Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 27. avgusta 1924. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka t Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naroinioa, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Po začrtani poti. Ali smo res odnehali? Naši nasprotniki ne morejo prenesti strašnega udarca, da je Pašič-Pribičeviče-va vlada žalostno končala. Nekaj časa so se tolažili s tem, da bodo spet kmalu na vrhu. Zadnje dni pa so radi aLi neradi morali dati slovo tudi tej bilki rešitve. Zanašali so se na Radiča in njegovo včasih malo dobro gostobesedje, toda Radič jim je prav odločno povedal, da on noče ničesar storiti, kar bi sedanjo vlado moglo zrušiti. On je pač na svoji lastni koži poizkusil, kako malo jo prijetno pod Pašičevo strahovlado. Edino, kar je ostal« našim nasprotnikom je natolcevanje in sumničenje. V svoji strankarski zaslepljenosti si ne morejo predstavljati, da bi naši in z njimi sedanja vlada hotela napraviti z vso resnobo red v sedanji državi. Eden izmed očitkov, ki ga posebno radi ponavljajo je tudi ta, da je SLS doma v Sloveniji pred ljudstvom za avtonomijo v Belgradu pa za centralizem. Mi ne pišemo v našem listu tistim zagrizenim liberalcem, ki iščejo, kako bi ljudstvo zapeljali v zmoto in ga odtrgali od naše ljudske stranke. Tem ljudem je pametna beseda odveč. Napišemo pa spet par misli našim somišljenikom, da bodo vedeli in znali povsodi povedati, da naša stranka od svojega avtonomističnega programa niti za ped ni odstopila in niti odstopiti ne more. Mi države nimamo za kakega malika, pred katerim bi klečeplazili in odobravali vse, kar stori. Nam je država sredstvo, da doseže ljudstvo čim večjo zadovoljnost na svoji zemlji. Cilj države je ljudska blaginja. Ker ni država sama sebi namen, zato ne sme zatirati onih manjših družb, iz katerih je sestavljena. Liberalna država je jemala pravice najmanjši, pa nujno potrebni družbi — družini. Spomnite se, kako je v šolskem vprašanju država teptala in še tepta pravice staršev. Po svobodomiselnih nazorih urejena država ne pozna posameznih stanov in zato ni imela smisla ne za potrebe kmeta, ne za korist delavca. Občinam je jemala njihove starodavne pravice in Pokrajine so izgubljale svojo samostojnost. Liberalna država je hotela biti kakor arkada samih uniformiranih vojakov, ki so s* vsi enaki v tem, da nimajo svoje volje, ali še bolje, hotela je družbo ovac, namesto ljudi, ovac, ki molče, ko se jih striže in ko se jih kolje. Take države mi ne maramo. Kot prava ljudska stranka odločno zametamo to staro liberalno pojmovanje. Pripomoči hočemo k resničnemu pojmovanju ljudstva v javnosti, pripomoči do pravic družini in stanovom, občinam in pokrajinam. S tem nismo nikakor proti državi, nasprotno prepričani smo, da bo taka država samo takrat močna, kadar bo zdrava družina, kadar bodo občine v polni meri vršile svoje dolžnosti, ko bo v kmetskem stanu živa zavest skupnih koristi, ko bodo gospolarske potrebe posameznih pokrajiu prišle do polne veljave. Ce država te manjše družbe zatira, sama žaga vejo, na kateri sedi. To je naša avtonomistična misel. Naša liberalna inteligenca za to misel nima razumevanja, ker je bila vzgojena v tistem liberalnem duhu, ki je smatral državljana samo za ovco, ki daje volno. Odtod tisti čudni pojav, da naše uradnižtvo še danes v veliki meri ne čuti z ljudstvom, ne razume našega gibanja in se smatra za vzvišeno nad preprostim kmetom. Naša avtonomistična misel raste tedaj iz živega narodnega življenja. Nima podlage v kakih zgodovinskih dogodkih, ne v starih državnopravnih razmišljanjih. Sta-rokopiten liberalec tega seveda ne razume in smatra za to tudi našo avtonomistično misel za nekako hinavščno. Naše ljudstvo pa to razumeva. Dolgotrajne skušnje, ki jih je že naš narod napravil so ga izučile, da je treba izpremeniti naše pojmovanje o družbi tako temeljito, da pridemo v novem času do novega družabnega reda. — Liberalni listi se čudijo, da SLS osvaja ljudske množice. To začudenje ima svoje korenine v tem, da ne znajo čutiti in napredovati s svojim lastnim narodom. Njihovi politični voditelji mislijo, da je ljudstvo samo za to, da bi ga mi vladali, kot v starih časih. Naše ljudstvo to ve in se jim smeje. Naj bodo torej naši nsaprotnilci prepričani, da nikoli ne dožive, da bi naša stranka, ki je skozi in skozi ljudska stranka avtonomistično misel zatajila ali nanjo tudi samo trenutek pozabila. Z dosledno vztrajnostjo — k cilju! Ko je vprašal modem hribolazec kmeta, koliko je do vrha gore, mu je ta odgovo- ril: Če boste hiteli, osem ur, če greste zmerno, šest Hribolazec se je čudil, na vrhu pa razumel kmetovo besedo. Ker je preveč hitel, se je zasopel in moral počivati. Namesto, da bi na času pridobil, je s hi-trico samo par ur zapravil. Podobno je tudi v našem javnem življenju. Naenkrat čea noč se ne da sveta izpremeniti. Za vsako veliko stvar je treba modrosti časa. Korak! za korakom moramo tedaj iti vztrajno zal tem, da uresničimo svoje misli v javnem življenju. Kakor smo delali takrat, ko smol bili v opoziciji, bomo delali tudi sedaj, k<* smo udeleženi na vladi. Že zadnjič je »Domoljub« povdarii, da je naše ljudstvo s svojo vztrajnostjo odločilno pripomoglo zmagi nad Pašičevo vlado. S svojo vztrajnostjo, naj naše ljudstva tudi sedaj pomaga, da bo mogla naša vlada čimpreje uresničiti zahteve po zakonadaj-ni avtonomiji Slovenije. Liberalci bodo metali naši vladi polen® pod nogo, kjerkoli bodo mogli. Očitali bodo, zakaj vlada naenkrat vsega ne stori. Marsikak nepremišljen, bo postal nepotr-pežljiv, ko ne bo videl takoj velikih uspehov. Marsikomu se ne bo izpolnila njegova osebna želja in bo v potrtosti postal nejevoljen. Vsem takim povejte, da spada k poglavitnim čednostim poleg modrosti tudi zmernost. MILO „GAZB.&" ODTEHTA PO SV® JI IZBORN1 KAKOVOSTI vse manjvredne, ceneJSe Izdelke. DOBITE GA V VSAKI TRGOVINI. it* Posebna težava bo nekaj mesecev, ker bo morala nova vlada delati le v okviru proračuna, ki ga je sestavila prejšnja vlada. Mnogim nujnim ljudskim potrebam ne bo mogočo ustreči, ker ne bo denarja na razpolago. Težko delo bo čakalo našo ministre in poslance, da v novem proračunu popravijo, kar je doslej pogrešeno. Kar se je 6koro šest let podiralo, uničevalo, omalovaževalo, to morajo naši popraviti, potem pa znova zidati. Vsakdo ve, da je treba za to časa. Naše ljudstvo bo pokazalo svojo modrost z vztrajnostjo in zmernostjo. Sestanek vojakov Iz svetovne vojske na Brezjah v nedeljo, dne 31. avguste 1024. Samo še par dni nas loči od sestanka ki smo ga tisoči trpinov iz vojne dobe že davno pričakovali. 31. avg. dopoldne ob 10. uri se zberemo v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah k sv. maši v zalnalo za srečno prestane nevarnosti in leta trpljenja, v spomin na padle tovariše. Po sveii maši oziroma po kosilu bo prijateljski sestanek z govori in razgovori. Natančnejši spored bo objavljen zadnje dni ali pa šelo na Brezjah. Došlo nam je veliko število dopisov tovarišev z nasveti in željami glede sestanka. Ker ne moremo vsakemu posebej odgovarjati in po možnosti skušamo ustreči vsem izvedljivim željam, sporočamo: Sestanek 31. avgusta na Brezjr.h ne more upoštevati nobenih drugih prireditev. Namenjen je samo možem in fantom, brez razlike šarže in oddelka, ki so trpeli v vojski, četudi bi radi uslregli vdovam, staršem, otrokom, neveslan, sorodnikom itd. padlih tovarišev, nam vendar ni mogoče. Torej: možje in fautje, stari vojaki, na svidenje ra Brezjah! Sestanek je namenjen vsem tovarišem, brez razlike mišljenja in stranke. Pripravljalni odbor se bo ogibal vsega, kar bi stvarno moglo koga žaliti, znal bo pa tudi preprečiti, da kdo drugi ne bo kaj takega storil. V trpljenju in smrti enaki, bomo znali tudi pri spominu na mrtve biti enaki. Polovično vožnjo na železnici smo zaprosili in jo bomo gotovo pravočasno dobili, kakor raznovrstne organizacije. Doma kupite celo karto, ki je ne sme oddati (v Ljubljani ali Otočah), na Brezjah dobite izkaznico (za malo odškodnino v pokritje stroškov) in se vozite domov brezplačno. Skušali bomo dobiti dobro godbo za sv. mašo in sestanek (najbrž bo vojaška). Po dosedanjih obvestilih moramo pričakovati naravnost presenetljivo veliko udeležbo, (celo iz nekaterih štajerskih krajev jih pride kar po 40, 60 in še več skupaj) kar dokazuje, kako smo si vsi že davno želeli takega sestanka. Poskrbimo, da bo vsak tovariš, ki ne čita časopisov, pravi čas izvedel za naš sestanek. Kdor želi na Brezjah kosilo, naj tja piše (gostilne Finžgar, Troha, Murnik, Gabrijelčič in drugi). 21 Tovariš, ki bi se radi pogovarjali, pišite si, kje se boste dobili (čas, kraj). — Druge želje glede sestanka sporočite na Prosvetno zvezo (Ljubljana, Miklošičeva cesta 7). Pomislite in pišite, o čem naj se pomenimo (skrb za spomenike padlim tovarišem, za sirote, za invalide, prihodnji sestanki itd.). Zelo bi ustregli nam in sebi, če nam na dopisnici sporočite iz večjih krajev šte-\i!o udeležencev, da bomo mogli obvestiti žcleznico glede potrebnega števila voz oziroma posebnega vlaka Ljubliana-Otoče. Prosimo vse preč. župne urade in županstva naj to blagohotno oznanijo pravočasno v svojem kraju, vsa spošt. uredništva pa, da izvolijo to obvestilo ponatisniti. Na veselo svidenje 31. avgusta na Brezjah, tovariši! Za pripravljalni odbor: Fran Bonač Jernej Hafner bivša vojna kurata. V torek dne 19. avgusta. Na soji i \nistrskega sveta je minister za agrarno reformo V e s e n i a k poročal o agrarnih razmerah v Sloveniji, Južni Srbiji in Dalmaciji. Za Slovenijo bo ministrstvo pozvalo vse veleposestnike, da takoj odstranijo iz služb vse tujce, ker je veliko naših domačih slovenskih strokovnjakov brez službe in ker tujci ne upoštevajo krajevnih razmer in ne razumevajo ljudskih potreb. Minister za železnice Sušnik si je izposloval pooblastilo, da imenuje več komisij, ki bodo pregledale razne korup-cijsko afere prejšnih ministrov in višjih uradnikov. Več korupcijonistov je minister že zapodil iz službe. Kmetijski minister dr. Kuiovec je poskrbel za novo pomoč onim kmetovalcem, ki so trpeli vsled toče. Prosvetni minister dr. Korošec je izdal več odlokov glede učnih knjig na slovenskih šolah. Vlada je pretresava! a tudi vprašanje novega zakona za invalide, ki ga sestavlja dr. Jež. V sredo, dne 20. avgusta. Minister za zunanje zadeve dr. Voja M a -r i n k o v i č je podal pojasnilo glede razmejitve z Italijo. Minister je ostro obsodil ljubljanski Žerjavov list >Jutro«, ki s svojimi lažnjivimi poročili pomaga Italiji. Ugotovil je, da je vso nesrečno razmejitev izvedla že prejšnja vlada in, da sedanja vlada mora samo še popravljati kar se še da. Nova vlada je že tudi veliko dosegla v korist obmejnim občinam in posestnikom. Vlada je izdelala načrt zakona o pobijanju korupcije. Tega zakona se pristaši prejšnjega Pašič - Pribičevičevega režima najbolj boje, ker so od korupcije živeli in bogateli. Prosvetni minister dr. Korošec je predložil kralju v podpis imenovanja na ljubljanski univerzi. V četrtek, dne 21. avgusta. Seja vlade se je vršila pod predsedstvom dr. Korošca. Razpravljali so o novi carinski tarifi in drugih resornih zadevah. Zunanji minister dr. Marinkovič je sporočil, da se bodo v Ljubljani sestali zunanji m ifl i s t r i držav male an- tante. Vlada je Izdala navodila za pri-prave za novi proračun. Naši ministri m poskrbeli, da bodo prihodnje leto na razpolago večji zneski za slovenske bolnice. V petek, dne 22. avgust n. Vlada je sklepala o raznih uradniških iz-premembah, ukinila dnevnice komisijam kadar poslujejo tam, kjer so nastavljene in pooblastila minister Davido-viča, Hadžiča in dr. Kulovca, da zastopajo vlado pri slavnostih v Surdolici V soboto, 23. avgusta. Poljedelski minister dr. Kuiovec je odredil pomoč za poškodovance po toči in povodnji. Prvi obrok, ki ga je minister ukazal razdeliti znaša 50 vagonov žita in 4 miljone kron. Od tega pride na ljubljansko oblast 400.000 kron in 4 vagone žita. Bavnotoliko dobi tudi mariborska oblast. FANTJE in MOŽJE! Pridite 7. in 8. SEPTEMBRA v Ljubljano številno m marijanski kongres! Popolnoma varno naložite svo! denar pr> Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve t lastno novo palaio na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo nafbolfše z ozirom na višino zneska In odpovedni Eas Varnost ta hranilna vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica veČino delnic stavbo« delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palafa ob Miklošičevi cesti, več mestnih biS, stavliišč in zemljišč v to- in inozemstvu. — Denar sc naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5881 »DRUŽINSKA PRATIKA« za leto 1925 JE IZŠLA -m: iu se pričenSi s prihodnjim tednom dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah z galanterijskim blagom, CENA IZVODU 5 DIN brez poštnine. RAZPRODA J ALCI DOBE ZNATEN POPUSTI PoroCni prstani 14 kar. zlato 6 kar. zlato amerik. dublč vc^ii® v zalogi r. ČUDEN Ljubljana, PTeSernova 1 Selenburgovfl 7 Izid volitev. Volilni okraj Litija. (Zaupnike S. L. S. prosimo, da nam morebitne napake sporoče, da bo statistika popolna.) 1 | K« >d O Občina Število volivnih Število Število odbor- število odbornikov ki Naslovi kandidatnih list Število ----M J-- £e 369 17 17 SLS 17 22 Muljava 67 7 3 Kompromisna lista- 7 23 Mtfi. 63 7 7 ICmet9ka zveza (SLS) 7 24 l^eisSissrSfi ' 56 29 7 7 SLS Delavska zveza (SLS) 11 18 3 4 25 Polica 181 146 9 9 SLS, SLSj SLS a SLSb SLSc SLS za občinski blagor 35 21 24 25 21 20 2 1 2 2 1 1 26 PasStsiSs 375 17 17 SLS 17 27 Praiireže 66 7 7 SLS 7 28 Rndahova vas 77 59 7 2 SLS SKS SKS 20 23 16 2 3* 1 *) Izjav, da so nevtr. £9 Sieteafflja uaii 59 7 5 SLS 7* *) med temi 2 SICS 30 Smarinu 687 380 25 20 I. SLS (podobfiiua sv. Peter in Pavel) II. SLS (podob. I.iberga in Šmartno) Delavska lista JDS i(i9 128 50 33 11 9 3 2 31 Ttssnieirfca 126 sa 7 6 SLS Kuaetaka zveza (SLS) Temenica Kmetska zveza (SLS) SobraCe 38 28 20 3* 2 2 *) 2 SL3, 1 SKS li Trato efijego 441 340 17 17 SLS, SLSj 207 ■ '133 10 7 (Dalje glej na naslednji strani spodnji)' a* d Priskočite na pomoč po povodnji tako strašno prizadetim rojakom. Prispevke, bodisi v živilih, obleki ali denarju, sprejema Kanje »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanski nasip Štev. 10. Petje pri Marijanskem kongres«. »Pevska zveza« bo skušala organizirati skupno petje o priliki Marijanskega kongresa, iu sicer pri posvetitvi, med procesijo in po njej. Peli bi le lahke, splosno znane Marijine pesmi. Prosimo vse pevce m pevke, ki se bodo udeležili kongresa in bi hoteli pri skupnem petju sodelovati, da nam javijo takoj po dopisnici svoj natančen naslov in glas, ki ga pojo, na naslov: profesor Marko Bajuk, Ljubljana, Cesta na Rožnik 29. Seznam pesmi bo naznanjen po drugih listih. Skrbite, da se udeleži marijanskega kongresa veliko število moških, mladeni-čev in mož! Moški so spodbude potrebni, pa dajejo shodu tudi lepše lice. In zastav ne pozabite! Fantje, ki pridete na kongres, ne pozabite kupiti knjižice »Fantič, le gor vstan'!«, ki do takrat izide. d Pričetek šolskega leta 1924-25 na škoiijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Učenci, ki bodo delali nižji tečajni izpit, in oni, ki imajo radi bolezni naknadne izpite, naj se vrnejo v Zavod sv. Stanislava v ponedeljek dne 8. septembra; učenci iz ostalih razredov, ki imajo ponavljalne izpite, naj pridejo v torek dne 9. septembra; vsi ostali učenci pa naj se vrnejo v petek dne 12. septembra. Sprejemni izpi- ti za I. razred se bodo vršili v petek dne 12. septembra ob 10. uri. d Razstava cerkvenih parameutov, ki jih je naredila bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve ljubljanske škofije, bode letos prav iste dni, kakor lani, namreč od (3—10. septembra. Ker bo v onem času v Ljubljani prvi slovenski Ma-rijanski kongres, bodo udeleženci imeli ugodno priliko, da vidijo, koliko krasnih paramentov se je naredilo s pomočjo malih prispevkov, ki jih darujejo udje bratovščine sv. Rešnjega Telesa Razstava bo v I. nadstropju v Alojzijevišču, Poljanska cesta št. 4, in bo odprta vsak dan od 8.—12. ure zjutraj in od 2.-6. ure popoldne. d Udruženje vojnih invalidov podružnica v Ljubljani javlja vsem članom in članicam, da se oddajajo pri tajništvu podružnice čevlji vseh vrst in velikosti po znižanih cenah. Vse podružnice lahko iste na-roče za svoje članstvo in se jim pošlje na željo tudi po pošti, kakor tudi posameznim članom. Odbor. Po svetu. Pozor pred krivim prerokom! V Ljubljani in okolici se je pojavil neki mož, ki ponuja in prodaja razne tiskovine: brošu-rice, sv. pismo, celotno ali razne dele (protestantsko!) in časopis »Glasnik Časa«. Govori zelo pobožno, trdi da je branje in kupovanje njegovih itskovin zelo bogoljubno, da, misijonsko delo; da je škoda, da katoliški duhovniki ne pustijo ljudstvu brati sv. pisma itd. V Zeleni jami pri Ljubljani je celo trdil, da so ga poslali misijonarji pri cerkvi Srca Jezusovega in da so to nji. hove tiskovine. Mož je neke vrste adven. tist. To krivo vero je začel v Ameriki lota 1833. neki sanjač Viljem Miller, ki je na-povedal koncc sveta za 1. 1843. Takrat bi naj bil po njegovi napovedi stopil na zemljo sam Kristus in ustanovil božje kralje-stvo, ki bo trajalo 1000 let. Ko se to ni zg0. dilo so ta datum vedno prestavljali. Neka vrsta teh krivovercev so takoimenovani »resni raziskovalci sv. pisma«, ki so za kor nec sveta tudi že trikrat prestavili datum. Zdaj pričakujejo za konec sveta prihodnje leto. In zastopnik teh sanjačev je zgoraj omenjeni mož. Bodite previdni! d 70 letnico rojstva je obhajal te dni v krogu svojih prijateljev in sorodnikov mizarski mojster g. Jakob Merhar v Sav-ljah, zvest bralec Domoljubn in odložen pristaš SLS. Bog ga živi še mnogo let. d Dojenček, ki ima 6 prstov na vsaki nogi, se nahaja v oskrbi gospe Jakobove v Savljah. Pravilno zraščeni prstki so jako drobčkani, vendar se bode treba pri iz-beri obutve ozirati tudi na šestero. d Strela je ubila dne 14. avgusta doraslo posestnikovo hčer Ivano Homec, v Iloboši, obč. Oselica, napravljala jo na vrtu pod jablano krmo za prašiče, v jablano je treščilo in dekle je bila takoj mrtva. d Požar v Tomačevem pri Ljubljani. V soboto, 23. t. m. je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje pri Taškar-ju v Tomačevem. Pod poln slame je pogorel. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti. Gospodar trpi občutno škodo. d Konjska razstava na ljubljanskem velesejmu je prav dobro uspela. Vide/i smo res prav krasne konje. Upamo, da se bo razstava vršila vsako leto in se raztegnila tudi na ostalo živino, kar bo gotovo v veliko korist naši živinoreji. 33 34 35 36 Občina Vače Uel. PSS St. Vid pri Stični 37 38 UiSnia gtsra Zigorica Žalina Število volivnih upravičencev 161 167 429 92 81 175 Število volivcev 143 110 266 80 108 Število odbornikov [17 Število odbornikov ki pri padaj o SLS 15 Naslovi kandidatnih list "slšT SLSJ SKS JDS SLS Napredna kmetijska stranka SLS (Stična) SLS (Št. Vid) ______ JDS_____ "SLS Obrtna zveza SLS JDS Napredna gospodarska stranka Gospodarska stranka SLS SLS (Vel. in Mala Loka in PešČenik) Kmetska zveza Žalina Število glasov 43 21 29 50 92 24 158 78 30 28 15 15 13 9 85 23 odbornikov 10 5 2 3 1 1 1 1 7» Opomba J vezani J vezani |___ * med temi 1 SK8 vezana Kratice; SLS = Slovenska ljudska stranka, SKS = Samostojna kmetijska stranka, JDS = Juyoslovenska demokratska stranka. V občinah, ki so debelo tiskane, ima SLS absolutno večino odbornikov. Izmed 38 občin ima SLS absolutno večino v 34 oečinah (89%). Izmed 442 odbornikov, kijih je bilo treba izvoliti, jih 334 ali 75-oS £ pripada SLS. Slovenska ljudska stranka je nastopala pod svojim oflcielnim naslovom v vseh občinah razen v treh v 1 (Krka) je bila njena lista zavrnjena; v 1 (Muljava) je šla v kompromis 1 (Veliko Pece) pa je nastopila pod naslovom Kmetsko zveze, kar je pa itak ofictel. nastuv ene njene sestavne organizacije. Si.S je vložila kandid. listo pod svojim pravim Imenom samo v 4 občinah in sicer v Gorenji vosi, Krki, Radohvoi vasi ln na Vacsii. JDS pa je vložila kandidatno listo pod svojim oficielnim imenom le 3 občinah in sicer v Št. Vidu (2 odbornika), Višnji gori (1) D na Vačah (3). ' . • d V 17 občinah sploh ni prišlo do volitev, ker je bila vložena samo po ena kandidatna lista. V ostalih 21 občinah pa so je izme 4143 volilinih upravičencev udeležilo volitev 2833 ali G8°/o vsoh voli v. upravičencev. S* d Podgane zapuščajo potapljajočo se barko. Orjunski cesar dr. Žerjav bo kmalu ostal sam, kakor tisti ubežni kralj, ki je izgubil vso vojsko. Stari liberalci z vso vnemo zatrjujejo po ljubljanskih kavarnah, da Žerjavovega nasilja niso nikdar odobravali in no marajo imeti z njim nobenega opravka. Vodja štajerskih liberalcev dr. Kukovec pa je v časopisih zaklical Žerjavu, da spada s svojim naprednjaštvom med staro šaro. Tako mineva slava nekdaj vsemogočnega cesarja orjunskih pretepa-čov. d »Vlada bo padla« prorokujejo vsak dan dvakrat ljubljanski policaj-demokra-tarji, zjutraj v »Jutru«, popoldne pa v »Narodu«. Nekaj so le uganili. V Ljubljani je padel Baltič, v Mariboru pa Pirkmajer... Njihovi priveski pa kmalu sledijo, ja, ja, ata »Narod«, vlada je padla, če ne »ta volka« pa vsaj »ta mala« — velikožupanska. Evharistični kongres v Osijekn je zbral okoli 60.000 katoliških Hrvatov, Nemcev in Madžarov k molitvi presvete Evharistije. Veličastno manifestacije so trajalo več dni. Vse resolucije povdarjajo obnovo krščanskega življenja po presveti Evharistiji. V imenu vlado se jo kongresa udeležil ministrski podpredsednik in minister za vero dr. Korošec. Fantovski dan v Mariboru. Preteklo soboto in nedoljo 30 štajerski fantjo imeli svoj velilri praznik v Mariboru. Vsa zborovanja so bila zelo dobro obiskana in fantjo so pokarali, da imajo trdno voljo izkoreniniti napake, ki so so zajedlo v življenje in vztrajno graditi novo, prenovljeno družbo v Kristusu s pomočjo Brezmadežne Matere. Zborovanju sta prisostvovala prevz. škofa dr. J o g 1 i č in dr. K a r 1 i n in minister V o s e n j a k. Čebelarski kongres je te dni v Beogradu. Slovenskih čebelarjev jo potovalo na kongres šest. Vodi jih svetnik Martin Humek. d Stolni kanonik Jožef Erker umrl. Dne 19. avgusta je umri zlatomašnik stolni kanonik ljubljanski Jožef Erker. Pokojni jo bil vzgledni dušni pastir, ki je nad vse vneto in marljivo delal v vinogradu Gospodovem. Naj počiva v miru! Strašen roparski umor. V noči od 22. do 23. t. m. so dosedaj še neznani roparji vlomili v hišo Franceta Klenovšek vulgo Cvek v vasi Mrlovec žup. Boštai j ob Savi. Domneva so, da so bili trije; dočim sta dva vdrla skozi okno v družinsko sobo ter z revolverji v rokah napadla moža in ženo zahtevajoč denarja, je tretji stražil pred hišo. Gospodar je hitro planil po koncu, toda še predno se je mogel dodobra postaviti v bran, mu je že eden od roparjev porinil nož v spodnji clel trebuha, nakar je še mož imel toliko moči, da je roparjem ube-žal na prosto. Iioj nato pa sta se že roparja navalila na ženo ter jo počela daviti, pretepati in z revolverji groziti, dokler jima ni izročila denarju, okroglo 2000 Din. Hlapca, ki je med tem prihilel na pomoč, sta Povezala in pretepla. Preiskala sta nato še vso hiše, pokradla nekaj svinjskih krač ter zginila brez sledu. Ko se je žena malo zavedla od strahu, jo začela iskati za moža ter ga proti jutru tudi našla vsega v krvi in mrtvega kakih 10 m od hiše pod hruško. MoŽ zapušča ženo in 4 nepreskrbljeno otroke. Orožniki so pridno na delu, toda dosedaj še ni za roparji nobenega sledu. MED BRATI IN SESTRAMI. 25 letnica Marijine družbe v Trstu. 22. julija t. 1. je praznovala tržaška slovenska Marijina družba v Trstu svojo petindvaj-setletnico. Ustanovil jo je po hudih bojih 1. 1899. g. Ante Stemberger. Za njim jo je vodil nekaj časa monsig. Kosec; sedaj pa jo vodi žo 19. leto g. Guštin. Tržaška slovenska Marijina družba je lep vzgled tihega in marljivega dola. Ima okrog 600 članic, svoj lastni dom in posebno cerkvico odločeno za skupne pohožnosti. Na stotine slovenskih deklet jo našlo v tej družbi svet in prvo pomoč ter tudi zaščito svojega poštenja. Družbi želimo pri njenem plemenitem delu obilo uspehov tudi v bodočnosti. Na I. Marijanski kongres v Ljubljani prlhilito tudi slovenski častilci in častilke Marijine iz Koroške. Nova maša v Gorenčah na Koroškem. Odkar imajo v Gorenčah župnijo šo ni jo čen. Če jo prej vložite, preje bo rešena} seveda pa ni sigurno, da bo uslišana. Vprašanje: V letu 1925 pojdem na nabor. Oče in mati sta mi umrla. Preživljati pa moram 70 letno staro mater in 13 let staro sestro. Ali imam pravico do oprostitve vojaške službe kot hranilec stare matere in sestre? I. V. B. Odgovor: Ako so Vaši podatki pra vilnl, tedaj imate pravico do oprostitve, če vi oziroma Vaša družina ne plačuje nad 20 dinarjev neposrednega davka. Če pa plačujete več, kakor 20 dinarjev davka na leto, boste morali pa služiti skrajšan rok (devet mesecev). Vpoklic mornarice. Na ponovna vprašanja ponovno sporočamo, da bodo k mornarici potrjeni mladeniči vpoklicani v oktobru. Vpoklicani pa bodo letos le tisti, ki so bili potrjeni že lansko leto. Letos potrjeni rekruti bodo pa vpoklicani šele drugo leto. Kdor bi pa iz upravičenih razlogov že letos rad nastopil vojaško službo, naj se pa obrne z dobro utemeljeno prošnjo na komando pristojnega vojnega okrožja. imeli novomasmka. Letos, 13. julija pa so I>ostale tako srečne, da so ga dobili. Ta dan je prvič daroval svojemu Bogu zahvalno daritev slov. novomašnik Niko Marktl. Mlademu gospodu iskrene častitke! Zlata maša. V nedeljo, 24. t. m. je obhajal v svoji rojstni župniji, v Bilčovasi, na Koroškem svojo zlato mašo g. Janez Bošt-jančič. Na mnoga letal Srebrni mašniški jubilaj. 10. t. m. je v Jerbergu — v okrilju svoje domovine — daroval srebrno mašo naš znani župnik g. J. Majerhofer. Gorečemu delavcu na v s oh poljih iskrena voščila. Slovenski shod v Dobu pri Pliberka. Predzadnjo nedeljo jo imel slovenski koroški dežel, poslanec župnik Poljanec v Dobu pri Pliberku lepo uspel shod, ki je bil kljub slabemu vremenu prav tako dobro obiskan. Poročal je o delu obeh slaven, poslancev v dežel, zboru in o perečih nalogah slovenske stranke na Koroškem. Zbo-rovalci so bili z njegovim poročilom prav zadovoljni in so navdušeni odšli s .dioda. VOJAŠKE ZADEVE. Vprašanje: Som vdovec, 20 odstotni invalid in brez premoženja. Rojen sem leta 1874. Imam tri otroke, rojene leta 1903, 1907 in 1911. Najstarejši sin je podedoval malo posestvo in plačuje 3 dinarje neposrednega davka. Koliko časa bo moral služiti vojake, če bo potrjen? Ali bo lahko oproščen? J. N. B. Odgovor: Najstarejši sin bo v gornjem slučaju služil skrajšan rok, to jo 9 mesecev. Na oprostitev ni misliti, ker ga vojaška oblast ne bo smatrala za edinega hranitelja nesposobnih zadrugarjev, zlasti še, ker je oče ko.maj 50 let star in ima še 17 let starega brala. Vprašanje: Pri letošnjem naboru sem bil potrjen za 24 mesecev k mornarici. Ker bodo letos k mornarici potrjeni rekruti vpoklicani šele jeseni leta 1925, bi rad vložil prošnjo, da bi bil vpoklican že letos. Do kedaj in kam je treba vložiti prošnjo? F. C. V. Odgovor: Prošnjo je treba vložiti na poveljstvo vojnega okrožja. Rok ni dolo- FRANC MIHELČIČ x posestnik v Logatcu KATARINA MIHELČIČ roj. SKUMAVEC iz Bodešč POROČENA V Logatcu, dne 25. avgusta 1924. DRAGA MOJA! Odkar delam po Tvojem nasvetu juho s pomočjo «Juhan-a«r uživam glede kuhanja največjo zadovolj-nost svojega soproga. Imenuje me prvakinjo vseh kuharici esss&mčaei&i&gi&iisisaižszsiat- >gUB0HA< i ----- t 3ŠHIMUHFfe4 gSAttnzuiH TRADEMMH C Na komisiji dne 2. avgusta 1924 v Brezjah pri Krški vasi sem zaslišana kot priča v navzočnosti gospodov sodnikov in drugih razžalila gospo Kristino Simolič iz Krškevasi z besedami: »Po krivici in goljufiji boš uživala pridobljeno zemljo!« — Tc besede prekli-cujcm kot neresnične in se zahvaljujem gospej, da jc odstopila od sodu. postopanja. — V Krški vasi, dne 24. avgusta 1924. TEREZIJA ZORG LV« {flljn od 2 do 6 mesecev starih, samo I tu icl"l» dobre, večje sorte, za pleme, kupim. — Ponudbe na upravništvo »Domoljuba« pod šilro: »DOBRA PASMA«. 4889 Lovskega psa-braka kupim. Starost od 3 do 6 let, ki pr'dno išče zajce. — V zameno dam lahko dobro, veliko stensko uro, ki bije polure in ure. — Dve stari puški, dvocevka za šrelelne in enocevka za kroglo, za hišno varnost primerni, ki se bašejo spredaj, tudi oddani. Ponudbe z opisom in ceno na: Gradjek, p. Višnjagora. - PD-SI7ETU Mi V. zasedanje društva narodov. 1 septembra t. 1. bo belgijski zunanji minister Hymans otvoril v Ženevi 5. redno zasedanje društva narodov. Na dnevnem redu je 25 točk; najvažnejša točka je gotovo: omejitev oboroževanja. Za Jugoslavijo pa je zelo važno tudi vprašanje meje med Jugoslavijo in Albanijo, ki se bo v Ženevi reševalo. Za to zasedanje vlada veliko zanimanje, ker se ga nameravata osebno udeležiti tudi angleški in francoski ministrski predsednik. Mac Donald, angl. min. preds., si je celo zamislil nov načrt,, kako bi se preuredilo društvo narodov, da bi še bolje ustrezalo svojim vzvišenim nalogam. Zunanji ministri držav male antante se nameravajo pred svojim odhodom v Ženevo zbrati v svrho posvetovanja v Ljubljani. Poleg drugih važnih vprašanj, ki se bodo pretresala v Ženevi, pa se nameravajo zun. ministri držav male antante v Ljubljani posvetovati tudi o ruskem vprašanju. Avstrija. Avstrijska in italijanska vlada sta se dogovorili, da postanejo Vrata na Koroškem mednarodna obmejna postaja. Za nas, ki Lahe kaj dobro poznamo, je to isto da so postala ital. posest. Vrata so najlažji in najbližji vhod v celovško kotlino, vsled tega je razumljivo zakaj je bilo Italijanom toliko ležeče na tem kraju. Prepričani smo, da Lahi Vrat z lepa ne bodo pustili. Poleg tega zahtevajo Lahi od nemške Avstrijske republike 400,000.000 zlatih lir kot odškodnino za pomoč, ki so jo Nemcem nudili ob priliki za nas tako nesrečno izišlega plebiscita. V interesu naših slovenskh bratov onkraj Karavank je, da naša vlada skrbno pazi na avstrijsko-la-ška barantanja. — Dunajsko poljedeljsko ministrstvo razglaša, da ne bo letošnja letina nič slabša od prejšnjih dveh letin, še raje nekoliko boljša. Žetev pšenice, rži, ječmena in ovsa je bila zelo dobra. Zelo veliko je tudi sena in sadja. Žalibog, da na Koroškem letina ni bila tako dobra, kot opisuje poljedeljsko ministrstvo. — Zanimivo je, kako skrbi dunajska občina za čistočo ulic. Na vsakih 200 korakov se bo postavil pločevinast kos za smeti. Kdor bo zanaprej vrgel papir ali kaj drugega na ulico in ga bo videl policaj, bo moral plačati 10.000 avstr. kron kazni. Ulice se bodo ponoči čistile z modernimi pometalnimi avtomobili; večina ulic pa se bo polila z oljem, da se prepreči prašenje. Doslej je bilo pooljenih že 1 milijon ms, 100.000 m2 pa se misli politi še pred zime. Tudi za či- ščenje snega pozimi se pripravljajo novi stroji. Smeti odvažajo na Dunaju s posebnimi avtomobili z več vozovi, ki so tako narejeni, da se niti pri prekladanju nič ne praši. Za zbiranje smeti morajo imeti stranke posebne pločevinaste kose, ki točno prlstoje v avtomobilsko odprtino. — Od 14. jul. do 14. avg. t. 1. se je cena živilom dvignila za 6 odstot., stanovanjem za 2 odstot., cena blaga (obleki) je padla za 1 odstot., cena kuriva pa je ostala na isti višini kot prej. Rusija in Balkan. Rakovski, znani ruski diplomat je izročil angleški vladi posebno spomenico, v kateri izraža ruska sovjetska vlada svoje mnenje, da bi se Balkan uredil federalistično . i.etos ta mesec se zvezda Mars najuolj približa zemlji — 53 milijonov km. Ker je Mars zvezda, ki je približno na isti stopnji razvoja kot zemlja, trdijo nekateri učenjaki, da morajo tudi tam bivati ljudem podobna živa bitja. Zrto hočejo še ta mesec stopiti z njimi v stik. Na goro Jungfrau v Švici bodo postavili ogromen žaromet, katerega sliko prinašamo. Izdelala ga je neka nemška tvnlka in ima svetlobo za 2 milijardi sveč. Dobro in poceni se kupuje v manuiakturni trgovini A. & E. SKABEKNE — Ljubljana, Mestni trg 10. -^- POLITlCni • 2HPISK1 m. p Vsak naš zaupnik je dolžan, da pregleda v Domoljubu statistično tabelo o iz. idu občinskih volitev in da takoj sporoči morebitne nepravinosti. Pomnite tudi, da ni zadosti, da so v redu podatki, ki se tičejo SLS, marveč je treba, da je tudi vse drugo pravilno. — Ko sporočate podatke o voliv-nem izidu, ne pozabite navesti tudi števila volivnih upravičencev. — Vse tiste zaupnike, ki nam še niso sporočili podatkov o novoizvoljenemu županu, ponovno prosimo, da to čimprej store. Navesti je treba sledeče podatke: ime in priimek, poklic, bivališče, zadnjo pošto ter politično pripadnost novoizvoljenega župana. Zaupniki, samo z Vašo pomočjo bo mogoče sestaviti v vseh ozirih popolno in zanesljivo statistiko. Storite tedaj svojo dolžnosti — Tajništvo SLS. p Naši novi župani: V občini Sv. Gregor je bil izvoljen znova dosedanji župan Ivan Marolt, v občini Turjak dosedanji župan Kari Š t r u k el j iz Rašice, v občini Griblje dosedanji župan Josip S t u c 1 j, Griblje 44, v občini Videm Jakob Prelaznik, Zden-ska vas, v občini Podgora Jožef S ter nad, Podgrica, v občini Konoplje Matija Samec. — Vsi navedeni župani so odločni pristaši SLS. Pravtako so občinski svetovalci v goriimenovanih občinah zvesti somišljeniki naše stranke. — V občini Turjak ni dobila kakor prvotno pomotoma poročano SLS 9 svetovalcev, ampak 10 in SKS ne 8, ampak le 7. Za župana v največji kmetski občini na Slovenskem — Smihel-Stopiče je bil 18. t. m. izvoljen pono.no gosp. Al. V o v k , vrl pristaš SLS. — Tudi podžupan in vsi svetovalci so SLS. — Izvoljen je bil novi župan samo od odbornikov SLS, nasprotni ga niso volili in s tem požrli besedo in obljube, s katerimi so pred volitvami hoteli begati volivce. — Pri županski vo-litvi je bil navzoč gospod komisar Kraišek. p Radič je še zadnje upanje Pašiča, Pri-bičeviča, Žerjava in takih tičev. Ti upajo, da bo Radič s kako neumestno izjavo ali kako nepremišljeno politično potezo strmoglavil vlado in omogočil starim korupcijo-nistom na vrh. Vse upanje je doslej zastonj. p Pašiču še nikakor ne gre v glavo, tla ga je dr. Korošec položil ob tla. Sklical je 19. avgusta velik shod radikalne stranke v Beograd in grozil, da bo ta shod zrušil vlado. Listi so poročali, da se bo ves Beograd tresel pred mogočnim Pašičem. Pa ni bilo (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!) Schicht^ Pravo Stiiichtovo milo z znamko JELEN" prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom 2 samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat. ftfrnn^iVi-iVifn j Dono^inE! PARA OB KOLPI. (Volitve. Železnica). V nedeljo 8. 8. 1 1. amo volili v naši občini župana. Volilne borbe ni bilo nikake, ker je bila vložena le ena lista in sicer SLS ter tudi priznana ta iivoljeno. Za Zupana je bil izvoljen dosedanji iupan gosp. Marinč, odločen pristaš SLS in 16 odbornikov, vsi pristaši SLS. Po končani volitvi je bila odposlana brzojavka našemu poslancd gosp. Skulju, v kateri smo izrekli zaupnico njemu in celemu Jugoslovanskemu klubu. V zadnjem času je zanimanje za gradnjo železnice Kočevje—Brod—Moraviee zopet oživelo. Kaj-brže radi tetga, ker se trasira proga Kočevje—Se-verin—Vrbovsko, ki je bila uzakonjena, ne da bi se prej iztrasiraia. To seveda se je zgodilo sa časa min. Puclja, ko je odločala v stvareh, ki pripadajo strokovnjakom — politika. Le v gradnji proge Kočevje—Brod na Kupi—Moraviee je našemu ljudstvu izbod iz gospodarskega propada. Posestva imamo majhna, davke ogromne, a zaslužka nikjer. Poprej so naši možje krošnjarili po ozemlju bivšo Avstro-Ogrske, a danes je to prepovedano, odnosno z&branjeno. Celo po jugoslovanskem ozemlju ni več dovoljeno krošnjariti in radi tega jim je popolnoma ogrožen življenski obstoj. Edino ie graditev te že iztrasirano proge bi jih mogla rešiti in jim omogočiti živeti, sicer na zelo lepem, toda siromašnem kraju — Hrvatski Švici. MULJAVA. (Občinske volitve.) V zadnjem Času je »Kmetijski list« dvakrat prinesel vest, češ da so na Muljavi Barni samostojneži, ker je bila za občinske volitve vložena samo ena lista, torej samostojnežev. Ta pohvala je z ozi-rom na današnje razmere jako nerodna, ker jo že vsakega sram biti dedič 2erjavove klike. Ua je zato ta pohvala le pobožna želja samostojnih, se samo ob sebi razume. Saj so vsi boljši posestniki in pošteni možje odločni člani SLS. Da pa ni prišlo do volitev, hočemo pojasniti. — Sestavila se je res samo ena kompromisna lista Kompoljci so pristali na to, kar pa niso prav storili, da dobijo Muljavci štiri samostojne odbornike, Kompoljri pa tri naše. Ker pa večina občanov s to listo ui bila zadovoljna, oziroma s sedanjim županom Kutnarjem, so je sestavila nova lista brez samostojnih z imenom »Gospodarska lista«. To se je zgodilo zadnje dni, ko je rok za ulaganje kandidatnih list že potekal. Kutnar je kar norel, ko je zvedel, da ga obeanje ne marajo več za župana. Ker je torej zvedel, da ga hočejo odriniti, kar bi bilo jako potrebno, je sestavil s pomočjo svojih zvestih generalov tudi sam svojo listo. Torej smo imeli kar tri liste: kompromisna, samostojna in gospodarska. Ko jo napočil zadnji trenutek za vlaganje list, se je napotil sam oče župan z dvema listoma v žepu v Litijo češ, ena bo žo prav prišla. Ker je bil s kompromisno listo najbolj gotov zmage, ni hotel dati do zadnjega nobene. Ako prinese nasprotnik listo in jo vloži, potem bum pri-moran dati samostojno listo, ako pa ne pride, ulo-iiin kompromisno listo. In tako je tudi bilo. Lista Kompoljcev je prispela 5 minut prepozno in ni bila sprejeta. Kutnar, ki je pa šele potem oddal svojo listo, jo bila pa sprejeta. Iz tega se vidi, da se je tukaj skoro gotovo pristransko postopalo, kar daje povod, da se Kompoljci proti takemu postopanju lahko pritožijo, da se volitve razveljavijo in razpišejo nove. Tndi pri volitvi župana se jo videlo, da niso »ami samostojneži. Kutnar, ki je volil tudi sam sebe, je dobil 4 glasove, nasprotni 3. Ako bi bili sami samostojneži, bi bil dobil eden vse glasove. Iz tega se pač jasno vidi, kako se je dopisnik »Kmet lista« nič. Pašič je po svoji stari navadi zmerjal Slovence in Hrvate in dejal, da imamo preveč pravic in da nas je treba dejati pod jarem. Potem bomo pa že mirni. Velesrbi klicali »živijo«, nekatere vročekrvneže j'e Policija zaprla, pa je bilo konec. Pašic je Pa dokazal — svojo nesposobnost za voditelja države. neumno in vedoma zlagal; rad bi pobasal vso tukajšnjo občino v samostojno malho, toda se temeljito moti. Je nekaj samostojnih rogoviležev, osobito na Muljavi, toda počakajo naj malo, ostali bodo kmalu Čisto osamljeni. DOBROPOUE. Izvolitev županov v Dobrepolju: za občino Videm Jakob Prelesnik, za občino Podgora Jože Str-nad, za občino Kompolje Matija Samec. Vsi trije župani in vsi svetovalci so pristaši SLS. CERKLJE NA GORENJSKEM. Na Krvavcu v naši župniji postavlja »planinsko društvo« novo kočo. Nam se zdi, da je ta koča nepotrebna, ker izlet na Krvavec Be vendar lahko opravi en dan. Pa to nam nič mar, je-li potrebna ali ne. Toda to nam je mar, da se pri tej koči dela ob nedeljah in praznikih, eelo Veliki Šmaren so dolali, kar je pa v pohujšanje našim ljudem, ker s tem zelo žalijo verski čut cerkljanskega prebivalstva. Ko so se Vel. Šmaren nekateri delavci uprli, čel, da morajo iti k maši, ker je tako velik praznik, jim je rekel polir: ako ne boste danes delali, nimate več dola tukaj, dobil bom delavce iz Ljubljane in ti bodo radi delali tudi ob nedeljah in praznikih. Ali tako? Mi katoliški Cerkljanei odločno protestiramo zoper tako prolanri.io nodeli in praznikov. Kaj pa poreko na to duhovniki, ki so tudi člani planinskega društva? Z BLEDA. Pred kratkem je nekdo v Novi Pravdi prinesel voliko novico z Bleda, da je bila že gotova stvar, da se zgradi velika hiša za delavce — pa prišli so klerikalci in so hišo podrli, še predno je bila zgrajena. (To so tiči). Na kak način pa? To je pa takole: Igralnica bi bila dala občini denar, občina pa bi bila s tem denarjem postavila to zgradbo. In ti klerikalci so igralnico zaprli, hiša za delavce se torej ne bo mogla zidati, če tudi je bilo žo to čisto sklenjeno. Vprašamo dotičnega gospoda: kje pa se je o tem sklepalo in določilo ? 1, no, bližajo se občinske volitve in socialistom se mora zopet malo ovsa pomoliti, da bodo prišli volit poželjiBlej-skihOrjnuskih hajdukov. Da pa ne boste s temi izmišljotinami Ulejčanov larbali, Vam mi povemo, zarodi česa jo bila igralnica ua Bledu zaprta. Saj imajo tudi drugje v Jugoslaviji igralnice, pa jih trpe, dokler se ne zgodijo kako aepravilno-sti. Domačini in zaposleni namreč ne smejo igrati. Na dledu pa sta igrala dva srbska detektiva in zgubila. Drugi dan pride nekdo, ki ga predstavijo kot višjega policijskega uradnika. Ta izjavi, da sta detektiva poleg svojega denarja zaigrala tudi tuj in šo celo državen denar in da moru igralnica ta denar vrniti In izplačalo so mu je Din 7000. Ta mož pa ni bil policijski uradnik, ampak nek Žid. Razen toga je igral nam znani kontrolor (tudi državni uslužbenec), ki bi bil moral paziti na to, da se ne gode nepravilnosti. Vsled tega je dala oblast igralnico zapreti. Tako so torej zopet klerikalci krivi te nesreče, ki jo bodo trpeli zagrizeni demokratski kontrolorji. Klerikalci skrbe, pravi dopisnik dalje, samo za svojo žepe in za svoje pristaše. To ste pa dobro pogodili Kdo pa naj skrbi za klerikalce, če ne bodo sami zase skrbeli? VI jim pač ne boste žepov basali, ker se Io za svoje potegujete. Slednjič se ta mož široko razkorači in odločno zahteva, da se mora vse njemu ukloniti in delati za blagor občine in ljudstva. Toga pouka -pa mi od njega ne potrebujemo. Sicer pa: Občinske volitve se bližajo in obljub bo od nasprotnikov deževalo. Na to smo pripravijeei. SV. LENART NAD SKOFJO LOKO. Dne 24. avgusta smo odkrili spominsko ploščo v svetovni vojski padlim vojakom in tu umrlim duhovnikom. Popoldne pa je bil blagoslovljen nov kip lurške M. B. Obojno slovesnost je izvršil čg. kanonik Sušnik. Bilo je prav lepo. RAKA. Naše ljudi je dobrouspeli evharistični shod tako navdušil za cerkvene slovesnosti, da hočejo imeti prav slovesen blagoslov novega zvonika pri podruž-nioi Sv. Iicnard na Mali Smarn 8. septembra Ob 10 pridiga na prostem, blagoslov t «v. mašo. — Ob S popoldne pete litanije. Pri službi božji ln vmes sodeluje zopet vrla šentjernejska godba in k r e p k i Raški pevski zbor. RIBNO PBI BLEDU. Gasilska veselica v Ribnem se je končala » razgrajanjem in pobijanjem šip v župnišču. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Obsojeni Sokoli.) c . Pne decembra 1923 so St Jernejskl Sokoli napadli Skedelj Alojzija, posestni-kovega sina iz Vrbovcl, ko se je vračal zvečer domov. Pobili so ga na tla, da je neza. vesten obležal. Potom zdravniške pomoči je po nekaj tednih okreval. Že večkrat ie bila obravnava v Kostanjevici in v Novem, mestu, kjer so se na razne načine zagovarjali, a končno jim vse njihovo zavijanje ni nič pomagalo. Dne 19. avgusta so bili v Kostanjevici poplačani za svojo »hrabrost«. Trije so obsojeni na 14 dni, Štirje pa na sedem dni in 509 Din za bolečine. To naj bo vsem fantom v vzgled, kam vodi sokolska vzgoja, katero je pri vas zasejal pri ljudeh nepriljubljeni civilno poročeni živin. zdrav-nik. SMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU. Šestdesetletnico svoje poroke sta obhajala dne 22. avgusta Janez in Frančiška Glo-bokar, oče in mati Janeza Globohar, trgovca in gostilničarja ter lastnika opekarne v Smihelu. Poročena sta bila leta 1864. Let« 1866 je moral mož v vojsko na Laško, kjer si je nakopal hudo bolezen; vkljub temu je dočakal visoko starost, da obhaja z svojo ženo, ki je še čila in zdrava, biserno ali de-mantno poroko. Jubilantoma častitamo in želimo: Se mnoga letal DOL. NEMŠKA VAS PRI TREBNJEM. Starišl šoloobveznih otrok vprašamo okrajni šolski svet v Novem mestu, ali se bodo razmere na tukajšnji šoli kaj spremenile prihodnje šolsko leto? Okr. šolskemu svetu jo znano, kaj se je godilo lansko leto na tukajšnji šoli, zato upravičeno zahtevamo, da se zanaprej napravi red. Učne moči lanskega leta ne spadajo več v šolo, da bi se pohujševali. Mi smo šolo zidali kot učilnico, ne pa za vojaško kantino, da ne rečemo še kaj več. Prosimo torej, da se naša prošnja upošteva, če ne bomo izvajali posledice. — Prizadeti. RAKA. (Evharistični shod.) Evharistični shod za leskovško dekanijo se je izvršil v nedeljo 10. t. m. na Raki nad vse lepo, četudi vreme ni bilo popolnoma ugodno. Slovesnosti se je udeležilo nad 8000 vernikov. 2upnija Raka se je na Bhod pripravila z lepo uspelo evhari-stično tridnevni a. Na predvečer shoda je po vseh cerkvah v dekaniji slovesno zvonilo, goreli so kresovi, pokali so topiči. Pri večerni pobožnosti so se brali številni verniki domačini in od drugod, spo-vedovanje je trajalo z malim presledkom celo noč. Ob 3. uri zjutraj se je izpostavile presv. R. T. ▼ prelepo okinčani in razsvetljeni župni cerkvi. Ob 5. uri je imel predsednik evharističnega shoda stolni kanonik Alojzij Stroj govor o bratovščini presv. R. T. Ganljiv je bil po sv. maši prizor, ko je pristopilo na stotine in stotine mož in fantov k skupnemu sv. obhajila. Ob 9 je mestni kateket Franc Bonač navduševal zbrane množice za misijonsko zborovanje. Nato je bila slovesna sv. maša. Ob 11 se je vnovič napolnila prostorna cerkev s člani in članicami Marijinih družb, katere je vne-mal župnik Jakob Žust za čisto in krepostno življenje. Popoldne ob 2 je v nabito polni dvorani g®-voril univerzitetni profesor dr. A. Snoj, ki je ravnokar došel z Velehrada, o vzhodnem vprašanju is organizaciji Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Isto-(Dalje glej v naslednjem Btolpcu spodaj!) Aa. se imenuje lina rajava kotenina, izdelana lz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mastni b« 10. IV. ljubljanski velesejem. Letošnji ljubljanski velesejem je bil viden izraz napredka naše industrije, trgovine in obrti, obenem pa prava slika gospodarske moči Slovenije. Temu mora pritrditi vsakdo, ki si je ogledal to prireditev, ki je bila vzorno urejena in izpopolnjena še z raznimi razstavami. Že prvi pogled na razstavišče ob vhodu je bil letos mnogo prikupnejši nego lani, ker jc zginila tobačna trafika ter je bil prostor do češkega paviljona zasajen s cvetlicami in ker so se tudi odstranile neokusne reklamne table. Ze s tem je velesejem na lepoti voliko pridobil. Glavni, pa tudi zasebni paviljoni so bili letos vsi čedno in večinoma okusno preslikani ter so tvorili skladnejšo sliko nego v minolih letih. Oddelki v sejmskih paviljonih so bili letos posebno lično prirejeni in so nudili pestro sliko najrazličnejših predmetov. Posebno privlačnost za posetnike velesejma sta bila lovski in zdravstveni paviljon, letošnji novosti, ki sta bila vedno polno ljudstva. 2al, da je bil zdravstveni paviljon mnogo premajhen za tako važno in obsežno zbirko. V tem paviljonu so se vsak dan popoldne vršila predavanja o zdravstvu, ki so jih posetniki z zanimanjem poslušali. Glede razstavljenih p.et etov zanimajo našega kmeta predvsem kmetijski stroji in orodje ter umetna gnojila. Med kmetijskimi stroji so bili razstavljeni Sacko- vi plugi, kultivatorji, zoravači, brane in podobno; dalje čistilnice za žito, sejalni stroji, triarji, posnemalniki za mleko in razni drugi stroji. Med temi je bil zanimiv zlasti ročni preprosti sejalni stroj, pripravnejše povedano: sejalna priprava za saditev koruze in fižola v kupčke, ki jo je izumil preprost štajersld kmet. Ce 3e bo ta priprava obnesla, se bo to delo veliko hitreje in točneje izvedlo ter se bo prihranilo na semenu. Na prostem smo opazili tudi, kako orje motorni plug, ki ga oskrbuje samo en človek in pri tem režo do tri brazde. Ta plug bi bil tudi za naše razmere zelo prikladen, ker vrši dobro svoje delo tudi na manjših njivah in celo v goratih legah. V splošnem pa treba priznati, da je bilo letos primeroma malo tvrdk s poljedelskimi stroji zastopanih na velesejmu. Proizvajalci umetnih gnojil so bili: Tvornica dušika v Rušah z apnenim dušikom, tvornica Hrastnik s kostnim in rud- easno je v cerkvi govori! kapucinski pater Avrelij Serik udom III. reda. Ob 3 popoldne 9« je začela pomikati ii eerkve veličastna procesija. Vse župnije so bile lastopane n svojimi banderi in zastavami. Na R a p i pod Kako je bila zaključna slovesnost na prostem. Kot slavnostni govornik jc nastopil misijonar dr. Knaus, ki je navzoče množice navduševal za zvestobo Evharističnemn kralju. I'ri vseh prireditvah so neumorno prepevali združeni pevski zbori pod vodstvom domačega pevovoilje. Pri procesiji je nastopila tadi šentjernejska godba. Jfaj bi ta veličastna slovesnost, ki bo vsem udele-lenrom ostala ▼ neizbrisnem spominu, donesla obilnega sada u prenovitev verskega življenja v lepi lesko viki dckaiiijil 6' ninskim superlosfatom kot domače tvrdke in Delegacija proizvajalcev čilskega soli-tra v Belgradu, ki nam kaže gnojilne preizkuse s čilskim solitrom, ki jih je uvedla v celi državi. Zanimiv je bil posebno diagram, ki nam kaže, koliko umetnih gnojil jo v minuli sezoni 1923/1924 potrosila Slovenija. Pozornost vzbuja dejstvo, da naši kmetovalci največ rabijo Tom asovo žlindro in potem superfosfat, kalijeva gnojila manj, najmanj pač dušičnata. Otvoritev ljubljanske borze. V soboto dne 16. avgusta je bila otvor-jena ljubljanska borza za blago in vrednoto, katere slovesnosti so se udeležili naši najodličnejši gospodarski zastopniki. Šele po dveletnem boju se je doseglo dovoljenje za ustanovtev to za naše gospodarstvo tako važne institucije in nešteto je bilo posredovanj in vlog, predno je ta namera uspela. In še ta borza ni popolna, kajti še nima koncesije za trgovanje z devizami, kar je za našo trgovino izredna potreba, toda na-da je, da se v doglednem času doseže tudi to. Otvoritveno zborovanje je vodil predsednik Dragotin Hribar, ki je pozdravil navzoče zastopnike javnih oblasti in raznih korporacij ter v kratkih obrisih očrtal boj za to borzo. Borzni tajnik dr. Dobrila je podrobno poročal o vseh predpripravah za ustanovitev te za Slovenijo tako važno ustanovo. Nato so novo borzo pozdravili zastopniki zagrebške in beograjske borze ter raznih gospodarskih korporacij. — Ustanovitev borze v Ljubljani ima velik pomen za našo trgovino pa tudi za kmetijstvo, ker se odslej cene za naše blago in pridelke, posebno pa za les, ne bodo več določevale v Zagrebu ali v Trstu, ampak tukaj pri nas. Posebno italijanski kupci lesa se bodo v bodoče pri svojih kupčijah v Sloveniji morali držati cen ljubljanske borze in domači prodajalci bodo vedno obveščeni o cenah njih pridelkov, kar bo preprečilo vsako izkoriščanje od strani trgovcev. Tudi krompir, fižol in druge domače pridelke bodo inozemci morali kupovati na naši borzi po cenah, ki se bodo določevale tu, in s tem bo izginilo marsikatero posredovanje, ki blago samo podražuje, ne da bi koristilo pridelovalcu, še manj pa konzumentu. Iz gospodarskih razlogov moramo torej iskreno pozdraviti ustanovitev ljubljanske borze in želimo njenemu delovanju obilo uspeha. — Prinašala bomo tudi redno njena poročila v izvlečku, da bodo tudi naši kmetovalci in trgovci po deželi obveščeni o stanju borznih cen za razno blago. Gospodarska obvestila. CENE. Trg z žitom. Cene na naših žitnih tržiščih so sedaj spričo stabilnosti dinarja že precej časa prilično stalne. Poskusi, da bi se cene ponovno dvignile, niso uspeli. Prej je opažati ponovno oslabljenje cen. .Vsled tega se zadnje dni na srednjeevropskih tržiščih pojavlja rezerviranost in slabšo raz-položenje za nakupovanje žita ter s tem združeno omahovanje cen. Gotovo je to, da letošnja svetovna žetev ne dosega lanske, na drugi strani pa dopolnjujejo staro zaloge več kot dovolj morebitni primanjkljaj. To dejstvo bo zaenkrat zadostovalo, da se bodo mogli uspešno pobijati napadi špe-kulantov na konziun. Novosadska blagovna borza. Pšenica; bačka, nova Din 367—372; ječmen Din 320 do 340; oves Din 280—285; koruza Din 285 do 290; fižol beli baški Din 500—510; moka na podlagi nulerce Din 575—580; otrobi Din 205—210. Ljubljanska blagovna borza. Pšenica postavljena v Ljubljano: domača stara Din 425, nova Din 410, bačka Din 455; koruza postavljena v Ljubljano: bačka Din 348, la Plalta Din 370; ječmen pivovarniški Din 450; rž bačka Din 390; pšenični otrobi Din 245; moka nulerca 640. Los: Trami monte 4r—8 m postavljeni na mejo Din 430, trami monte 3.3—6.8 m Din 430, trami monte 4—8 m Din 428—432; deske 20—25 mm I. in II. postavljene ua mejo Din 600, III. Din 565; remeljni 4-8 Din 724. V splošnem je zaenkrat poslovanje na ljubljanski borzi bolj šibko, vendar začenja že sklepanje kupčij in pričakovati je, da bo posebno te jeseni postalo kučevanje živahno. Sladkorni trg. To blago je v zadnjem tednu zopet zabeležilo malo znižanje. Kocke notirajo Lit 298, kristal Lit 240 postavljeno v Postojno. To ceno veljajo za italijanste blago. Sladkor iz novo kampanje iz jugo-slovankih tvornic bo prišel na trg v prvi polovici septembra ter se isti ponuja pri odjemu celih vagonov po Din 16.50. Amerikanska mast je zopet nekoliko dražja. Notira: sodi po kg 170 Dol 39 ali Din 31.78, sodi po 50 kg Dol 39.25 ali Din 31.99, zaboji po kg 25 Dol 39.40 ali l)in 32.11. Gorenje cene se razumejo za odjem nad 2500 kg. Dolar je računan po Din 81.50 z vključeno bančno provizijo pri nakupu devize. Trg za jajca. Minoli teden 30 se pri nas kupovala jajca na debelo po Din 1.55 do 1.G0 za komad. — Na dunajskem trgu z jajci je tendenca čvrsta in cene rastejo. V trgovini na debelo stano komad svežega blaga 1700 Ka, v trgovini na drobno pa J 700—1800 Ka. Trg z vinom. Vsled zelo slabih izgledov vinske trgatve je zadnje dni po vseli jugoslovanskih vinskih tržiščih oživela kupčija. Vinski veletržci si nabavljajo velike količine dobrih starih vin, ki jih nameravajo uporabiti za mešanje z novimi letošnjimi vini, ki bodo po dosedanjih izgledih večinoma zelo slabe kakovosti. Zaradi tega se pričakuje, da bo n. pr. Dalmacija kmalu razprodala vsa bela vina. Sremska stara bela vina se plačujejo po 4 do 5 Din z l!te Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke in bluz® A. & E, SKABERNE .-=> Ljubljana, Mestni Ui v Sremu in se istotako kupujejo v velikih količinah. V Dalmaciji stane opolo v Ma-karski ali Zaostrogu po 3 do 4.25 Din. ŽIVINA. Cene živino telet in prašičev v Ljubljani. Za kilogram žive teže: voli debeli 13—14 Din, voli za vprego 1.2.50—13 Din; biki debeli težji 14—14.50 Din, biki rejeni lažji 12.50—13 Din, krave rejene 10.75 do 12.50 Din, krave klobasarice 7.50—8 Din. Teleta živa težja debela 20—21 Din, teleta živa lažja 18.50—19.50 Din, teleta zaklana 23.50—25 Din.. Prašiči peršutniki živi 19 do 20 Din, prašiči debeli živi 20—21 Din, prašiči zaklani 24.50—25.75 Din. Na ljubljanskem sejmu je bilo malo domače živine, večina jo je bila postavljena po prekupcih. Cene se od zadnjega sejina niso spremenile in je prej opažati padanje kot porast cen. Cene telet in prašičev pa so nekoliko poskočile, to pa samo mimo grede radi velesejma, ker je bilo povpraševanje po blagu živahnejše. Opaža se pa že zastoj v kupčiji s teleti in prašiči in je torej pričakovati znižanja cen. Stanje naše živine. Po zadnjih službenih podatkih je bilo stanje živine v celi naši državi zelo povoljno. Le v nekaterih oblast-vih so bili posamezni primeri svinjskih in govejih kužnih bolezni. bazno. Kmetijska razstava v Skoplju. Od 27. do 30. septembra se vrši v Skoplju velika kmetijska razstava. Kmetijsko ministrstvo je v ta namen dovolilo podporo v znesku #0.000 dinarjev. Razstavo pa priredi srbsko poljoprivredno društvo v Belgradu. Prva mlekarska zadruga v Dalmaciji. V Vrhpolju pri Kninu v Dalmaciji 6e je ustanovila prva mlekarska zadruga. — To ]M>menja začetek mlekarstva in dviganja živinoreje v tej pokrajini, v kateri vlada, posebno v pomorskih mestih, izredno pomanjkanje mleka. Da se temu nedostatku odpomore, bo potrebna ustanovitev še več mlekarn, ki bi v notranjosti dežele ■ lahko prav dobro uspevale. Škode po poplavi. Po uradnih podatkih znaša škoda, ki so jo letos povzročile poplave, neurja, toča in druge vremenske nezgode ogromno vsoto 612 milijonov dinarjev, od česar odpade samo na škodo po poplavi 383 milijonov dinarjev. Najbolj je prizadeta županija Osijek. Refakcija za izvoz lesnega ogla. Prometni minister je za izvoz našega lesnega oglja dovolil refakcijo 25 odstot. normalne tarifne voznine. Do te refakcije (povrnitve železniške tovornine) imajo pravico oni, ki dokažejo z izvoznimi mednarodnimi tovornimi listi, da so v enem letu izvozili najmanj 5000 ton tega oglja. Izgledi hmelske letine v Savinjski dolini. (Poročilo Hmeljskega društva za Slovenijo v Žalcu.) Tudi v minolem tednu so vremenske nezgode ovirale razvoj hmeljske rastline. Obiranje goldinga se je pričelo po malem in bo njegova letina večinoma daleč zaostajala za lansko. Stanje poznega hmelja se je nadalje tako poslabšalo, da je izključeno, da bi se že sedaj tudi le približno dala določiti množina njegovega letošnjega Pridelka. Došlo je že več hmeljskih pre-kupcev. kako hranimo sadje za zimo. Zelo važno za gospodinjo je, da pravočasno in pravo sadje pravilno shrani za zimo. Znano je namreč, da je od uživanja sadja prav zelo odvisno zdravje vseh članov družine. Navadno ima vsaka gospodinja odbrano že posebno drevo, od katerega shranja za zimo; važno pa je, da ve, kako naj ga shrani. Vedeti pa mora tudi, kdaj je označeno sadje zrelo in kakšne posebnosti ima, da ga lahko dalje časa ohrani svežega in ga obvaruje gnilobe. Za to dvoje je važno, da ga trga ob pravem vremenu in na pravilen način. Zdravo sadje je samo ca sebi trpežnejše, dočim piskavo in poškodovano sadje kaj kmalu nagnije. Kakor hitro se sad odtrga od drevesa, se prične — to je odvisno od zrelosti — v njegovi notranjosti neko razkrajanje. Sadje, ki ga misliš hraniti za dolgo, ne pusti docela dozoreti, nego odtrgaj zlasti finejše vrste jabolk nekoliko prej. Ako čakaš do popolne dozorelosti, ti sadje nekako zavrč, postane mehko in nekako ovenelo. Obtrguj pa sadje zelo previdno, ne pretiskaj ga, ne rani in tudi ne meči v košaro ali na kup, da se rie potolče in obtisne. Na noben način pa ne tresi sadja, ki ga misliš shraniti; na obtolčenih mestih kaj kmalu prične gniti. Prav tako kmalu segnije, ako ga spraviš v vlažno in zatohlo klet. Obrtgavanje sadja za zimo naj se vrši le ob suhem in lepem vremenu in šele potem, ko se je rosa že osušila. Vse sadje namreč, ki ga trgaš ob deževnem vremenu, kmalu prične gniti. Jabolka in hruške, ki smo jih namenili shraniti, je treba odtrgati približno 8—10 dni preden popolnoma dozore, namreč preden prične odpadati listje in se sad brez posebnega odpora da odtrgati. Ako jih pa odtrgamo prezgodaj, se jim koža hitro naguba, osuše se in so brez pravega okusa. Obtrgano sadje je treba potem za 8—10 dni položiti drug poleg drugega na plast suhe slame ali oblanja, da se nekoliko izlape in pozore. Seveda morajo tako dozorevati v zračnem in suhem prostoru. Da je treba za daljšo hrambo izbrati čisto lepo in gladko sadje, je samo ob sebi umevno. Prostor, kjer se hrani sadje za poznejšo porabo je najbolje suha in zračna klet, ali tudi druga shramba, ki pa mora biti dovolj zavarovana, da sadje ne zmrzne. Biti mora enakomerno hladen in temen; toplota ne sme biti pod + 3° C in ne nad + 5° C. To shrambo je treba večkrat zračiti in sicer jeseni in pomladi v hladnih nočeh, podnevi pa ne; pozimi le v opoldanskih urah. Sadje najdalje ostane dobro in sveže, ako ima do njega dostop zrak od vseh strani. Zato zelo priporočajo police s pletenimi predali, če teh ni pa naj se na navadne police položi plast oblanja, da ni sadje na deski. Polagati je najbolje sadje samo v eni plasti, če nikakor ne gre drugače največ v 2—3 plasteh, nikoli pa ne v kupih. Jabolka naj se polagajo s peeljem navzdol, hruške pa navzgor. Vsak teden enkrat je treba pregledati sadje in odstraniti vsak obolel ali sumljiv sad. Ako moramo hraniti sadje v zabojih, je treba med plasti polagati slamo ali ob-lanje. Da je treba shrambo varovati miši in podgan, je že samo ob sebi umljivo. paradižnikova mezga: Oprane paradižnike pretrgaj čez polovico, jih naloži v kozo, pokrij in na to kuhaj toliko časa, da dajo iz sebe nekoliko vode. To vodo odlij, paradižnike pa pretlači skozi sito. Pretlačene paradižnike de-ni v kozo, jih dobro osoli in počasi kuhaj toliko časa, da se mezga zgosti; ohlajene deni v male kozarce z ozkim vratom, v vsak kozarec pa končno nalij za prst visoko dobrega olja ali zalij za prst visoko z raztopljenim lojem. Naposled zaveži kozarce s pergamentnim papirjem in jih postavi na hladen, suh prostor. suha paradižnikova mezga: Paradižnike očisti, operi in pretrgaj čez polovico, jih naloži v kozo, pokrij in kuiiaj toliko časa, da dajo iz sebe nekoliko vode. To vodo odlij, paradižnike pa pretlači skozi sito. Mezgo deni nazaj v kozo, jo nekoliko osoli in zopet kuhaj toliko časa, da se kolikor mogoče zgosti. Potem jO namazi za prst na debelo na snažne deske ali krožnike ter jo postavi v pečico ali pa na solnce, da postane popolnoma trda. Suho poberi z desk, jo zavij v čist papir, ter hrani v kuhinji na suhem. zimska salata. Ako hočemo imeti spomladi zgodaj glavna to solato, se je treba s setvijo pobrigati koncem avgusta in začetkom septembra. Zimska salata se razlikuje od poletne v tein, da ji mraz ne škoduje. Sem© zimske salate se dobi pri vrtnarju, če nimaš domačega semena. Naseje se na obdelano gredico konec avgusta in začetkom septembra. Ko je dovolj velika, se presadi kakor poletna salata. Spomladi se okoplje. in po potrebi zamaka. motovileč. Divji motovileč raste po njivah, travnikih in mejah. Od vrtnega se razločuje pO večji rasti, širšem perju in mehkem okusu. V kuhinji ga rabimo pozno v jeseni, po zimi in zgodaj spomladi. Za jesensko rabo ga nasejemo koncem avgusta, za zimo drugo polovico septembra in za spomladansko potrebo meseca oktobra. Radi zemlje nI izbirčen, a v dobro pognojeni in skrbnof obdelani zemlji uspeva boljše in je tudi1 boljšega okusa. Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlaievine za moSke oblek« A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni tn? 10. njivo ali travnik. Če ne bol podpisal, ne dobit -- nRzraniifl \m_^ Vrhniško orlovsko okrožje ima v nedeljo 31. avgusta celodnevno javno prireditev na Brezovici pri Ljubljani. Dopoldne ob devetih sv. maša na prostem pred cerkvijo, po sv. maši orlovski tabor. — Popoldne ob treh bo na vrtu g. Velkavrha javna telovadba z obširnim sporedom. — Po telovadbi poje pevski odsek izobraževalnega društva na Brezovici. Za okrepčila bo vsestransko preskrbljeno. Prijatelji Orla, zlasti okoličani, pridite! n Telovadni odsek Orel v Semiču priredi dno 31. avgusta iavno telovadbo, s katero je združena tudi proslava 5 letnice odseka. Spored: 1. Zjutraj imajo Člani, članice ter naraščaj semiškega odseka skupno sv. obhajilo; ob pol 10. in pol 12. uri sprojem gostov z godbo na kolodvoru; po telovadbi prosta zabava, med katero igra semiška društvena godba. Vsi prijatelji našega odseka, ter vsi bratski odseki pridite 31. v lepo Belokrajino. Polovična vožnja dovoljena. Izkaznico se dobo pri orlovskemu odseku v Somiču. Zveza na železnici ugodna. n Krško orlovsko okrožje priredi dne 14. septembra v Št Jerneju celodnevno prireditev. Spored: Ob 9. sprojem bratskih odsekov, nato obhod po vasi in s v. maša na prostem. Po sv. maši tabor. Opoldne kosilo. Ob 2. litanije, ob pol 3. t e -1 o v a d b a (proste vajo Orlov, Orlic, obojega naraščaja, skupinske vaje in orodna telovadba). Po telovadbi sledi prosta zabava, pri kateri sodeluje orlovska godba iz Št. Jerneja. Za okrepčila bo preskrbljeno. — Bratje, sestro! Orlovska prireditev jfc vaš dan, vaš prazniki Pokažite, da ste disciplinirana armada. Skrbno se pripravljajte! Vabljeni tudi vsi prijatelji orlov-stva. Na veselo svidenje v St. Jerneju! Bog živil n 1'ukaristični »hod za cor'ni3li:> dekanijo (ki 30. in 3!. nvjjasta t. I. v Cerknici. V soboto 30. avgusta ob pol 8. uri tvefer po vseli f.orkvali v Kaj? Ka-aj---Oh, — ti — Avgusti — Kaj hočeš?« Idiot, ki je bil prav površno oblečen, je položil prst na usta. »Pst! Tiho! Prišel sem ti nekaj pravit.« Plazil se je z grozotno svetlikajočimi se očmi k svojemu očetu in mu pošepetal v uho: »Spet bo prišel!« Prek je prebledel. »Avgust, kako si drzneš, sedaj ponoči »Pst! Bojim se! Prihaja — čez polja hiti — s puško — videl sem ga — ustreliti me hoče — in zato sem prišel k tebi, — skriti me moraš — denar mu moraš dati, da ne bo streljal.« Preku je postalo vročo. »Avgust, takoj pojdi v svojo sobo in lezi spat. To je neumnost!« Idiot je začel tuliti in Prek ga je moral tiščati za usta. »Tiho, Avgust, bodi vendar tiho! Sicer te bo kdo slišal. Saj lahko ostaneš tu. Ne kriči — no kriči, Avgust! — Pojdi, lezi v posteljo, slekel Ti bom hlače — tako — no lezi; pokril te bom dobro.« Idiot je šklepetal z zobmi, ko je ležal v postelji. »No boj se, Avgust, ne boj se, nihče no bo prišel. Lo mirno zaspi I Nihče ne bo pri. šel!« »Ti, videl sem ga! Sedaj ve, da sem jaz zažgaJ I« »Bodi miron, Avgust, bodi miren! Saj ti sploh nisi zažgal.« »O da, sem. Z dvema vžigalicima! Hotel mo je vreči von — oh, in zunaj je bilo tako mrzlo.« »Če no boš miren, Avgust, bo prišel orožnik! Tega ne smeš nikomur povedati, sicer to bodo odpeljali. Nikomur ne smej povedati, razumeš? Nobenemu človekul« Prek se je tresel od razburjenja. »Ne bom povedal. Sicer me bo ustrelil!«_ ČEVLJARSKEGA VAJENCA sprejmem. Prednost imejo oni, ki so ge že uekaj časa učili. ALOJZ LOBODA, čevljar, DOMŽALE Stev. 81 Najboljša KOLESA ŠIVALNE STROJE »Excella« za vsako obrt / 10-lcino garancijo, kupile po konkurenčnih ccnah » trgovini PLEVEL — PRESKA pri Med vodili Zaradi smrti orgmista Anton« Strajnšak ie razpisana služb« MEŽNARJA in organista pri župnijski cerkvi Sv. Rupert nad Laškim, Štajersko, Prednost imajo taki, ki bi prevzeli tajništvo v dveh občinah, ki sla v župniji. Je stanovanje, gospodarsko poslopje, nekaj zemlje, trojna zblrca ler postranski zaslužki. Prosilci sc naj oglasijo pri župnijskem uradu v St. Rupertu nad Laškim. žaga-samica se ODDA takoj v najem. — VOVK ANTON, kQ II I lmam stoječo BUKOVINO JlJuSLAiSlJI' 8 johov za kuhanje oglja na pripravnem kraju pod ILOVCO. Naslov .poštnoležeče KROPA M. Z.< šivalni stroji na obroke najboljših tovarn z mnogimi pohvalnimi izjavami in (0-lebiim jamstvom za šivilje in krojače le' čevljarje KUPITE najcencje pri L REBOLJ. ' KRANJU. — Stroji, so tudi za timelno vezenj katero 6e vsaki čas pri meni brezplačno poduk1!?. Hcva Hlsfl f«|r3 11 johov v bliž. Sntar jetskih toplic na Dolenjskem naprodaj. — Kup"1 I>ogoji se zvedo pri prodajalcu JAN. CRTAUi-i posest., Brezje 8, pošta St. Jernej na Dolenjskem. Barvanj IšičjiFlc®! Izdelavo istih kakor razne kožuhoviue, 8Pr°i?n" L. R0T - KRZNARSTV0 Ljubljana, GRADIŠČE št. 7. - Zaloga mode«"1 kožuhovin in damskih jopi&v. ZOPER SLABOKRVNOST, SLABO PREBAVO, bledico in OSLABELOST vsake vrste vživajo odrastli in otroci z najboljšim uspehom cAROMA-IIČNO ŽELEZNATO TINKTURO«, izdelek lekarne na Vrhniki. Izvrsten okus, ne kvari zob, prekaša vsako železnato vino. Številne zahvale na razpolago! Polliterske steklenice po 20 Din. Razpošilja po pošti po 8, 6, 8 in 12 steklenic samo lekarna HOČEVAR na VRHNIKI. 4331 Kamnoseška Indusfrlfa ALOJZIJ VODMIE LJUBCJAMA Stalna zaloga preko 500 nagrobnih spomenikov vseh vrst, po vseh cenah Marmorne plošče za pohištvo, kopalnice ln trgovine, mesnice itd. Cerkvena In stavbna delal Od strokovnjakov je pripoznano, da je SPLITSKI mmmt znamka »Salona« NAJBOLJŠI) Tovarna dafe za Istega polno garancijo. — Dobite ga po najnižji ceni pri J. MENART, trgovec, Domžale. JuheDESKE raznih vrst, kupita ali zamenjata za izgotovljeno pohištvo ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Sent Vid itev. 4 nad Ljubljano. 4733 Reja KRAV se izplača le, če so dobre mlekar! HiSi, podgane, stenice in iiurkl morajo pnjtlmti, nko uporabljat« na^n nreizhu&cim sroiUtvit: uroti mišim jn podganam Din 7-60, Ea 66urka 10 Din, ca atomce 10 Din na moljo « T)in, proti mrteiu 3 in 7-0» Din. mam pro»l mom S Din, inast (>ioti uaom v obleki J 60 lliu, proti mraviiam i tO Din. Italer ca riiftronio martoiiov 7 Din. Poailja po povaetju. ,Artei', k»m. laboratorij. M. Jfinfcer. Zagreb, P«trtni«lia al.ca 0,TX1. Vsestranske skušnje pa ao pokazale, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš imene frepigig, ki so priznano najbolj redilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarne Zafcret Bn Ko, mm m Kranfn. Oddajajo se v vrečah po 50 kg. iiiiiii:ir.!<,uiiiuiiiiiiuiii STAVBENO PODJETJE IVAN OGRIN — LJUBLJANA PISARNA: Gruberjevo nabrežje 8. — Teleion 426 se priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST strešno in zidno opeko iz lastne opekarne, franko poljubna postaja. — ZAHTEVAJTE PONUDBE I 20 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiitiiHiniiiHiiiiiiiiiii Našim rodbinam priporočamo našo pravo doihačo ICollrtsftco ..... o izvrsten pridatek za kavo. Različno USNJE in PODPLATI, usnje za konjsko opremo, gonilna In šivalna jermena, dokolenico (gamaše), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščine in orodje. Nudim veliko izbiro, vse najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. — Po sejmih na hodim z blagom, ker to blago le podraži. — KU* PUJEM vsake vrste SUROVE KOŽE. — Se priporočam FRANC ERJAVEC, trgovina z nsnjem in kožami, NOVO MESTO — v staroznani prej&jj! Recelj-novi hiši Najboljši bakreni kotli vsahe vrste za Zganjetnilio se dobe pn tvrrthr WEISS prvi bakrokollar, L)UBL]ANA, SV. Petro C. 33. delavnica Sp. SlShO 168. MAKS posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka^ Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 175,000.000« CROBATH Zahtevajte pri trgu /cih na deželi ln kupujte m»nu-fakturno blago od stare FRANC d. Z 0. Z. KRANJ leta 1SSS ustanovil, tvrdke Na debelo ln drobno. — Prepričajte se pred nakupom. SEMENA REPO, rdečo in domačo DETELJO, KUMNO, laneno SEME itd., kupi FItAN POGAČNIK. Ljubljana, Dunajska cesta itev. 36. 4816 Tvrdka F in I GORIČAR »PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 priporoča novodošlo veliko izbiro blaga, in sicer: sukno in kamgarne za m. obleke od 55—175 Din; debelo sukno za površne suknje od 100—2C0 Din ... . i ac ne hlačevino, dvojno Široko ... od volneno zimsko in let za ženske od polvolneno za ženske obleke , od barhente v modernih vzorcih . od barhente za perilo ..... od modra tiskovina, zelo dobra . od belo in rujavo kotenino ... od cefirje in oxforde za srajce . . od blago za rjuhe in žimnice , . od odeje, cajgaste in klotaste . . od 210—320 Din, kakor tudi razno narejeno obleko ter sploh vse, kar potreb., dobii tu tako poceni kot nikjer drugje. 45— 75 Dini 50—130 Din; 30— 50 Din; 22— 32 Din; 16— 24 Din; 17— 21 Din; 14— 20 Din; 13— 25 Din; 37— 55 Din; Volneno in perilno blago kakor tudi vse vrste manufakturnega blag a dobite v veliki izbiri ia po ugodnih cenah pri tvrdki R. Miklauc Ljubljana Lingarjeva ulica - Medena ulica - Pred Skotijo. Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.' •CE ? H'5? SZol šl šlvulm slroit tn kolega J^rHUlfT za rodljinsko in obrtno VB itlllU rabo vedno v zalogi edino pri JOSlp PClCMlIC Ljubljana. °b vod> bi'*n pfesern°vc[i" spomenic Ittotam potrebščine za 5ivll|e, kroiuCe, (evl|srie tn udiam Galanterija in vs» drobno blaao. Naftencjše strešno Kritje! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele stre nikov, z eno ali dvema za rezoma, kakor tudi bobrovcev (blber) in zidno opeko Na željo se pošlje tako) popis ln ponudba! novi obleki namreč v rjavo-modro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pra-vi : FRANCKOV : kavni pridatek« v zabojčkiL — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi j FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi — ! IIIIIIIIMIMIHMII • ■■■■■•■•MM Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št.57 in470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Račun poštnega čekovnega urada za Slovcnlj > •L 11.945 Brzoiav.: Gospobanka; v lastni palači (vis a vis hotela ,.Union"). Raču" p°itne«» '"^IVrn aiada * Podružnice: Celje, ." 'jakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000-—, vloge nad K 600,000.000 - Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolj« tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbujo vse bančne transakcije pod najugodnejšimi p ii Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. PooblašCen prodajalec srečk Državne razredne loterije. izdaja konzorcij »Domoljuba«, 1' .Odgovorni urednik Anton Suinik v Ljubljani, [Tiska Jugoslovanak« tisk***1