iuraunr cU oocoto rancio	.•«» -o ci	t « Gorraxo rx dxwatro
sttMto	c aon aolle lueu»e. KeeeSEsito poroiè la'goxitements appor-
tare delle integrazioni alla stessa sia par quanto riguarda la posizione giuridica - i soonoaioa degli insegno«« oo»e t per quasito rimate IffliMiigiiliil; p alle resole.
Vprašanje slovenskega šolstva je treba dokončno rešiti! To je naša odločna zahteva. Poslanec Škerk je predložil osnutek izpopolnjenega zakona o slovenskem šolstvu. Osnutek so podpisali tudi drugi poslanci KPI.
DRŽALI SMO DANO BESEDO KPI JE VREDNA ZAUPANJA
Več sto slovenskih volivcev, ki so običajno oddajali svoj glas za LSS, je 7. in 8. maja prvič zaupalo svoj glas KPI. Verjamemo, da je marsikdo šel iz kabine zamišljen. Toda že nekaj dni pozneje je čutil, kako si lahko šteje v ponos, da je — mimo idejnih razlik — zaupal komunistom.
V parlamentarni volilni kampanji smo na shodih govorili, da bomo Slovenci, skupaj s komunisti, izvolili slovenskega poslanca v parlament.
Držali smo dano besedo.
Tovariš Albin Škerk pa se ni za dovoljil z izvolitvijo. V poslanski zbornici si je zavihal rokave in se lotil zaostalega dela, ki čaka še iz prejšnje poslanske dobe, ko so nenadoma razpustili parlament.
Izpopolnil je šolski zakon, predložil zakon za ponovno odprtje roka za priznanje kvalifikacij partizanskega borca, predvsem pa je ponovno vložil zakonski osnutek za zaščito slovenske narodne manjšine.
Zakon tov. Škerka sedaj nadaljuje svoj «iter» v parlamentu. Žal mu podstavljajo polena pod noge. Na-primer senatna komisija za obrambo, kjer so senatorji KD in MSI zavrnili čl. 14. in 15. tega zakona (gre za priznanje žrtev, ki smo jih Slovenci morali utrpeti v času fašizma) . Akcijo teh senatorjev je vodil Pelizzo, iz Čedada. Tako kažejo demokristjani svojo «naklonjenost» do nas.
Na kongresu KPI v Milanu smo izglasovali, vsi komunisti Italije,
svoj politični program in v njem se obvezujemo, da bomo podpirali vse težnje Slovencev po ustrezni globalni zaščiti.
To obvezo je potrdil, že v svojem prvem govoru, ob predstavitvi Andreottijeve vlade sam generalni tajnik stranke tovariš Enrico Berlinguer, ko je poslansko zbornico opozoril na pereča vprašanja naše manjšine.
Tako je. In zato se ne čudimo, če je marsikdo izmed mladih slovenskih katoliških volivcev ponosen, da je zaupal KPI, ker ga KPI ni izdala.
Zato se ne čudimo, še bodo ti mladi slovenski katoličani še enkrat zaupali komunistom. Poznajo nas.
26. novembra glasuj
za komuniste
za poraz desničarske sredine in za dokončno odpravo fašističnega nasilja
za demokratični preokret v vsej državi
za izhod Trsta iz gospodarske krize
za občinsko upravo, ki ne bo več pozabila Slovencev in jih smatrala za državljane druge kategorije
Glas za komuniste je učinkovit glas!
26. novembra prekrižaj volilni znak, ki je prvi na levi strani glasovnice !
DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino - Direktor Marija Bernetič - Ureja uredniški odbor • Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Dopisništvo v Gorici: Ul. Locchi 2 - Tisk: Tip. Riva - Trst.