untitled

247 Dr. Branko Reisp (17. 7. 1928 – 9. 1. 2009) Anja Dular Nataša Stergar Biografija UDK 929Reisp B. Ključne besede: bibliotekarji, Branko Reisp, biografije Biography UDC 929Reisp B. Keywords: librarians, Branko Reisp, biographies Branko Reisp je leta 1959 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani. Nato se je zaposlil v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije in ji ostal zvest do upokojitve leta 1998. Leta 1964 je postal tudi vodja tega pomem- bnega oddelka v osrednji muzejski hiši. Na tej funkciji je vztrajal polnih trideset let. Branko Reisp je bil ves čas vpet med dve strokovni področji – zgodovino in bibliotekarstvo – skupni predmet raziskav pa je seveda knjiga in kje bi lahko našel večji izziv za svoje delo kot v stari častitljivi muzejski biblioteki. Na dru- gih mestih je bilo nedavno predstavljeno Reispovo delo in njegove zasluge za zgodovinopisje, večinoma so bili to teksti, ki so ga slavili ob njegovi osemde- setletnici, ki pa ji je prehitro sledilo tudi zadnje slovo. Tako želimo tu osvetliti predvsem njegov doprinos k knjižničarski stroki. Za Reispovo poklicno pot je bila prelomna že revizija knjižničnega gradiva, ki so jo opravili v šestdesetih letih. Takrat je bil pregledan ves stari fond biblioteke, ob tem je spoznaval redkosti in dragocenosti in začel z njimi seznanjati širšo stro- kovno javnost (npr. Mayrjev Catalogus librorum, prvi v Ljubljani tiskani knjižni kata- log, spet v evidenc i; Kronika 10, 1962, 59–61; Mandelčevi ljubljanski tiski v Knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani , Kronika 11, 1963, 51–56; Doslej neznani knjigotrški prospekt o izidu Vodnikovih Pesmi za pokušino , Kronika 13, 1965, 78–83). Kmalu so sledile tudi prve faksimilirane izdaje, ki so nastale na podlagi unikatov iz muzej- ske knjižnice – npr. pesmi Andreja Šusterja Drabosnjaka, Poročilo o sončnem mrku, Prešernove Poezije in seveda bogat opus Janeza Vajkarda Valvasorja, ki mu je posvetil zadnja desetletja raziskovanj.