Boj za šolo. Šola je tisto torišče, na kaleiein se poglavitno odločuje bodočnost. Kdor ima v rokah šolo, to je mladino in njeno vzgojo, ta ima v rokah bodočnost naroda in države. Poduk in vzgoja je po svoji naravi stvar staršev in pravica in dolžnost cerkve. Družina je prva vzgojileljica otroka in starši so odgovorni za to, ali in kako se vzgaja njibov otrok. Cerkev ima od svojega Ustanovtlelja ji izročeno nalogo, podučevati in vzgajati pofldince in ccle narodc. Šola je po svojem bistvu samo iiajnestnka familije ter mora mladino vzgojevati v ^anislu in po zabtevab staršev. Taka je torej šola in mora biti vzgoja po naravnem jxavu. Te naravne razmere pa so bile lakoj pogoršane in pokvarjene, ko se je šolc polastila država in politika. Ko je svobodomiselna prosvitljenost v drugi polovici 18. Stoletja zavladala po evropskih državah in v njenih upravah se je začela šola trgati iz naravnega razmerja do staršev in cerkve ter je postala politična stvar. Politične stranke, zlasti liberalna, so se \Tgle na šolo ter hotele zagospodovati nad njo. Liberalizem bi po svojem iinenu vsepovsodi moral uveljavljati načelo svobode. Na gospodarskem polju je to načelo uveljavil do skrajnosti. Vsestranska gospodar ska svoboda, neovirana gospodarska konkurenca: to je bilo tcmeljno načclo liberalcev po vseh državah. če so vsled vršenja tega načela propadali in propadli nižji, delovni sloji ljudstva, delavec, kmct, obrtnik, kaj je to frrigalo libcralno gos}X)do? Saino, da se je v višjih krogih množilo bogastvo! Na tistem polju, kjcr bi bilo najbolj potrebno, pa liberaiizem ni priznal načela svobode, in to je polje Ijudske izobrazbe, mladinske vzgoje. Tu je s surovo nogo potcptal svobodo staršev in svobodo cerkvp, ter sebe proglasil kot neomejenega gospodarja nad šolo in mladinsko vzgojo. Tako je bilo v vseh državah, kojih sc je polastil tiberalizero. In ludi naši državi preti ista usoda. Čim boij se bliža čas, da pride v narodni skupščini v razpravo novi zakon o ljudskih šolah, tembolj dviga proticerkveni liberalizem svojo glavo. Dviga pa se zlasti v učiteljskih krogib. V Beogradu, odkodcr prihajajo siabi zakoni, so svobodomiselni srbski učitelji v javnost zaklicali geslo: «Duhovniki, ven iz šol!« V nedeljo, 18. novembra preteklega leta, je bilo v Beogradu učiteljsko zborovanje, na katerem je imel giavno besedo gospod 2ika Radosavljevič, poročevalec v ministrstvu prosvete. Med drugim je rekel to-le «Duhovščina se je vrinila v osnovno (ljudsko) šolo in vbrizgava v mlade duše mržnjo na vsakega, ki na drug način veruje v Boga. Pa to še ni vse. V zadnjem času so celo cerkveni dostojanstveniki naše pravoslavne cerfcve pokazali apetit za klerikalizem. V zakonu o pravoslaviu cerkvi, katerega je redigiral (sestavil) arhijerejski (škofovski) zbor v Karlovcih, se določa, da morajo verski poduk v šoli vršiti duhovniki. Ni potrebno povdarjati, kolLko zla preti od te slrani. Učitelji, srbski učitelji na prvem niestu, hnajo sveto dolžnost, da branijo šolo pred klerikalnim duhom. Ne smemo tudi gledati prekrižanih rok na katoliške oblasti naše države. Učitelji morajo marljivo delovati preko vseh činHeljev, da se sklenc enoten zakon o ljudskih iolah za celo aržavo, ki bo odstranil duhovnike iz šol!« Proti temu izzivanju svobodomiselnega srbskega učiteljstva je takoj nastopil poslanec dr. Hohnjcc z interpelacijo, ki jo je vložil na ministrstvo prosvetc. V tej interpelaciji povdarja tole: «Navedene besede polcg drugih, ki so padle tekom razprave o istem poročilu, osvetljuje misljenje, katero vlada v velikem delu našega učiteljstva. To je duh onega lažnega svobodomiselstva, ki črpa svojo hrano iz plitvih in povr&nih knjižic, ki so bolj oddaljene t>d resnične, solidne vede, kakor nebo od zemlje. To je ono nasilno svobodomiselstvo, ki hoče svobodo za svoja načela, pa naj bodo še tako nedokazana, neresnična in lažna veri in Ccrkvi pa ne dovoljuje te svobode, pač pa vsako versko mišljenje in delovanje grdi s klerikalizmom. Odločno moramo odbiti mnenje, po katerem bi šola bila izključna domena (posest) učiteljstva. Šola nadomešča familijo, v njej se mora vzgoja dece vršiti v duhu in po zahtevi roditeljev. Narod plača učitclje, narod mora graditi in vzdrževati šole, torej je šola last ljudstva. Ogrorana vcčina obitelji in Ijudstva zahteva. da se vzgoja dece nc vrši po načelih nekake svobodne, človečanske morale, ampak po verskih principih. Za presojevanje teh principov in za vzgojo po njih je pristojna Cerkev, kateri celo sama država priznava to pravo v ustavi po členu 16, v katerem se nahaja tudi tole: «Verski pouk se vrši po želji roditeljev, odnosno varuiiov, razdeljeno po veroizpovodih, toda v soglasju z njihovhni verskimi načeli«. — Vprašam torej gospoda ministra: 1. Ali je pripravljcn opomniti učiteljstvo na navedeno določilo ustave in ga naglasiti? Ali smalra, da je proticerkveni  dub, ki vlada med velikim deloin učitdjslva, koristen /a šolo in državo?« Gospod minister prosvete na to interpelacijo- g. dr. Hohnjeca dosedaj še ni odgovoril. Menda stvar dobro premišljuje, da bi ne bilo zamere na nobeno stran. Med teui pa je agitacija srbskcga svobodomiselnega učiteljstva zavzela širše kroge. Izbrali so si za to vprašanje posebni odbor in ta je s«stavil naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: «Verski pouk ima veliko vzgojno vrednost v osnovni šoli in zato mora biti verouk v interesu pouka sestavni del učnega načrta. V novi državi mora šola služiti v prvi vrsti čuvanju narodnega in državnega edinstva in zato zahteva učiteljstvo, da se z zakonom odstranijo vsi oni vplivi, ki bi mogli skodovati narodnemu ednistvu in odvajati k separatizmu. ProgTam za pouk veronauka naj sestavijo strokovni Ijudje, narodni učitelji naj predavajo v šoli vse prednule in tudi vcronauk, v kolikor bi ne bili drugc vere nego učenci in v kolikor niso otroci preveč mešani v veroizpovedih. V takih slučajih se lahko porabijo za pouk veornauka fudi duhovniki, ali samo oni, ki iinajo razun strokovnih kvalifikacij tudi pedagoško kvalifikacijo (vzgojno usposobljenost).« To resolucijo so beograjski učitelji poslali upravi Jugoslovanskega učiteljskega udruženja z željo, naj uprava pozove tudi drnga diuštva, da se o tem vprašanju izjavijo. Dub. ki veje iz te resolucijc srbskcga učiteljstva, je dub Iajiši>e framasonske šole. Kakor se je pred dvajsctimi leti irancoskim framasonom (prostozidarjem) posrečilo, da so pod vodstvom francoskega ministrskega predsednika Combesa (Komba) iz francoskih ljudskih šol vrgli katoiiški veronauk s Katoliškim duhovništvom vred ter tako ustvarili zgolj lajiško šolo (lajik — posvetnjak), tako hočcjo sedaj svobodomiselni učitelji v naši državi iz vseh šol vreči duhovnike. , Ta liberalna gospoda si domišljuje, da je ona ab-  soluten gospodar nad šolo in šolsko deco. Starši, ki so  odgovorni prcd Bogom, vestjo in cerkvijo za svoje obro- ke, nimajo do otrok nobene pravice več, ko prestopijo prag ljudske šole. Starši sicer gradijo in vzdržujejo šo- lc, oni s svojiin tiavčnim deiiarjeni piačitjejo učilelje, toda šola in učitelji niso radi staršev in njihovih otrok, marveč otroci in šola je radi učiteljev, ki nad šolo ko- mandirajo po ljubi volji. Ker so liberalni učitelji po svojein mnenju neovirani komandanti nad šolo, zato tudi zahtevajo v zgoraj navedeni beograjski resoluciji da naj program za pouk verouka sestavijo strokovni ljudje, torej navadni posvetni učitelji, ki naj tudi v šoli predavajo veronauk. Buitekizem in druge verske knjige ne bodo več sestavljali duhovniki, verske resnice ne bodo več določevali škofje in papež, v naši državi mora papež svojo nezmotljivost v verskih rečeh odstopiti na ministra prosvete ui liberalno učiteljstvo. Kristusova naročilo apostolom in njihovim naslednikom, škofom in duhovnikoni: «Učite vse narode«, ne velja več za jugoslovanske narode, resolucija liberalnega učiteljstva to Gospodovo naročilo stavi izvcn snage, kakor se govori v centralističnem Beogradu, izven moči in veljave. Liberalni učitelji zapirajo duhovnikom \Tata v šoio. Le v tem slučaju mu jih odprejo, če so učitelji druge vere kct otroci, ali pa če so otroci po veri pomešani, če torej poleg pravoslavnih otrok sedijo v šoli katoliški, muslimanski, židovski, proteslantovski, Ker liberalen učitelj vseh teb ver noče učiti, kar je čudno, ker liberalen učitelj zna vendar vse, se duhovniku milostno dovoli, da pride v šolo za otroke svoje verc. Kajpada samo tak duhovnik, ki je za to spoznan za sposobnega ne od cerkvene oblasti, marveč od državne šolske oblasti. Liberalni učitelji se s svojo protivnostjo proti katoliški cerkvi igrajo z ognjexa. Kdor se z ognjem igra, si opali prste. In mi jamčimo svobodomisclnemu niiteljstvu, da si bodo hudo opalili ne samo prste, marvcč cele roke. Načelo katoliške verske vzgoje stoji za nas trdno kakor skala. Katoliški shod v Ljubljani v avgustu 1923 je zahteve katoliškega ljudstva glede na šolo, poduk in vzgojo med drugimi določil v teh resolucijah: «V šolskih zadevah imajo pravico odločevati starši, cerkev in država. Kakor ima država pravico zahtevali rioločeno n>ero znanja in državljansko vzgojo, tako ima katolišlca cerkvev in katoliški starši pravico zahlevati kaloliško vzgojo otrok. Zato zahtevamo za naše šole, naj bosta vzgoja in pouk v vseh predmetih, v kolilior zadevata versko-nravno stran, uravnana po na čelih katoliške vere. Verouk bodi obvczen predmet v vseli državnih šolah. Obvezne morajo biti tudi verske vaje. Cerkev ima pravico voditi in nadczorovati verouk v šoli in čuvati, da se v šoli ne bo kaj učilo ali delalo proti veri in nravnosti. Verski j.ouk in verske vaje morajo oskrbovati od cerkvs pooblaščeni katoliški duhovniki, le v izjemnih slučajih tudi druge, ai cerkve pooblaščene nioči. Pokg države in učiteljstva inorajo imeti Cerkev in starši v šolskih odborih (krajevnih, okrožnih, pokrajinskih in osrednjih) primt;rno zastopstTO. Poleg držarnia so doToljcne tudi zasabne šolc. Država jih mora podpirati. Veroučitelje na državnik šolah nastavlja di-žavna oblast le T sporazumu s cerkveno oblastjo.« Kdor primerja resolucije, sklenjene od katoliškega ljudstva na katoliškem shodu v Ljubljani, z gornjo resolucijo beograjskega učiteljstva, takoj opazi globok, nepremostljiv prepad ki se odpira med katoliškim ljudstvom tn liberalnim učiteljstvom. Ta prepad so izkop«Ui ter ga od dnc do dne poglabljajo liberalni učitelji. Srobodomiselna gospoda se vara, ako misli, da jim bo k«.toliško ljudstvo s popuščanjem od verskih načel pripravilo most. V obrambi verskih svetinj je naše ljudstvo vedno bilo ter tudi vedno ostane trdo, neizprosn*, jekleno. Kje bo končna zmaga, o tem ne morc biti dfoma. Naposled vs«lej in povsod zmaga Ijudstvo. Ta zmaga je tem sigurnejša, ker gre za obrambo vekolrajnli katoliških verskih načel.