informator Številka 4 Leto XIX. Titovo Velenje, 30. januarja 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika O izkušnjah in sodelovanju Vrsto stičnih točk in skupnih problemov so nanizali na razgovoru, ki je bil prejšnji petek ob obisku družbenopolitičnih delavcev sozda Iskra v Gorenju v Titovem Velenju. Prisostovali so mu tudi predsednik medobčinskega sveta Ivan Kramer ter predstavniki Gorenja Elrad, Gorenja Muta in Gorenja Gospodinjski aparati! Petkov razgovor seveda ne pomeni prvo tovrstno srečanje sindikalnih in drugih delavcev obeh velikih slovenskih sozdov, kar pa je še pomembneje, predstavlja pravi začetek dolgotrajnejšega sodelovanja. Ne enim ne drugim namreč ne manjka dragocenih izkušenj, nabranih v kolektivih, ki štejeta oba preko deset tisoč zaposlenih in ne nazad- Inovacije 204 INOVACIJSKI PREDLOGI DELAVCEV GORENJE GOSPODINJSKI APARATI Delavski sveti temeljnih organizacij Gorenja Gospodinjski aparati so lani obravnavali 224 inovacijskih predlogov, nekaj izmed njih je bilo posredovanih že leto poprej, uresničenih pa je bilo 136 inovacijskih predlogov. Skupna gospodarska korist lani realiziranih inovacijskih predlogov znaša 140,822.000 dinarjev, avtorjem inovacijs- nje sodita v isto panogo. Medsebojno povezovanje v kovinski in elektro industriji, pogovor s slovenskimi železarji in strojegradnjo, pokrivanje programov, o vsem tem je stekla beseda. Predsednika delavskega sveta sozda Iskra Janeza Kerna in predsednika koordinacijskega odbora sozda Iskra Avguština Ciuho potem, ko sta si ogledala proizvodnjo gospodinjskih aparatov, seveda zanimale tudi naše izkušnje na področju družbenopolitičnega delovanja, zlasti sindikalnega, še posebej v času ukrepov družbenega varstva, čeprav seveda to ni bila najpomembnejša tema. Ob tem pa, ko so se dogovarjali za naslednje srečanje ter določali temo bodočih razgovorov, poudarek je dan predvsem programskim usmeritvam, pa so oboji jasno poudarili, da gre predvsem za uresničevanje že dogovorjenega. kih predlogov pa je bilo izplačano 9,419.000 dinarjev nadomestil. Številke, ki nedvomno zaslužijo, da jim v naslednjem Informatorju posvetimo več pozornosti. V Gorenju Gospodinjski aparati bo letos sklenjena nadvse uspešna akcija za spodbujanje množične inventivne dejavnosti Predlagaj nekaj koristnega. V pripravi pa je tudi že nov pravilnik o inventivni dejavnosti, prav tako pa tudi nove akcije za razreševanje najbolj žgočih proizvodnih ter ostalih problemov, o čemer bomo prav tako še pisali. Gorenje in Ouelle Jutri bo Gorenje obiskala lastnica zahodnonem-ške trgovske hiše Ouelle International, gospa Greta Schickedanz s sodelavci. Obisk bo priložnost za neposredno izmenjavo mnenj in utrjevanje že uveljavljenega 15-letnega poslovnega sodelovanja. Delavci tozda Štedilniki bodo priredili krajšo slovesnost, na kateri bodo gospe Schickedanz predali milijonti štedilnik, izdelan za firmo Ouelle in zahodnonemško tržišče. Ouelle je sicer največji prodajalec štedilnikov na tem tržišču, dobro obojestransko sodelovanje pa je potrjeno v kar visoki, to je 70 % udeležbi Gorenjevih štedilnikov na tržišču ZR Nemčije. Za osebni prispevek pri krepitvi in razvoju poslovnega sodelovanja Ouelleja in Gorenja bo predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije gospe Schickedanz vročil posebno priznanje, na krajši novinarski konferenci pa bodo predstavniki organizacij orisali prehojeno pot uspešnega medsebojnega sodelovanja. ' Sp ■ ■ŠE Zmagovalna ekipa Sektorja splošnih zadev ..Pokal Gorenja Tekmovanje za „Pokal Gorenja" je postala tradicionalna oblika merjenja moči in sposobnosti športnikov, delavk in delavcev Gorenja. Razveseljivo je,da si je takšna oblika tekmovanja, ki ima predvsem značaj medsebojnega sodelovanja, preverjanja znanja in medsebojnega zbliževanja in spoznavanja v tako velikem delovnem kolektivu, utrla pota v vsa delovna okolja in si je utrdila svoje mesto. Šport in rekreacija, obnavljanje moči, spretnosti, skrb za zdravje je že vsakdanja aktivnost številnih delavk in delavcev Gorenja. To so pokazali tudi športni rezultati tekmovanja v letu 1984. Kar 26 moških in 12 ženskih ekip se (Nadaljevanje na 6. strani!) Gorenje Notranja oprema Investicije-pogoj za nadaljnji razvoj Pri opredelitvi ciljev poslovanja so v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema izhajali iz tega, da morajo rezultati poslovanja omogočati izboljšanje položaja delavcev kolektiva ter celotne družbe in z ustvarjeno akumulacijo omogočiti tudi razširjeno reprodukcijo. Povečanje izvoza za 27 % ter porast fizičnega in vrednostnega obsega proizvodnje. Nujne investicije! V letošnjem letu načrtujejo v Gorenju Notranja oprema za 8 % večjo proizvodnjo kuhinjskega in kopalniškega pohištva ter 5 % več izdelkov iz dolopola. V obratu Pohištvo imajo sicer še nekaj neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, vendar fizičnega obsega tovrstna proizvodnje, ki bi terjal tudi večje število zaposlenih, ne nameravajo bistveno povečevati, dokler ne bo izveden projekt proizvodnje in prodaje za znanega kupca. Ta naj bi predvsem optimaliziral zaloge materiala in gotovih izdelkov. Povsem se namreč zavedajo, da v pogojih realnih obrestnih mer postaja financiranje zalog kot tipičen problem pohištvenega programa, tako drago, da cene njihovih izdelkov tega ne morejo prenesti. Obenem pa bo tudi trg postavljal vse večje omejitve, pa naj gre tu za količino, kakovost ali ceno. Tako, kot ves plan poslovanja, so v Gorenju Notranja oprema tudi plan proizvodnje načrtovali v skladu z družbenimi usmeritvami ter v skladu z usmeritvami celotnega Gorenja. V letošnjem letu si bodo prizadevali povečati proizvodnjo za izvoz za 27 %, ali drugače povedano, 18 % svoje proizvodnje naj bi izvozili in izvoz vrednostno povečali za 39 %. V obratu Keramika bodo proizvodnjo nekoliko zmanjšali, predvsem zaradi nujnih investicijskih in obnovitvenih del, s katerimi bodo modernizirali proizvodnjo. V tem obratu prav zato predvidevajo tudi nekoliko manjšo produktivnost, medtem ko naj bi jo v obratu dolopola povečala za 5 %, v Pohištvu za 7 % in v Embalažnici za 6 %, če bo seveda naraščala tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov kot najpomembnejši porabnik embalaže. V primerjavi z lansko ocenjeno vrednostno proizvodnjo, naj bi le-ta letos porastla za 40 %, pri čemer so upoštevali 4 % mesečno rast vhodnih cen za tozd Pohištvo in 3 % za tozd Gradbeni elementi. Ob predvideni rasti izdelavnih in režijskih stroškov za 56 % naj bi dosegli 13 % akumula-tivnost dohodka v tozdu Pohištvo in 30 % v tozdu Gradbeni elementi. Ob tem, ko so v Gorenju Notranja oprema sprejemali svoje planske cilje, pa so povsem jasno začrtali tudi poti, kako naj bi načrtovano uresničili. Nedvomno bodo, tako so tudi zapisali v svojih planskih dokumentih, najpomembnejše poslovne odločitve sprejemali na področju investicij, predvidenih tudi s sanacijskim programom. Tako naj bi nova žgalna peč v obratu Keramika zmanjšala porabo uvoženih materialov in energije, obenem pa bi z njo izboljšali tudi kakovost izdelkov. Nekatere investicije v tozdu Pohištvo, pa naj bi odpravile ozka grla v tej proizvodnji ter omogočile boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Za letošnje leto načrtujejo bistveno povečanje proizvodnje za izvoz, ki jim nenazadnje zagotavlja tudi prepotrebne devize. Takšna usmeritev pa terja tudi razvoj izdelkov, ki bo upošteval njihovo funkcionalnost, večjo tehnološko globino, dober design, prilagajanje zahtevam tržišča ter primernost izdelkov za sitri-bucijo. Ali, kot so na kratko zapisali, gre za "borbo za najzahtevnejšega in za zadovoljnega kupca" in v tej borbi je prav kakovost njihovo veliko orožje. V Gorenju Notranja oprema pa bodo s projektom znanega kupca skušali preprečiti kopičenje zalog materiala in gotovih izdelkov. Seveda pa to od vseh uporabnikov te pridobitve terja tudi plansko disciplino. Planska disciplina in urejeni informacijsko-dokumentacij-ski tokovi bodo zagotavljali tudi delovanje vseh poslovnih funkcij ter uspešen nadzor nad uresničevanjem načrtovanega ter uspešnostjo poslovanja. Takšen nadzor pa bo, kot menijo v Gorenju Notranja oprema, omogočal tudi sprotno odpravljanje vseh morebitnih slabosti in negativnih trendov v njihovi delovni organizaciji. Letne seje sindikata Večja socialna varnost Stalna naloga sindikata in hkrati nas vseh bi morala biti izboljšanje socialne in zdravstvene problematike ter spremljanje gibanja najnižjih osebnih dohodkov. Večja odgovornost delegatov! „V tej težki situaciji, ko se borimo za goli obstanek, bomo morali vse moči usmeriti k zagotovitvi boljše socialne varnosti in izboljšanju delovnih pogojev na izpostavljenih delovnih mestih," je menil predsednik sindikalne organizacije, Janez Sterkuš. S preselitvijo v nove delovne prostore se bodo pogoji dela nedvomno izboljšali. Preobremenjenost delavcev pa bi z realizacijo investicijskega plana odpravili. Nadurno delo v prostih dneh, ki je do sedaj bilo še kako potrebno,se bo s povečanjem strojnega parka zmanjšalo. Nočnega dela v obratu letos še ne bomo mogli odpraviti, saj zagotovljeni plani zahtevajo maksimalno izkoriščenost strojnih kapacitet, pa tudi tehnologija dela je taka, da delo na dveh izmenah ni rentabilno. Da bi poglobili delovanje sa- moupravnega in delegatskega sistema, bodo morali še zaostriti odgovornost delegatov, saj je čutiti premalo odgovornosti za delegatsko delo. Tako bodo na političnem področju morali sodelovati pri vseh sprejetih aktih in zagotoviti prave razlagalce in na zastavljena vprašanja priskrbeti prave odgovore. V novo sprejetem planu bodo kulturni dejavnosti namenili več pozornosti, kot je bilo do sedaj, tako bodo na primer štirideseto obletnico osvoboditve obeležili s kratkim pro- gramom in ureditvijo oglasne deske. Med delavci pa že poteka bralna akcija. K delu bodo skušali pritegniti tudi mlade, saj ugotavljajo, da je mladina vse preveč ob strani in brez podpore starejših. „Ker smo si vsi zastavili veliko dela, se bomo morali tudi kar najbolj potruditi, da bo zastavljen plan v letu 1985 realiziran", je poudaril predsednik sindikata, v obratu Plastika. Z delom utrditi ugled V lani ustanovljeni delovni skupnosti Informatika in organizacija Gorenje sozd bodo tudi letos nadaljevali z uresničevanjem stabilizacije gospodarstva, spremljali in pomagali bodo pri razvoju in krepitvi novega sistema nagrajevanja po delu, zagotavljali bodo primerne delovne pogoje ter spremljali socialni položaj vseh delavcev, zaposlenih v tej delovni skupnosti. Osnovna organizacija zveze sindikatov je vodila vse aktivnosti, povezane s samoupravnim konstituiranjem te delovne skupnosti. Tako so predlagali kandidate za posamezne samoupravne organe, delavski svet, razne delegacije, organizirali pa so tudi razprave o temeljnih samoupravnih aktih. Strokovne službe so za javno razpravo pripravile pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Kmalu po ustanovitvi delovne skupnosti so se lotili tudi priprav za prehod na gibljivi delovni čas, že julija 1984 pa so uvedli tudi poskusno evidentiranje prisotnosti na delovnem mestu s pomočjo žigosne ure. V začetku delovanja delovne skupnosti so podprli široko zastavljeno akcijo za proizvodno delo režijskih delavcev kot prispevek teh pri sanaciji Gorenja, vendar pa menijo, da v akciji niso bili doseženi vsi pričakovani rezultati. Pohvalili bi radi delo kulturnih animatorjev, čeprav odziv sodelavcev, prav tako kot na področju športne rekreacije, vedno ni bil najboljši. Na letni seji Osnovne organizacije Zveze sindikatov so med drugim sprejeli in potrdili finančni načrt delovne skupnosti, izvolili pa so tudi delegata v občinski odbor sindikata kovinske in predelovalne industrije. Stabilizacija gospodarstva in uresničevanje njenih ciljev naj bi bila tudi letos skrb vsakega delavca v Gorenju. V polni meri bi morali izkoristiti ustrezne informacije, spremljati uresničevanje sanacijskih ukrepov in opozarjati na morebitne nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Kot delovna skupnost, ustanovljena za opravljanje nekaterih specifičnih nalog skupnega pomena, bi po mnenju predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije zvjeze sindikata te delovne skupnosti Janeza Podstenška morali tudi še naprej skrbeti za pravočasno posredovanje temeljnih samoupravnih aktov vsem delavcem, prav tako pa bi v sodelovanju s strokovnimi službami morali skrbeti tudi za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v teh aktih. Delavci naj bi s svojim odločanjem resnično postali gospodarji svojega dela ter nosilci ustvarjanja. Da pa bi to dosegli, je naloga delovne s.