O PREHRANI V NAŠIH VRTCIH
Otroci dobijo premalo mleka
Pravilrio prehranjevanje otrok v pred-šolski dobi je zelo zahtevna naloga, saj je od tega odvisno zdravje naših otrok sedaj in tudi potem, ko bodo odrasli. O prehrani predšolskih otrok vjjubljanskih vrtcih smo se pogovarjali s predsednikom Mestne skupnosli otroškega varstva Brankotn Go-lobičem. Dejal je, da očitki, da kakovost hrane ni takšna kot bi morala biti, niso povsem umestni.
Pri Mestni skupnosti otroškega varstva namreč sodelujejo s strokovnjaki Central-nega zavoda za napredek gospodinjstva, ki že tretje leto kolikor se le da skrbno nad-zorujejo kakovost prehrane v ljubljanskih vrtcih. Glede na to, da skupina strokovnja-kov vrtcev ne obvešča o svojih namerava-nih obiskih, je slika o stanju, ki jo dobijo, povsem realna.
Res je, da je jedilnik, na osnovi katerega naj bi v vrtcih pripravljali svoje jedilnike, že nekoliko zastarel, saj so ga pri Central-nem zavodu za napredek gospodinjstva pripravili že leta 1976, vendar pa še vedno vsebuje vse vrste prehrane, ki bi jo otroci morali med svojim bivanjem v VVZ zau-žitf.
Kakovost prehrane se da oceniti na pod-Iagi dveh stvari: normativa ter priporoče-nih količin posameznih hranilnih snovi in vitaminov v posameznih obrokih.
Ne samo letošnje, ampak tudi prejšnja leta, je bilo pomanjkanje kakovostnega presnega sadja in zelenjave velika ovira za pripravo predpisa-nih jedilnikov, K temu lahko prištejemo tudi pomnjkanje južnega sadja pa tudi visoke cene domačega. Vedno višji stroški prehrane in ne-nehna rast drugih življenjskih stroškov namreč kar precej zmanjšujejo možnosti za nabavo prav vsega, kar bi otroci morali v vrtcu zaužiti. Seve-da pa to ne bi smelo biti opravičilo za slabo in premalo hranljivo prehrano v vrtcih. In tudi ni, saj se (razen morda kakšne redke izjeme) v ljubljanskih in tudi višjih vrtcih kar trudijo, da bi se približali normativu in priporočilom.
Če pogledamo splošne značilnosti prehrane v štirih viških vrtcih, bi se dalo reči, da so si podobne. Povedati pa moramo, da so podatki iz zadnjih treh let in ne moremo trditi, da je hrana tudi danes takšna, kot je bila pred dvema ali tremi leti. Bolj ali manj pa so si starejši in novejši podatki podobni.          .-,,<;.
VHRANIPREVEČ MAŠČOB                ,•;..;•
Kar po vrsti je namreč iz zapisov o hrani na dan obiska strokovnjaka Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva razvidno, da je v hrani preveč maščob in premalo sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, ponekod pa tudi mesa in mesnih izdelkov. Predvsem pa je za vse vrtce skupno priporočilo, da bi morali otroci dobivati še več mleka in mlečnih izdelkov.
Podatki o kakovosti hrane v-vrtcu Malči Belič so najstarejši, saj datirajo nazaj v jesen in zimo leta 1978. V analizi prehrane je napisano med drugim naslednje: »Glavna značilnost prehrane v VVZ Malči Belič je, da se dosežene vrednosti posameznih hranilnih snovi ne približujejo vre-dnostim normativa. Primanjkljaji beljakovin, ogljikovih hidratov in kalcija so precej visok|, nesorazmerno velika poraba maščob pa postav-Ija sum, da so obroki kalorično prebogati.« Iz tabele je razvidno, da je bilo v pregledani hrarii 33,7 odstotkov premalo kalcija ter beljakovin ter 93,8 odstotk^v preveč maščob.« V analizi smo lahko prebrali tudi naslednje: »Kosila so dokaj raznolika, vendar premalo prilagojena prehrani predšolskih otrok. Prehrana vsebuje premalo zelenjave, ki jo nudi jesen.« In zapiši-mo še to, kar je zapisano kar po vrsti v vseh analizah: »Zajtrki (in malice» so ustrezni, ven-dar priporočamo večje količine mleka in pogo-stejše vključevanje mlečnih izdelkov v jedilni-ke.« Ob tem naj še enkrat poudarimo, da je bilo to leta 1978 in da so priporočila strokovnjakov prav gotovo kaj zalegla in »izboljšala« prehrano v tem vrtcu.
V vrtcu v Velikih Laščah so hrano pregledali in ocenili pred nekako letom in pol in rezultati
so med vsemi pravzaprav najbolj neugodni. Hrano namreč pripravljajo za osnovnošolce in predšolske otroke skupaj, kar prav gotovo bo-truje slabim rezultatom. Predvsem se negativne ugotbvitve nanašajo na primernost prehrane za predšolske otroke in morda še v večji meri na majhno količino kar potrjuje tudi podatek, da so marca porabili Ie 48,5 odstotka denarja. Pri-merjava pregledane prehrane s priporočenimi količinami posameznih živil je namreč pokazala, da so bila v času pregleda kar precejšnja odsto-panja: 44 odstotkov premalo mleka, 42 odstot-kov premalo mlečnih izdelkov, 50 odstotkov mesnih izdelkov, 81 odstotkov zelenjave, 61
odstotkov sadja in 66 odstotkov premalo jajc. Sicer pa so, glede na normativ, pripravljena živila vsebovala nekaj premalo kalcija, medtem ko so bile beljakovine in ogljikovi hidrati zasto-pani v zadostnih količinah. Tudi v Velikih La-ščah so strokovnjaki priporočili večjo porabo mleka in mlečnih izdelkov in tudi zapisali, da na primer skute niso zaslcdili v jedilniku predšol-skih otrok.
ČAJ LE ZA ŽEJO
Nekako v istem času kot Velike Lašče so strokovnjaki obiskali tudi WZ Krim-Rudnik. Ugotovili so, da je izračun na prehrambeno enoto v poprečju bilo le malo zastopano v za-dostnih količinah, medtem ko je bilo tudi.v tem vrtcu maščob preveč. Hrana je vsebovala pre-malo ogljikovih hidratov in kalcija, beljakovine pa so bile v skladu z normativom. Sicer pa je med glavnimi ugotovitvami tudi to, da so bila v času obiska kosila na jedilniku premalo pestra. V vzgojnovarstvenem zavodu Krim-Rudnik so dobili tudi priporočilo, da bi bilo bolje, če bi čaj (za zajtrk ali malico) spustili iz glavnega obroka in ga nadomestili z tnlekom in mlečnimi napitki. Čaj lahko dobijo otroci za žejo med obroki.
Najnovejši so podatki o prehrani v vzgojno-varstvenem zavodu Vrhovci in naj kar takoj povemo, da so rezultati pregleda prehrane zelo ugodni. V analizi piše: »Glavna značilnost pre-hrane je, da se vrednosti hranilnih snovi pribli-.žujejo vrednosti normativa, kar pomeni, da je prehrana dokaj dobro uravnotežena,« Hrana je bila pregledana letošnjo pomlad. Kalorična vre-dnost obrokov je bila ustrezna.do presežka za 4,7 pdstotka pa je prišlo zaradi prevelike porabe maščob. »V VVZ Vrhovci porabijo poprečno na prehrambeno enoto premalo mleka, sadja in zelenjave, medtem ko je količina mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov in jajc ustrezna. Na splošno je zastopanost važnejših živil v prehrani
primerna. Kosila so ustrezno sestavljena in oku-sno pripravljena ter prilagojena prehrani pred-šolskega otroka. Zajtrki so ustrezni, lahko pa bi jih popestrili z večjim izborom mlečnih jedi.«
Takšni so torej podatki o prehrani v štirih viških vrtcih. Še enkrat naj poudarimo, da so nekateri starejšega datuma in zato se je — vsaj v nekaterih ugotovitvah po vsej verjetnosti kaj spremenilo na bolje.
Pa naj ob vsem tem povemo tudi to, da neka-ko poprečno 10 odstotkov hrane vsakokrat ostane in gre v pomije, za kar pa prav gotovo ni kriva samo kakovost hrane, ampak tudi pre-
hrambene navade otrok. Nanje vplivajo precej tudi straši, ki 'pa so kar prepogosto preveč po-pustljivi, kadar se otroci odločijo, da kakšne od jedi, ki jim jo doma postavijo na mizo, ne bodo jedli. Sodelovanje vzgojiteljic ter varuhinj in staršev je tudi v tem pogledu neobhodno po-trebno, saj bodo le na ta način otroci jedli in pojedli vse, kar morajo in potrebujejo za zdravo rast in razvoj. Te zadnje vrstice so namenjene staršem v premisiek — in morda tudi nekoliko v opravičilo vrtcev, kadar se očetom in materam zdi, da bi dobili v vrtcu otroci lahko mnogo boljšo hrano, kot jo jedo.
MOJCA KAUČIČ