2e v predzadnji številki smo sporočili, da je tovariš in slovenski pisatelj I v o T r o š t dne 6. t. m. praznoval petdesetletnico svojega rojstva. Tega Troštovega jubileja se je spomnil tudi »Slovenski Narod«, ki mu je posvetil te vrstice: » V Tomišlju pri Igu poleg Ljubljane sulžbuje na taimkajšnji dvorazrednici tih in skromen mož — Ivo T r o š t, ki je njega ime v našem leposlovju dobro znano. Rojen je bil dne 6. decembra 1865 v slikoviti vasici Orešju poleg Cola na Vipavskem. Učiteljišče ie dovršil v Kopru. Njegov ravnatelj Revelante ga je hotel obdržati v svoji bližini, a mladega učitelja je gnalo srce domov na Kranjsko. Dobil je službo na novi šoli na Ustju na Vipavskem, odkoder pa ga je kmalu dvignil duh tedanjega časa — za kazen seveda — na Razdrto pod Nanosorn. V krogu naprednih vaščanov si je pridobil kmalu ugled in vpliv, posebno so simpatičnega učitelja cenili v odlični rodovini Garzarolijevi. Naposled ga je vrgla usoda v Tomišelj pod Krimom, kjer deluje še danes v šoli in izven nje z odličnimi uspehi. — Iva Trošta smemo šteti med najplodovitejše pripovedovalce. Njegove povesti in feljtoni so priobčevali »Ljubljanski Zvon«, »Dom in Svet« (pod uredništvom pok. dr. Franca Lampeta), »Slov. Narod«, »Učit. Tovariš«, »Edinost« in morda še kak drugi list. Iz prej mirnega, vestnega opisovalca realista se je razvil šaljivec in satirik, kar je ostal do današnjega dne. Škoda samo — saj je slovenski učitelj! — da so ga trle gmotne skrbi po eni strani, po drugi strani pa ga je vedno oviralo šibko zdravje, da se ni doslej mogel popolnoma razviti, kar bi bilo ob drugačnih razmerah in ob odličnih njegovih pisateljskih zmožnostih v korist in čast naši leposlovni knjigi! — Največ zaslug pa si je pridobil ljubeznivi pripovedovalec Ivo Trošt za razvoj in obogatenje naše mladinske literature. Glavno njegovo torišče je »Zvonček«, a tudi samostojna dela je napisal za mladino; n. pr. »Dobrota in hvaležnost«, »V srca globini«, »Moja setev«. Troštovo ime je med slovensko mladino med najpopularnejšimi imeni. To pa tudi Trošt zasluži, saj deluje za blagor slovenske mladine že polnih trideset let — deluje iz ljubezni in z ljubeznijo! — Ob petdesetletnici rojstva tudi mi zaslužnemu kulturnemu delavcu Ivu Troštu iskreno čestitamo, želeč, da mu delo in trud vsaj v bodočnosti, v drugem petdesetletju, doneseta tisto priznanje in plačilo, ki mu po pravici gre! Na mnoga leta!« »Zvonček« se je spomnil petdesetletnice svojega najmarljivejšega sotrudnika s tem, da je priobčil v 12. številki Troštov životopis s pisateljevo podobo, mi pa svojemu zvestemu sotrudniku tudi danes iskreno čestitamo! Naj deluje še dolgo vrsto let — toda v ugodnejših razmerah! — na čast in korist našega lepo- slovja! * Čestitka, ki jo je Ivu Troštu poslal tovariš Janko Leban, se glasi: Petdesetletnico slaviš, pred nami vzornik mož stojiš; kot trudoljubna ti čebela nikdar se nisi strašil dela! Mladini ljubi na oltar položil mnog si knjižni dar. Zato mladina te spoštuje in ljubi te in obožuje. Bog živi te, prijatelj Ivo, še delaj nam neutrudljivo, še z »Zvončkom« nam lepo pozvanjaj in deci lepih rož poklanjaj!