5. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. jannvarja 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Povodom imenovanja mo-kronoškega notarja. Notarsko mesto v Mokronogu je oddano. Imenovan je za to mesto gospod, ki je doslej služboval na Spodnjem Štajerskem in sicer v Ptuju, narodnjak, proti Cigar osebi nimamo čisto nič, in ki bode brez vsacega dvoma prevzete dolžnosti tako izpolnjeval, kakor se gre. Izgovoriti pa moramo o tem imenovanju vendar-le nekaj besed, ker utegne postati usodnega pomena za spodnještajer-sko notarsko zbornico. Mi nikakor ne odrekamo štajerskim Slovencem pravice do javnih služb na Kranjskem. Prav na Kranjskem smo najmanj partikularisti. V tem, ko vlada ponekod mej obmejnimi Slovenci veliko nasprotje proti Kranjcem in so pred kratkim v Zagrebu celo z odra Kranjce zasmehovali, ni pri nas niti sledu takemu mišljenju in tudi ni že leti, da bi se udomačilo, saj nam v narodnem oziru ne more nobena stvar tako škodovati, kakor tak neumesten in nezdrav provincializem. Nasprotno pa se nam dozdeva, da bi tudi vsak narodnjak moral gledati na to, da v obmejnih pokrajinah zasedejo Slovenci kolikor možno javnih mest, in da ne po-rmste javne službe tako iz lahka kakor se to večkrat zgodi na Štajerskem. Znano je, kako stališče zavzema vlada glede notarskih mest na Spodnjem Štajerskem. Če le more, potisne slovenskega notarja na Kranjsko, nasprotno pa se le izjemoma zgodi, da pride tudi s Kranjskega kak slovenski notar na Štajersko. Taki slučaji so tako redki, da jih je lahko na prstih sešteti. Vladni namen je očiten. Kakor skuša s Spodnjega Štajerskega odpraviti slovenske sodne uradnike in jih nadomestiti z nemškimi, tako dela tudi z notaiji. Na vsako mesto, ki je zavzema slovenski not3r, poskuša spraviti Nemca, kajti po mnenju nemških birokratov, ki so prava poguba za državo in zlasti za naš slovenski narod, je tudi Spodnja Štajerska nemška pokrajina. Za to, da je masa spodnještajerskega pre- bivalstva slovenske narodnosti, da je mej to slovensko maso samo nekaj malo nem ških pik, za vse to se nemška birokracija ne briga, vzlic vsema temu se peha za to, da uveljavi nemški binkoštni program. Kar so Zgornji Štajerci v tem programu določili za Spodnje Štajersko, je višek im-pertinence, je naravnost blazno, a najsmešnejše pri tem je, da hoče birokracija ta nemški program izvršiti in uveljaviti, v kolikor je to pač v njenih močeh. Pred vsem hoče spraviti notarsko zbornico za Spodnji Štajer v nemške roke. Ta zbornica je sicer še v slovenskih rokah, toda po mahinacijah raznih vlad se je doseglo, da se je slovenska večina v notarskem kolegiju znatno skrčila, in da je zdaj vsled odhoda notarja iz Ptuja v Mokronog ta večina v nevarnosti, ako se za Ptuj imenuje nemški notar. To je vzrok, da obžalujemo odhod notarja iz Ptuja v Mokronog, kajti ne samo, da je vsled tega imenovanja zapostavljenih mnogo kranjskih notarskih kandidatov, ki že nerazmerno dolgo čakajo na imenovanje, in ki nimajo prav nič upanja, da bi dobili kako notarsko mesto na Štajerskem, saj so Slovenci in Kranjci, ampak tudi zategadelj, ker iz tega lahko nastane nevarnost za slovensko večino v notarski zbornici spodnje-štajerski. Jedro židovstva. 2. Židovski značaj v primeri z arijskim. (Dalje.) Da živijo Zidje le za ta svet, kaže nam vsaka stran njihovega svet9ga pisma; zemlja je njih domovina: „Bodite plodoviti in množite se, in gibljite se na zemlji, da vas bode mnogo po njej" (1. Mojz. 9, 7). Boga ljubijo, da bi njim on ljubezen — po plačal (5. Mojz. 6, 10—11): „Gospod. . . je prisegel, . . . deželo tebi (Izraelu) dati, velika lična mesta, ki jih nisi sezidal, in hiše, polne vsega dobrega, ki jih nisi ti napolnil . . . in vinograde in oljske gore, ki jih nisi ti nh sadil, da bo eš jedel in se nasitil." In svetovna vlada mora biti poslednji, najvišji cilj židovski: „Blagoslovljen boš (Izrael) med vsemi narodi. Nihče med teboj ne bode neploden . • . gospod bo od tebe odpravil vse bolezni... in jih bo naložil tvojim sovražnikom. Ti požreš vse narode, katere ti bo Gospod, tvoj B.g, da'. Ti njim ne prizanašaj, in ne služi njihovim bogovom; kajti to bi ti bila smrt." (5. Mojz. 7, 14—17). Čeravno je Izrael „najmanjši izmed narodov" (tam 7), vender ga Jahve čuva, da ga nihče ne premore. „Gospod, tvoj Bog, jih pred teboj uniči, in njih ubije v velikem bojo, dokler njih ne ugonobi, in ti bo dal njih kralje v tvoje roke" (tam 23—24). „In kralji bodo reditelji tvoji in njih knjeginje dojke tvoje; v tla obrnem z obličjem bodo se ti klanjali in prah nog tvojih bodo lizali; da spoznaš, da sem jaz gospod, da se ne osramote oni, ki me čakajo" (Izaija 49, 23). Evo strašna orientalna maščevalnost: „In storim, da bodo zatiralci tvoji jedli lastno svoje meso, in kakor z vinom upi-janili se s svojo krvjo (!), da spozna vse meso, da sem jaz gospod rešitelj tvoj, in maščevalec tvoj, krepki bog Jakobov" (tam 26). Talmud ima izreke v podobnem smislu: Židov je ves svet. „Imetek Nežida je kakor imetek brez gospodarja, in vsak (Žid) ima pravo polastiti se ga". „Izrael je brez bremena dela in dobiva denar od vseh narodov sveta." (Gl. Rohling, Talmud — Jude, 4. Aufl. str. 74 si.) Sicer pa ni treba preveč po talmudu brskati, ker so podobne reči že v bibliji. Goljufijstvo židovsko je najlepše jeden prerokov naslikal: „Prijatelj slepi prijatelja, in ne govore resnične besede; prizadevajo si, kako bi drug drugega goljufal, in njim je žal, da ne morejo še kaj hujšega storiti." (Jeremia 9, 4). Prevelike spolovne potrebe Židov bičal je isti prerok: »Kajti videl sem tvoje pre-šeštovanje, tvojo pohotnost, tvoje predrzno blodništvo" (tam 13, 27). Takošni so bili Židi in takošni — so še. Kaki so pa Arijci ? Ne more biti naš namen, na tem mestu nrav in značaj Arijcev analizovati; saj tudi sami sebe vender nekoliko po znamo. Le glavna nasprotstva obojih značajev hočemo nekoliko naglasiti. Najbolj nam morebiti kaže na brezdno med arijsko in židovsko raso jedno ime: Jezus Kristus. Krist je vzrasel iz židovskih religioznih tal, ali večina Židov ni sprejela njegovega nauka, dočim večina Indogermanov spoznava njega v tej ali oni obliki. To dejstvo govori cele knjige. Krist uči ljubezen do vseh ljudij, jednakost vseh ljudij in narodov, ali Židje v svoji nadutosti niso sposobni ta nauk vsprejeti in odpustiti od svojega izjemnega stanja pred Jehovo, od svojega izvoljen-stva in mesijanstva. Krist uči, da je za vse narode prostora na zemlji — Židi ne dopustijo „poganom" eksistence in pričakujejo mesijo, ki podvrže vse Nežide k nogam Židov, da njim bodo poljubovali in lizali „prah nog" njihovih. Krist propove-duje Boga ljubezni, Židi izpovedajo „strašnoga boga", Jehovo, ki zraane in stare vse sovražnike Izraela. Krist povzdiguje in čisla trpljenje ter delo, Židje zaničujejo „suž-njevo" fizično delo in nadaljujejo svoje pa-rasitsko življenje na steblu narodov. Krist tolaži človeštvo z veseljem nebeškega kra-ljetva, Židje hočejo na tem svetu imeti mogočno kraljestvo, in celo apostoli v okolici Kristovi se kažejo kot pravi Židje, ko se prepirajo o tem, koje takorekoč ministrsko mesto bode vsakteri zavzemal ob prestolu silnega kralja Judov. Kristovi idejali in židovski idejali so si tako nasprotni ko noč in dan. Kaj čudo, da so učenjaki začeli globlje preiskavati, so li Kristovi idejali sploh mogli biti nadaljevanje in „dopolnjevanje" starega zakona ; in nekateri skušajo dokazovati, da G<*lilejci, med katerimi se je Krist rodil, kot pleme sploh Židje bili niso. H. St. Chambeilain meni v svoji duhoviti knjigi: „Die Grund-lagen des 19. Jahrhunderts", da je gotovo, da Krist ni bil Žid v etnografičnem smislu; je-li bil Arijec, katerih je v Galileji tedaj tudi bilo, se pa ne da dokazati. (Dalje prih.) LISTEK. Ivan Grohar. Skica o njegovem slikarskem delovanju, čital na jour-fixe umetniškega društva" Vatroslav Holz. Slikar Ivan Grohar je včeraj v tukajšnjem „Katoliškem domu" razstavil dve cerkveni sliki, naročeni za postranska altarja v novovzgrajeni romanski oerkvi na Brez j i na Gorenjskem. Ti sliki nam predočujeta vizijo Sv. Antona puščavnika in sv. Antona padovanskoga. Povodom te razstave je meni, prostovoljnemu poročevalcu o tekočih pojavih na slovenskem polju vpodabljajočih umetnostij prijetna dolžnost, priobčiti v naslednji skici nekoliko najznatnejših podatkov iz dosedanjega življenja in delovanja umetnikovega. Ivan Grohar se je porodil dne 21. junija 1867. leta v Sorici na Gorenjskem, torej v onem klasičnem kotu pod mogočnim Blegašem, kjer se nam je porodila množica velenadarjenih mož, ki so na torišču umetnosti in vede proslavljali in še proslavljajo naš prezirani in zatirani slovenski rod. Prirojeni nagon do slikarske umetnosti, ki se mu je pojavil že v rosni mladosti, da ga je negoval že doma, potem pri Bradaški v Kranju, je odvedlo petindvajsetletnega mladeniča Groharja iz gorenjskega zatišja v Gradec , kjer je leta 1892. stopil v ondotno slikarsko akademijo ter se pod tačasnim ravnateljem Schwachom vežbal v risanju in slikanju. Iz graške akademije, kjer se je učil vzdržema do leta 1896., napotil se je Grohar naravnost v Monakovo, v to najvažnejšo nemško postojanko na širnem polju lepih umetnostij. V opevanih Atenah ob Izari je mladi naš rojak popolnjeval svoje strokovne študije, kopi raje razne slike Mu-rillove in Velasquezove; na to pa je preživel tri leta zopet v svoji domovini. V tem čr'u je izvršil raznovrstne slike, katerih večino je razstavljal v Ljubljani, in sicer kakor je, žal, še vedno primoran slovenski umetnik, po trgovskih izložbah. Ker so že takrat ljubljanski časopisi poročali o teh Groharjevih slikah, omejim se jaz tu le na njih označujoče naslove. Tu je bila „Sveta družina", to je rojstvo Kristusovo; potem „P red poroko', namreč nevesta se pripravlja za poroko in mati jej naravnava takozvano „havbo", ka-keršnje so nosile nekoč nase brdke Gorenjke. To veledražestno žanrsko sliko iz nekdanjega narodnega življenja slovenskega je umetnik prodal v — Ca riba, kjer jo je bil tudi razstavil — tu doma med rojaki se ni našel kupec, ki bi bil rešil tak dra gocen spomenik na izginjeno preslikovito narodno nošo! . . . Dalje sta bili razstavljeni zopet dve žanrski sliki, dva ljubka prizora iz domačega življenja in sicer: „Mož sedeč pri peči si prižiga tobak v pipi", potem „Žena ob ognjišču". Ti dve sliki sta takoimenovani Študiji v „clair-obscurni maniri", t. j. reprodukcija svetlobnih refleksov ter vzajemnega razmerja med lučjo in temo. Omenjeni dve sliki je g. Grohar prodal zopet — tujcem, in to v Monakovem, dasi sta bili razpostavljeni na ogled in prodajo imovitim prebivalcem stolice slovenske! — Po svoji vrnitvi iz Izarskih Aten je Ivan Grohar izvršil nekoliko cerkvenih slik a freseo. Na Libušrjem, v predivni rojstni župniji Gregorčičevi, naslikal je v presbite riju ondotne cerkve: „Štiri evangeliste", na oboku zadnje cerkvine ladije pa „Vnebovzetje Marije", ter za velikim oltarjem »Prihod sv. Daha" po vsem obsega zidu, na kateri so podobe apostolov in med njimi sedeče Device Marije nadnaravne velikosti. V Ročinju nad Kanalom ob sinje-zelenkasti Soči je uprizoril (tudi na presni omet) .Češčenje sv. Rešnjega telesa. Potem v Logu pod Predelom je slikal takisto zgoraj navedeno „Ćeščenje", dalje „Kronanje Device Marije" in „Kamenjanje sv. Štefana". — Nadalje so bile štiri oljnate slike in sicer: „Sv. Helena" za cerkev S v. Helene v Dolu ob Savi, potem „Nezakonska mati", po preznani Prešernovi pesmi in pa „Dobrodošli gostje" ter majhna sličica: »Prepovedani sad", t. j. deklica zoblje na skrivoma grozdje. — Vse te slike so takrat obujale v Ljubljani živahno pozornost in zanimanje za mladega umetnika. In glejte, zdaj je iznova stopil pred nas z dvema veleznamenitima slikama, na katerima nam takorekoč ad oculos demonstrira svoj vsega priznanja vredni napredek v slikarski umetnosti! Kdor se torej količkaj zanima za razvoj naših vpodabljajočih umetnostij, naj ne zamudi preugodne prilike ter naj si ogleda v „Katoliškem domu" razstavljeni sliki Groharjevi! Naj nikogar ne moti pridevnik imenovanega doma alt cerkveni predmet slik, kakor tudi se nihče ne bode mogel izgovarjati z — vstopnino, kajti naš umetnik je najnovejša svoja umotvora razstavil na brezplačni ogled. Opozorivši slavno občinstvo na Gro harjevo razstavo, vzdržujem se na zdaj vsa- T TJublJaiti, 8 januvarja K položaju. „Reichs\vehr" poroča, da ni več dvoma, da odstopi Wittkovo ministrstvo še tekom tega tedna, ter da pride potem na krmilo Koerberjevo ministrstvo, ki ima le ta namen, da nadaljuje in dovrši nalogo, za katero je bil poklican grof Clary. Glavna naloga Koerberja pa bo pripraviti tla za spravo med Nemci in Čehi. Spravo izvrši naslednje, definitivno koalicijsko ministrstvo. Nadalje bo Koerber odpravil zastanke izza obstrukcijske dobe, torej naredbe § 14, § 14. proračun in § 14. nagodbo. Koerber meni vzeti v svoj kabinet troje strankarjev, ki bodo posredovalci med vlado in strankami. V novem kabinetu bode troje ministrov brez portfelje v in sicer nemški, češki in poljski. Ako bi Nemci ne marali svojega ministra, ga tudi Čehi ne dobe, ter bo gališki minister zopet Chlendowski. Državni zbor se skliče — tako poroča fcReichs\veh r" — za torek 23. t. m.; deželni zbori začno zopet zborovati šele potem, ko bo dokončal drž. zbor svoje delo. „Neue Freie Press e" trdi, da ministrov krajanov ne bo v Koerberjevem ministrstvu, nego da je to le pobožna želja nekaterih, ki bi bili radi ministri. — »Gaze ta Narodova" pa poroča, da vstopita v Koerberjev kabinet dva drž. poslanca (češki in poljski) kot zaupnika svojih strank ter dobita bržčas tudi dva portfelja, menda železniškega in justičnega. Parlamentarno ministrstvo je za dalje čase izključeno, ker v drž. zboru ni nobene večine. Vlada, ki bi se opirala na desnico, bi doživela jako lahko poraze. Poljski minister Chlendo\vski se je izrekel proti temu, da bi se poljski klub na katerokoli stran preveč angažiral. Najboljše je, da ostanejo med strankami ter da se nagibljejo vselej tako, da podpro dinastijo in monarhijo. BPrze-gladu" se zde nazori Chlendovskega edino izveličavni za Poljake ter meni, da parlamentarne zveze ne smejo postati umetne dogme. Praški in brnski listi zahtevajo, da se pri bodoči spravni akciji ne rešuje jezikovno vprašanje le za Češko, nego tudi za Moravsko in za Šlezijo. Desetina v Bolgariji. Splošna nezadovoljnost v Bolgariji narašča. V več vaseh so imeli kmetje že shode, na katerih so razdraženi protestirali proti oktroiranemu zakonu, s katerim se uvede zopet desetina. Ta zakon se je sklenil namreč vzlic hudemu odporu opozicije in tudi nekaterih somišljenikov vladne stranke. Pređno se je otvorilo sobranje, so prefekti med prebivalstvom spraševali, kakšnega mnenja je glede desetine. Seveda se je izreklo vse proti desetini, ki pa se je v sobranju vzlic temu sklenila na splošno razburjenje. Ubogi bolgarski narod je že itak večinoma reven; vojaštvo in uprava dežele mu nalagata ogromnih davkov. Dolgovi Bolgarije so že neznosni. Celo knez se je odpovedal na korist deželi polovici svoje apanaže. Zdi se, da stoje v Bolgariji pred velikim krahom Desetina je menda zadnje sredstvo, da se reši vlada, a desetina po- keršnjega opisovanja, da bi se mi ne očitalo morda, da hočem komu sugerirati ugodno ali protivno sodbo razstavljenih slik. Kdor ima oči vstvarjene za estetiški užitek, naj se potrudi sam v naznačeno dvorano in prepriča naj se: — o nenavadni, povsem svobodni in samostalni koncepciji vprizorjenih dveh vizij iz življenja imenovanih svetnikov; potem o genialno porazdeljenem razmerju svetlobe in sence in o blagodejnem ravnotežju njiju kontrastov, da ne govorim o živosojnem, nekonvenci-alno-mističnem koloritu obeh slik ... Po završeni razstavi opišem i vsebino teh dveh svetniških prikaznij na drugem mestu. — Gospod Grohar je, kolikor morem presoditi po prekratkem občevanju ž njim, izrečen individuvalist, ki se ne opira na tuje rame, temveč proizvaja svoje samostalno s p o č e t e umetniške zamisli iz svoje duše; najbolj ga mičejo žanrski prizori iz ljudskega življenja in to večinoma ob čarobnih spreminjavah svetlobe in teme. In ker je naš mladi umetnik povsem zdrav na duhu in telesu čil in vedročuden ter prošinjen z oživljajočim ognjem nedo-mišljave samozavesti, ima se nadejati — plodovite umetniške bodočnosti! V Ljubljani, 3. januvarja 1900. vzroči morda nemire, ki nalože vladi novih stroškov, da tako ne bo imela od desetine nobenega dobička. Vojna v Južni Afriki. Najnovejša poročila z bojišč se bavijo večinoma le z razmerami v Kapi and ij i. Generala French in Gatacre sta skoraj v neprestanem boju z Buri. Sreča je opotoča, danes so zmagoviti Angleži, jutri Buri in zopet Angleži, boj pa se vrti vedno okoli Moltena in Kolesberga. Buri so zasedli hribe in griče okoli obeh dveh mest ter se ne dajo prepoditi, nego vedno in vedno z nova napadajo Angleže. Kakšen bode končni uspeh teh malih bitk ali prask, še ni znano, a toliko je že danes gotovo, da si tudi tu Angleži ne nabeio lovorik. Iz Mafekinga so vdrl: Angleži znova na oblegajoče Bure, a so morali bežati nazaj, izgubivši 21 mrtvih in 23 ranjenih. Lord Methuen pa je pred Kimberlevem od vseh strani tako močno obdan, da se ne more nikamor ganiti, nego čakati, ali ga bo oprostil general French. Jako resna je vest, da se pripravlja med Zulukafri, Bazuti in S\vazi zamorci splošna vstaja proti Burom ter da se je par sto divjakov že pridružilo Angležem. Ako se divjaki res dvignejo proti Burom, potem so hrabri Buri izgubljeni. Belgijska vlada se baje pripravlja, da v zvezi z Zjedinjenimi državami poskusi posredovati za mir. Dopisi. Z Šiške, 7. januvarja. V Zgornji Šiški pri „Matjanu" se je vršil na Sv. treh kraljev dan občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Po običajnem pozdravu po prvomestniku g. Matjanu, podal je t. č. tajnik g. Drenik črtice iz zgodovine te podružnice. Anton Knez in Fran Ravnikar sta 1. 1886. podružnico ustanovila, a že 1. 1887. je zaspala in dremala je do 1. 1892 Rajnki Josip Tavčar in Fr. Drenik sta jo zopet obudila. Gospod Matjan je oživljeni podružnici stopil na čelo in ostal do sedaj. Dasi 14 let stara, delovala je le 9 let, a v tej dobi oddala je osrednji družbi 1057 gld. Iz blagajnikovega poročila sledi, da šteje podružnica 2 pokrovitelja, 11 ustanovnikov, 23 letnikov in 58 podpornih članov, skupno toraj 98 članov. Da se priredi na spomlad s pomočjo šišenske čitalnice, veselica v korist Ciril-Metodove družbe in za Prešernov spomenik je določena stvar. Pred volitvijo novega odbora izreče g. Matjan željo, da bi za prihodnje kdo drugi prevzel načelništvo. Ko pa g. Drenik povdarja, da je za podružnico življenske važnosti, da ostane g. Matjan še dalje vodja ter predlaga, da se voli per aclamationem, se voljeni uda in obljubi še v prihodnje delati z vso unemo za velevažno družbo sv. Cirila in Metoda — ako ga bo odbor podpiral tako kakor doslej. Novi odbor je sestavljen tako le: prvomestnik g. Matjan, namestnik g. Javoršek, tajnik g. Drenik, blagajnik g. Rojina, dbornika pa gg. Raktelj in Škarjovec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. januvarja. — Osebne vesti. Okrajni sodnik v Kočevju g. Ernest Hoffern vitez Saal-feld je imenovan deželnosodnim svetnikom in voditeljem kočevskega sodišča. — Isto tako je imenovan deželnosodnim svetnikom okrajni sodnik v Slovenjem Gradcu gosp. Ferdinand pl. Sokoli. — Okrajnim sodnikom v Ptuju je imenovan ondotni sodni pristav g. Fran Glas. — Deželni predsednik baron Hein je vsled dobljenega poziva odpotoval včeraj na Dunaj in bo danes sprejet v avdienci. Zatrjuje se, da je baron Hein v kombinaciji za novo ministrstvo in sicer se pravi, da mu je ponuđen poljedelski portfelj. V današnjih razmerah pač ni posebno težko, storiti korak od deželnega predsednika do ministra, vprašanje je samo, koliko časa traja taka ministrska slava. — Politika v šoli. Na gimnaziji so čitali škofov pastirski list, ki bi se bil moral prav za prav konfiscirati, ker obsega kažnjivo dejanje. Ta pastirski list se je čital dijakom, dasi je vlada šele pred krat kim ukazala šolskim nadzornikom, na; strogo pazijo, da se v šolo ne zanesejo konfesionalni in politični prepiri. Kolikoi je nam znano, se za pastirske liste ljubljanskega Škofa ni določila nikaka izjema, a vendar se šolska oblast ni zmenila za to, da se je na gimnaziji s čitanjem pastirskega lista šolska mladina ščuvala h kažnjivim dejanjem, k sovražnosti proti nekaterim škofu neljubim listom. Ali se pravi to izpolnjevati svoje dolžnosti, gosp. Šuman? Lep pedagog, ki dovoljuje, da duhovniki v šoli uganjajo politično ščuvanje! Mi moramo proti temu Loliko odločnejše protestovati, ker duhovniki tudi po drugih šolah tako ravnajo. Tako je gospod Kržič, člen dež. šolskega sveta, bral učiteljiščni-kom nekak poseben pastirski list, naperjen proti učiteljskima strokovnima listoma, proti „ brez verskemu" šolskemu zakonu iz 1. 1869. in proti svobodni šoli. Napravil je tudi jako zasoljen uvod. Take reči smejo duhovniki uganjati, na tako predrzen način smejo zlorabljati svoje profesorske službe. Značilno je, da tisti Kržič, ki se je pred kratkim kar penil jeze, ker prihaja „Učiteljski Tovariš" na učiteljišče, je zdaj dal poslati po šest iztisov novega klerikalnega učiteljskega lista na zadnja dva letnika! To so razmere, katere se ne smejo trpeti in katerim se mora narediti konec. Ali bi ne bilo umestno, da se o njih izpregovori primerna krepka beseda v deželnem zboru? — Škofovi zavodi. Grajščine Črnela škof ni kupil. Bila mu je predraga. Svoje zavode misli napraviti v Goričanih. Pretekli teden je škof sklical zaupne može iz občine Medvode k sebi v škofijo ter jim javil, da kani zidati svoje zavode v Goričanah pri Medvodah. Isti naj bi stali pod škofovim gradom proti železničnemu tiru. Škof je obljubil, odstopiti grajskega sveta 7 „johov". Pri tem je povdarjal, da zavodov v Ljubljani nikakor ne zida potrdivši, svoj govor s krepkimi udarci z roko ob mizo. Ljudje v medvodski občini se zavodov prav nič ne vesele. To ve vsak, da zaslužil ne bo od njih niti krajcarja, pač pa se bo vsak čas beračilo pri ljudeh za zavode. Na vprašanje, kdo je proti škofovim zavodom, se je izmej zaupnih mož sicer le jeden oglas'l, a drugi so molčali samo zato, ker se niso upali škofu ugovarjati. — Kako sodijo katoliški duhovniki o prisegi i. t. d. Kako aktualne in našim klerikalcem kaj neprijetne stvari smo se dotaknili s to našo notico, ki smo jo priobčili v sredo, vidi se iz tega, da jo je „ Slovenec" takoj pobral, in da jo po svoji stari praksi preobrača. Povdarjali smo — kakor je to takoj razvidel vsak razsoden bralec — da klerikalci vse zlorabljajo v svoje namene, da jim pri tem ni nobeno sredstvo preslabo, nobena stvar presveta, niti prisega in častna beseda ne. Dejali smo, da je prekarakterističen za naš9 dušne pastirje izrek monsignora Valenti-nellija, ki je v dosego svojega namena izjavil, da je nepošteno dejanje, če se kak učitelj zaveže, da ne pristopi katoliškemu učiteljskemu društvu, da je njegova prisega tedaj neveljavna i. t. d. To je jezuvitska morala. — Da je „Slo-venec" stvar zasukal po svoje, je kaj lahko umevno, ker ima v to dovolj povoda. Pre-sojevati nazore, ki jih o obljubi in prisegi izreka moralna teologija, nam ni prišlo na misel, tem manj, ker se naši klerikalci takih nazorov itak ne drže, temveč jih v vsakem slučaju sofistično razlagajo, kakor jim pride ravno prav. — Občinske volitve v Vipavi. Klerikalna stranka kar ne more preboleti poraza, ki jo je zadel pri občinskih volitvah v Vipavi. Vložila je proti tem volitvam pritožbo, ki pa ne bo nič pomagala. Vipava ni in ne bo klerikalna, za to so porok tisti vrli možje, ki vodijo napredno narodno stranko in je porok zavednost in neustraš-nost Vipavcev. — Dopolnilna deželnozborska volitev na Goriškem na mesto grofa Coroni-nija je že začela delati preglavice strankam. Kot kandidatje se v raznih listih imenujejo različni možje. Čujejo se imena: grof Alfred Coronini, dr. Stanič, profesor Berbuč in dr. Tonkli. Volitev volilnih mož se začne še ta teden. — Istrski dež. poslanec dr. Bartoli je odložil mandat za deželni zbor. Mandata za državni zbor ne odloži, ker je v strahu, da bi v slučaju novih volitev bil izvoljen hrvatski kandidat. — Slovensko gledališče. Jutri v torek, dne 9. t. m. poje se tretjikrat priljubljena opereta .Netopir". V soboto, dne 13. t. m. pa prvikrat v letošnji sezoni P a r m o v a opera „ Ksenija" in nova izborna jednodejanska igra „ P r i p u -ščavniku". — Slovensko gledališče. V petek so ponavljali „Hamleta" z enakim popolnim uspehom, kakor so ga igrali prvič. Gg. Inemann, Deyl in Danilo ter gdč. Ogrinčeva in gospa Danilova so se odlikovali v glavnih ulogah. Gg. Verov-šek in Housa (kot grobar) sta bila celo boljša nego zadnjič. Gledališče je bilo precej prazno. — V soboto popoldne so igrali „Kmeta milijonarja". Pohvaliti moramo gg. Houso, Verovška, Deyla, Orehka, Inemanna, Danila, pa tudi Vebleta, ki je igral prav živahno. Izmed ženskih ulog sodi pohvalna beseda v prvi vrsti gdč. Slavce v i. Pa tudi gospa Danilova in Polakova ter gdč. Ogrinčeva ter gospa Housova so storile v polni meri svojo dolžnost. Istega dne zvečer so ponavljali izza prejšnjih sezon predobro znani „Materin blagoslov". 0 igri sami se nam ne zdi potrebno govoriti, ker jo pozna vsa Ljubljana. Igrali so prav lepo. Gdč. SI a v č e v a, gospa Danilova, a gdč. Ogrinčeva, a pred vsemi gospa Polakova so izborno igrale, oziroma pele. Vsa pohvala g»*e tudi gg I n e m a n n u, Deylu, Danilu, Verovšku in Housi. Gledališče je bilo popoldne in zvečer natlačeno polno. Polno je bilo smehu in dobre volje, a zvečer se je tudi tuintam utrnila kaka solza. Igralci in igralke so torej imeli mnogo posla. Občudujemo njih vztrajnost in vnemo ter j'h zato prav toplo pohvaljamo. To je njim in našemu gledališču v čast in ponos! Veseli nas tudi, da se je tudi ta druga popoldanska predstava obnesla tako dobro To nam je znak, da se udomačuje zanimanje do gledališča med najširšimi sloji, in to je veselo znamenje lepe bodočnosti! —a — — „Glasbena Matica". Čestiti členi moškega zbora „Glasbene Matice" prosijo se, da pridejo danes zvečer ob 8. uri k skušnji za pevski večer, kateri se namerava v nedeljo, dne 14 t. m. prirediti. Nadalje sklepati je treba tudi o nekaterih stvareh tičočih se II letošnjega rednega koncerta, kateri bo v sredo, dne 17. t. m. v „Narodnem domu". — Fran Ondfiček, ces kr. komorni virtuoz, koncertira v sredo, dne 17. t. m. v Ljubljani, in sicer sodeluje v II. rednem koncertu „Glasbene Matice". V letošnji koncertni sezoni koncertiral je mojster Ondfiček do Božiča na Ruskem, kjer so ga povsodi vsled njegove prekrasne igre z največjim navdušenjem sprejemali. 23. novembra nastopil je v Petrogradu, kjer do sedaj še nikdar ni slavil tolikega triumfa kakor sedaj. Petrogradski listi poročali in slavili so On-dfička kot največjega sedaj živečega virtuoza na goslih. Njegov koncert v Petrogradu podaljšal se je v času na polovico, ker je vsled oduševljenja občinstva Ondfiček moral nič manj kakor devet točk izven programa dodati. Iz Nemškega, kjer sedaj biva, pride 14. t. m. v Prago, 17. v Ljubljano in 18. v Zagreb. — Sinočnja veselica št. Peterskih p odružnic družbe sv. Cirila in Metoda vspela je sijajno. Vrlo slov. trgovsko pevsko društvo in izborni čet/erospev „Ilirija" žela sta mnogo pohvale na nju krasnem petju. Dodati sta morala mnogo točk in to vsled neprestanega ploskanja. Istotako pohvaljena bila je vojaška godba, koja je imela mnogo slovanskih skladb na vspo-redu in jih še nekoliko dodala. Krasen venec mladih gospic v narodnih nošah obujal je po pravici mnogo zanimanja in občinstvo segalo je rado po srečkah in lepih šopkih iz tako nežnih rok. Sokolska dvorana, galerija in prostor pod galerijo bili so natlačeno polni občinstva iz vseh slojev. Gmotni uspeh je presijajen- Čistega dohodka je nad 1800 K. Neki idealen tržaški Slovenec, ki je menda po animozni „tetki" informiran, udeležil se je, mudeč se po opravkih v Ljubljani — tudi te veselice in zaman povpraševal po dr. Šusteršiču, dr. Kreku in drugih klerikalnih prvakih in čudom gledal, ko so mu omiznjaki zatrjevali, da naši klerikalci za to družbo nič iz pod palca ne izpuste in puste" družbene, od šolskih sester opravljene zavode le od nas „preklicanih" liberalcev uzdrževati. Za prelepi vspeh te veselice imajo največ zaslug vrle odbornice, na čelu jim gospa Vera dr. Šlajmarjeva in tajnik g. Mulaček. — Pevsko društvo „Slavec" je priredilo predvčerajšnim zvečer v Sokolovi dvorani zabaven večer, ki je bil, kakor vse veselice „Slavca", prav dobro obiskan. Na vsporedu so bile same humoristične točke in sviranje vojaške godbe, ki je bila jako marljiva ter je k vsaki točki dodala še po eno. Razen komičnih nastopov g. rež. I nema nna in gosp. House, ki sta zbujala zlasti s čudežnim otrokom mnogo smeha, je najbolj ugajalo „Modro vanje mojstra Smole0, v katerem je nastopil pisano kostumiran ves Slavcev moški zbor ter je prav lepo pel solo-točke operni basist g. Pestko\vski Toda uprizoritev tega „Modrovanja" se ni prav posrečila. Seveda pa se nam zdi tako sklepanje sloge med „klerikalci, liberalci, socialci" v najhujši pija ncsti jako komično. Tudi kostumirani petero-spev „Mišji strah" je prav ugajal. Po vsporedu se je vršilo srečkanje, katero je doneslo nekaterim jako čedne dobičke. Glavna točka veselice pa je bil seveda ples, ki se je razvil naglo ter je trajal vzdržoma preko 3. ure zjutraj. _ Slovensko pisateljsko podporno društvo vabi svoje članove, da se v obil nem številu udeleže občnega zbora, ki se bode vršil v ponedeljek, dne 22. januvarja 1900. leta ob osmih zvečer v spodnjih prostorih čitalniške restavracije v „Narodnem domu". Ako bi tedaj ne bil občni zbor sklepčen, se bode vršil nov občni zbor teden Dozneje, dne 29. januvarja na istem mestu in ob isti uri. Odbor. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani občni zbor se bo v smislu § 10. društvenih pravil vršil dne 31. januvarja t. 1. ob 7. uri zvečer v vrtnem salonu hotela pri Maliču. Dnevni red bo objavljen v inseratnem delu lista. Členi dobivajo v uradnih urah 51 2—7. ure zvečer v društvenih prostorih biezplačno pojasnila glede fasije osebnodohodninskega davka, ki se mora ravno sedaj položiti. Isto tam se tudi sprejemajo pristopne izjave. — Poštna vest. Naznanja se, da se zamorejo golice za poštne naloge, za poštne nakaznice, za poštne spremnice združene s povzetnimi poštnimi nakaznicami stare emisije, ki se nahajajo v rokah strank, do 31 januvarja t. 1. pod pogojem uporabljati, da se prepiše besedilo istih „gld." „kr." z besedilom „K" in „vin." — Trgovski ples vršil se bode dne 10. februvarja v veliki dvorani „Narodnega doma" in so potrebne priprave v teku. — 1. plesni venček zaveze hotelskih gcstilničarskih in kavarnarskih uslužben cev na Avstrijskem odseka za Ljubljano se vrši v četrtek, dne 11. januvarja t. L v kazinskem steklenem salonu. Godba ces. in kr. pešpolka štev. 27. Leopold II. kralj Bel gijcev. Začetek ob pol 9. uri. Vstopnina 60 kr. Navadna toaleta. — Strokovno pekovsko društvo za Kranjsko priredi v nedeljo, dne 14. januvarja 19C0 svoj letošnji veliki pekovski ples v hotelu Lloyd s prijaznim sodelovanjem slavne godbe „Ilirija". Častito občinstvo in prijatelji pekovske obrti se uljudno vabijo na mnogobrojen obisk. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 1 krona, 1 dama prosta, za obitelj 2 kroni 40 vin. — Pri okrožnem sodišču v Mariboru so se z novim letom ustanovili za nemške uradnike slovenski učni tečaji. Učil bo dr. Janežič. Tisti uradniki, ki se bodo učili slovenščine, dobe za ta trud posebno nagrado in sicer po 2C0 kron. To je že več kakor čudno, da dobi nemški uradnik še plačilo za to, da si pridobi tistih svojstev, ki so neobhodno potrebna, ako naj izvršuje svojo službo. — Ptujsko učiteljsko društvo je pri svojem glavnem zborovanju dne 4. januv. 1900 izvolilo sledeči odbor: Gg. Fr. Šorn, predsednik; Ivan Fras in gdč. Emilija Muška, tajnika; gospa Val. Kaukler, blagajničarica; g. Vinko Šerona, voditelj petja; gg. Anton Ogorelec in Fran Meško, odbornika. — Pri Slavčevem šaljivem koncertu v „Narodnem domu" dne 6. t. m. vršečem se žrebanji se za naslednje izžrebane dobitke ni še nihče oglasil: I. dobitek, veliki nastavek, št. 117, II. dobitek, krožnik, št. 373, III. dobitek, kadilna mizica, št. 95, VI. dobitek, tintnik, št. 494, VIII. dobitek, etui z desertnimi noži, št, 501, X. dobitek, service za liker št. 101, XI. dobitek, steklenica z likerjem št. 114. Dotičniki, ki so zadeli katero gori omenjenih številk, naj se blagovolijo zglasiti za dobitek pri dru- štvu „Slavec" v Narodnem domu v teku 8 dneh in sicer v ponedeljek 8. v sredo 11. in ponedeljek 15. t. m., da se jim izroče* dobitki. — Glas iz občinstva. Prebivalci ceste na Rudolfovo železnico nam pišejo, da je na njihovi cesti toliko blata, toliko luž in toliko teme, da bi se človek, ki gre po ti cesti, lahko vsak hip prekopicnil in utonil v blatu. Ker ravno na ti cesti stanuje več železniških služabnikov, ki morajo v noči capljati po tem blatu, bilo bi pač umestno, da se poklicani krogi tudi tega zapuščenega kraja spomnijo. — Tretji občni zbor olepševalnega društva v Škofji Loki se vrši dne 10. prosinca 1900 ob 9. uri zvečer v gostilni gospe Apolonije Deisinger s sledečim vspo-redom: 1. Predsedstveno poročilo. 2. Poročilo blagajničarja o sklepnem računu društvenega leta 1899. a) o društvu, b) o javnem kopališču. 3. Volitev dveh računskih preglednikov. (Po § 8. društvenih pravil) 4 Volitev peterih udov društvenega odbora. (Po § 8. društvenih pravil. 5 Konstituiranje društvenega odbora in sicer izvolitev: a) predsednika, b) njega namestnika in c.) denarničarja, (Po § 10. društ. pravil.) 6. Razni nasveti. — Štrajk premogarjev na Štajerskem je končan. Mej posestniki premogo-kopov v Koflachu in Voitsbergu in mej premogarji se je doseglo obe strani zado-voljujoče porazumljenje. Nekaterim zahte vam premogarjev so delodajalci ugodili. Z današnjim dnem se je v vseh premogoko-pih zopet začelo redno delo. — Ukraden konj. V Berniku je bila predvčerajšnjem ukradena temnorujava kobila, široka 13 pesti, z belo liso na čelu. — Tatvina. Mariji Jančevi, branjevki, stanujoči v Hranilniških ulicah štev. 10, je neznan tat ukradel 5. t. m. iz zaklenjene spalne sobe 70 kron. — Konj splašil. V petek popoludne se je na Mesarski cesti splašil konj posestnika Franceta Zidana in je dirjal po Poljanski cesti. Bil je vstaljen, ne da bi se bila kaka nesreča pripetila. — Vlak povozil. Danes ponoči je mešani vlak med postajama Zidani most in Hrastnik povozil tovarniškega delavca Jos. Kovača iz Hrastnika. Kovač je med vožnjo iz neznanega vzroka skočil iz kupeja in padel pod vlak. Bil je takoj mrtev. * Dimitrij Vaziljević Grigorović, jeden najizrazitejših ruskih pisateljev, je umrl te dni v Peterburgu. Njegove povesti iz kme-tiškega življenja, zlasti njegov „Nesrečni Anton", „Mati in hči", „Mačka in miš" in „Štiri letne dobe", so vzbujale pravo senzacijo. Z mojstrskim svojim peresom je slikal teško življenje ruskih kmetov. „Ne-srečnega Antona" je prepisala velika kne-ginja Jelena Pavlo v na lastnoročno caru Aleksandru II. Grigorović-je umrl 76 let star. * Mater umori! za — 5 gld. Iz Košić poročajo: Na Siivestrovo je rokodelec Josip Franko na poti v sosednjo vas davil svojo mater, ker mu ni hotela dati 5 gld., tako dolgo, da je izdihnila, potem pa jo je oropal, vrgel truplo v jarek, ki je bil poln vode in zbežal. Morilca še niso dobili. * Ljudožrci so jih pojeli. Na tako zvanih Admiralnih otokih žive še vedno Kanibali, ljudožrci. Nedavno so napadli neko ladjo, ter odvedli na otok kapitana, kamarja in 12 mornarjev. Tam so priredili Kanibali najprej veliko „veselico", koncem katere so pobili vse Evropce ter jih požrli. Žrtve so bili ali Angleži ali pa Nemci. Umetnost in književnost. — Doprsni kipi dr. Prešerna. Pišejo nam: Nadarjeni naš akademični kipar Al. Repič je izdelal iz gline doprsno podobo Prešerna v dobi 35. let, ko nam je največ pel in najbolj deloval. Oziraje se na pesnikov portret iz dijaške dobe in na zadnjo podobo, kakor ga običajno rišejo, rešil je Repič nalogo mojstersko. Brez običajnega patosa in vnanjih efektov je ustvaril Repič globoko premišljeno obličje Prešernovo. Nič vsiljivega nimajo te poteze, a prav vsled svoje priprostosti so naravne in včinkujoče. In bolj ko se vtopiš v te mirne oči, v to misleče čelo, te krepko oblikovane ustnice, na katerih se druži ostra pikrost z nežnostjo — tembolj občuduješ fino karakteristiko Repičevo. „Da, to je naš Prešeren, naš preprosti ljubljeni doktor — pesnik", vsklikneš nehote pred tem umo- tvorom. Po slovenskih hišah je težko najti sliko, kaj še soho Prešernovo (istotako kakega drugega velikega moža sloven skega). Pač je videti pri boljših rodovinah sohe in sohice, predstavljajoče Nemce Schillerja, Goetheja, Mozarta in Bog zna še koga, samo mož, ki so pisali v onem je ziku, ki se vsak dan razlega ali bi se imel razlegati po naših hišah, ni najti skoraj nikjer, da bi posvečevali prostore slovenske hiše s svojimi podobami. Novo priliko popraviti staro napako nam je ponudil Repič s svojim poprsjem Prešernovem, ki je še vedno iz gline. In vendar bi stale poprse Prešernovo v naravni velikosti okolu 16 gld.. ako bi se oglasilo 30 naročnikov, kar je gotovo mala vsota, če pomislimo na modelovanje originala in stro ške pri vlivanju. Zato poživljamo v prvi vrsti slovenske čitalnice, narodna društva ter rodbine širom slovenske domovine, da se z naročili odzovejo ob tej priliki, ker tako mojstrsko delo bilo bi ne glede na pieteto pesnika samega — kras vsaki dvorani in vsaki vizitni sobi. S tem bi pa prišlo akad. društvo „Slovenija" na Dunaju do poprsja Prešernovega, kate rega ob proslavi stoletnice rojstva pesnikovega ne sme pogrešati. Pod „Slovenijino iniciativo in vodstvom namreč prirede dunajski Slovani v zvezi s svojimi akademič niroi društvi veliko slavnost v poveličanje Prešerna. Ker se pa bo ta vršila že v za četku meseca marcija, prosili bi, da se na ročniki odzovejo vsaj do 20. januvarja t. 1. poročevalcu teh vrstic, ki je blagajnik v odboru za Prešernovo slavnost. Stud. phil Niko Zupanič, Dunaj, VIII. Lederergasse 20, Th. 5. — ..Učiteljski Tovariš". Št. 1. Vse bina: Naš program. — Ivan Ivanovič: 2000. — Organizacija učiteljstva. — Učitelj in duhovnik. — Učiteljski pravnik. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Zmes. — Književnost in umetnost. — Dopisi. -Vestnik. — Šiba in druge telesne kazni v zgodovini šolske discipline. — Uradni raz pisi učiteljskih služeb. — Listnica urednišva Telefonična in brzojavna poročila, Dunaj 8. januvarja. „Neue Freie Presse" ne zahteva druzega nič, kakor da se morajo portfelji ministrstva notranjih del, pravosodja, financ in nauka izročiti zanesljivim pristašem nemške napredne stranke, da se mora zasedanje parlamenta zaključiti in na mesto Fuchsa izvoliti pristaš nemške stranke predsednikom. Dunaj 8. januvarja. Koerber je bil včeraj sprejet v posebni avdijenci pri cesarju. Formalno še ni dobil naloge, sestaviti novo ministrstvo. Danes so bili v adijenci sprejeti grof Fran Thun, dr. Kaizl, baron Gautsch in grof Bvlandt. Dunaj 8. januvarja. „N. Fr. Pr." javlja, da postane baron Dipauli namestnik v Trstu, ako vstopi grof Goess v novo ministrstvo. Dunaj 8. januvarja. Listi so preplavljeni z vsakovrstnimi kombinacijami glede novega ministrstva. Večinoma so te kombinacije neutemeljene, toliko bolj, ker je očitno, da so se pojavile velike težave. Praga 8. januvarja. Tukaj se je usmrtil mlad zdravnik dr. Landesmann in sicer vsled bede. Imel je samo dva pacienta in zadnji čas bil je v takih stiskah, da je stradal. Budimpešta 8. januvarja. Vlada predloži parlamentu zakonski načrt o odpravi inseratnega, koledarskega in plakatnega kolka. Berolin 8. januvarja Iz Erfurta se poroča, da je vlada preklicala vsa iztiranja Čehov in Poljakov iz erfurt-skega okraja. Rim 8. januvarja. Kralj je sprejel demisijo vojnega ministra generala Mer-rija, Začasno vodstvo vojnega ministrstva je prevzel ministrski predsednik Pelloux. Carigrad 8. januvarja. Ekumejski patrijarhat je dobil od eksarhata v Strumnici obvestilo, da so Bulgari v Mirafi nekemu grškemu duhovniku šiloma zabranili opravljati svojo službo in ga živega sežgali, ker se jim je upiral. \ London 8. januvarja. Buri so se Ladvsmithu tako približali, da so jih morali Angleži z bajoneti prepoditi. Buri bombardirajo Ladvsmith neprestano in pričakuje se, da poskusijo nov naskok. London 8 januvarja. Neka angleška vojna ladja je nemški parnik „Herzog" sekvestrirala in ga pelje v D urban. London 8. januvarja. Zapovednik v Mafekingu, Baden-Pa\vell, je naskočil utrdbe Buro v, a je bil popolnoma poražen in se je moral umakniti. Njegova armada jo bila vsa razgnana. London 8. januvarja General French je bil novic poražen. Njegov podpolkovnik je odredil naskok na Bure, a njegova armada je bila pobita. Tri četrtine vojaštva se je moglo umakniti, jedna četrtina pa je bila obkoljena in se je morala udati Burom. London 8. januvarja. Položaj v Mafekingu je tako obupen, da se pričakuje takojšnja kapitulacija. Narodno gospodarstvo. Trgovska obrtna zadruga „Mercur" v Celji. (Dalje.) V tem oziru se je v zadnjih 20 do 30. letih že sicer veliko doseglo, imamo narodne obrtnike in trgovce v tej in onej stroki, ali ravno v jedni najvažniši trgovskih strok, v železnini dozdaj Slovenci nismo imeli na Spodnjem Štajerskem svoje trgovine, ki bi delala v velikem ter bila zmožna konkurenco delati vsaki drugi trgovini enake vrste. To je bil vzrok, da so veliki železni trgovci nasprotnega političnega in narodnega mišljenja imeli po celem Slovenskem nekak monopol — ter misleč, da jim je ta monopol zagotovljen za večne čase, se postavljali s svojimi uslužbenci vedno na čelo vsemu protislovenskemu gibanju. Zadruga „Merkur" od-kazala si je torej kot prvo in poglavitno svojo nalogo ustanoviti v Celju, ki je sedaj za ves avstrijs ki jug nekako središče trgovine za železnino, trgovino z železnino na debelo in drobno ter to trgovino založiti s tako velikim fondom, da bode ista zmožna konkurirati z vsako drugo železno trgovino, to tako glede kakovosti blaga, kakor glede nizkih cen; kajti kupovala bode blago vse v velikem za gotov denar, toraj po najnižjih mogočih cenah, in ker ta trgovina ni last posameznika, kateri bi se hotel bogatiti pri trgovini, prodajala bode ista blago po primeroma prav ugodnih nizkih cenah. Kričeči dogodki, vršeči se dne 9. in 10. avgusta t. 1. v Celji zoper Slovence silili so do konečnega odločilnega koraka. Sklical se je na dne 4. oktobra v Narodni dom v Celje shod slovenskih zaupnikov, kamor se je istih zbralo nad 50 iz vseh krajev Spodnje Štajerske. Shod je pritrdil z navdušenjem po deželnem poslancu g. dru. Ivanu Dečku, izdelanemu in predloženemu nasvetu glede ustanovitve zadruge „Merkur" v Celji. Pokazali so navzoči na najsijajniši način, da res ustrezajo predlogi občemu mnenju s tem, da so v prvi 1 4 uri podpisali za nameravano zadrngo svoto od 27 000 gld. Na čelo zadruge izvolili so se gg.: Peter Majdi č, posestnik umetnega mlina kot načelnik, dr. Jožef Vrečko, odvetnik kot njegov namestnik, dr. Ivan Dečko, odvetnik, dr. Jos. Sernec, odvetnik, Dragotin Hribar, lastnik tiskarne, Anton Kolenc, trgovec vsi v Celji, Norbert Zanjer, trgovec v Št. Pavlu, Franc Xav. Petek, trgovec v Ljubnem, Ferd. Ivanuš, trgovec v Poličanah, Martin Ogorevc v Brežicah in Jož. Sirca, župan in veleposestnik v Žalcu kot odborniki. Imena izvoljencev so tako odlična, da so že ista sama porok, da je podjetje zdravo, dobro premišljeno, da bode dobro izvedeno, imelo tudi dober, popolen Uspeh. (Konec prih.) Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Vrle Litijske Slovenke so poslale vnovič (kakor smo že naznanilli mej domačimi vestmi) 2C0 K pokro-viteljnine; za odkup od novoletnih voSčil pa 57 K 70 vin. (imena prijavimo na drugem mestu). — Skupaj 257 K 70 vin. — Živele zares uzorne Litijske Slovenke, ki naj bodo v sijajen, posnemanja vreden vzgled vsem Slovenkam! Družbi sv. Cirila in Metoda v korist so se odkupili od novoletnih voščil: V Litiji: gg. Kari Zotmann, L. Svetec, Na-bernik, dr. Jamšek, Fr. Slane, Oblak, F. Zupančič, Lebinger, Bergmann, Beneš, Hutter, Neimenovan, dr. Pavlic, Šeber, Jeretin, Jenko, Aug. in Roza Černe, J. Haslinger, Kline, Koprivnikar, Ditrich, Grunwald, Bevk Helena, Kobler, Turra, Karla Ko-stanjevec, Ema Magolič, Roblek, M. Jeretin, Marija Zore, 0. Juh, Josipina Bartl, A. Jenko, Ljudmila Roblek, T. Svetec, Hilda pl. Orbok, Julka Vogl, Jeločnik, Lojzika Haslinger, Nerat, Schott, Prain-falk Uršula, Treo, Štefan Murzau, Katarina Hribar in dr. Premrov. V Ribnici: če", dame, gospodje in družine: z 2 K: Fr. Dolinar, Gruntar, Kmet. društvo, Fr. Picek, Andr. Podboj, Mat. Rudesch, dr. Schiffrer, Fr. Višnikar; z 1 K: Jos. Ančik, Bobek, Jos. Bre-šar, Pavla Fleš, Iv. Gregorčič, Jos. Hribar, Jerše, Jos. Klun, Jak. Kordiš, Frid. Logar, Fr. Modrijan, Neimenovan, Klem. Pauser, Andr. Peterlin, Ivan Rus, Štefančič, Andr. Tavčar, Št. TomšiC; s 60 h: Iv. Arko, Mar. Arko št. 2, Fr. Češark, Ant. Debelak, Jak. Klun, Loške, Iv. Lovšin, Iv. Novak, Fr. Podboj, K. Prijatelj, Rimerc.______ Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 49.__Dr. pr. 987. V torek, dne 9. januvarja 1900. Tretjikrat v sezoni: Netopir, Komična opereta v treh dejanjih. Po Meilhac in Halevy-ja „Reveillon" prosto predelal C Haffher in Rihard Genee. Uglasbil Ivan Strauss. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Zadetek ob '/«*■ ori. — Kanec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli, polka Leopold II. ft V. Prihodnja predstava v soboto, 13. januvarja 1900. Opera -Ksenija*, igra: „Pri puščavniku" Umrli so v Ljubljani: Dne 2. januvarja: Ana Jalen, dninarica, 44 let, Radeckega cesta št. 11, vsled raka. Dne 3. januvarja: Franja Gregorič, pomožnega uradnika žena, 65 let, Ulice na Grad št. 11, vnetje rebernice. Dne 4. januvarja: Bogomir Komar, črko-stavčev sin, 4 leta, Rožne ulice št. 29, oslabljenje. — Marija Jerič, zasebnica, 27 let, Stari trg št. 26, jetika. — Marija Felicijan, delavka, 23 let, Zalokar-jeva cesta št. 7, jetika. Dne 5. januvarja: France Majcen posestnikov sin, 4 mesece, Poljanska cesta št. 48, želodčni katar. Dne 7. januvarja: Fran Pipa, poštnega sluge sin. 2 leti, Rožne ulice št. 8, davica. V deželni bolnici: Dne 4. januvarja: Jožef Ban, železniški uslužbenec, 75 let, mrtvoud. — Marija Jerina, kajžarjeva žena, 42 let, naduha in srčna hiba. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm. 3D"o.na.js3rsi "borza. dne 8. januarija 1900. Skupni državni dolg v notah . . 98 K 80 Skupni državni dolg v srebra . . 98 „ 70 Avstrijska zlata renta..... 97 _ 70 Avstrijska kronska renta 4°/0 • • 98 n 80 Ogrska zlata renta 4°/0..... 97 n 70 Ogrska kronska renta 4°/0 ... 94 „ 85 Avstro-ogrske bančne delnice . . 130 „ 50 Kreditne delnice....... 232 „ 35 London vista........ 242 „ 50 Nemški drž. bankovci za 100 mark 118 „ 15 20 mark.......... 23 „ 66 20 frankov......... 19 „ 20 Italijanski bankovci...... 89 „ 65 C. kr. cekini......... 11 , 62 Zahvaljujemo se prav iskreno vsem, kateri so izražali na kakeršen si koli način tolažeče sočutje ob bolezni in sožalje ob britki izgubi dragega, nepozabnega nam očeta, gospoda (50) Jožefa Ban. Topla zahvala še posebej prečastiti duhovščini, slav. delavskemu pevskemu društvu „ Slavec" na ganljivem, v srce segajočem petju, darovalcem vencev in mnogobrojnim spremljevalcem blagega pokojnika k poslednjemu počitku. V Ljubljani, 8. januvarja 1900. Žalujoči sinovi in hči. malo posestvo ali hiša z vrtom na deželi blizu železnice. Ponudbe na upravništvo ,Slov. Nar.e. (31-2) Stanj e «s p" Čas opa- baro- zovanja | metra S g I v mm. iS S Vetrovi Nebo S a > 5 5. 9. zvečer 6 .7. zjutraj „ 2. popol. 7310 ; 70 si. jzahodi jasno 7360 j 17 sr. jvzhod oblačno 738-3 38 sr. sever dež 9.zvečer I 739 8 7. zjutraj : 7383 2. popol. ; 735-3 3 6 J si. sever dež j S 3'0 sr. sever oblačno r, 3 6 si. jvzhod oblačno