X. Vh Št 43 C^niro" %T7aJ Ljubljana, ponedeljek 26. oktobra 1931 Cena 1 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva olica 5. — Telefon St 8122. 8123, 3124 8126, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova oL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta SL 13. — Telefon SL 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St ^ — Telefon St 190. Podružnic? Jesenice: pri kolodvora St. KXX Podružnica Novo mesto: Ljubljanaks cesta St 42. Podružnica Trbovlje: t hiši dr. Bamn- partnerja. 1 » \ i Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p* tarihi. V ZNAMENJU NARODNE SLOGE Včeraj se je vršilo po vsej banovini nad sto volilnih shodov, na katerih so volilci svojim kandidatom zagotovili na dan volitev vso podporo v dnhn narodne sloge in jugoslovenskega bratstva Ljubljana, 25. oktobra. Današnja predzadnja nedelja pred volitvami je bila popolnoma v znaku volilne kampanje. Po vsej državi se je vršilo nebroj volilnih shodov in sestankov, na katerih so sreski kandidati in zastopniki vlade tolmačili volilcem jugoslovenski program in pomen november-skih volitev. Sedaj, ko so sreske kandidature večinoma že objavljene in se je pokazalo, da kandidirajo zastopnild vseh stanov, vseh slojev, vseh ver in vseh plemen, brez razlike na nekdanje politične in strankarske razlike, se je zanimanje za volitve med narodom še bolj dvignilo. Laži nasprotnikov so razkrinkane in narod sam je uvidel, da gre pri novemberskih volitvah samo za to, da se otvori v naši državi doba složnega in sporazumnega dela v korist vsega naroda in države. Tudi v dravski banovini se je vršilo na današnjo nedeljo preko sto shodov in sestankov. Ministra gg. dr. Kramer in Pucelj, ki sta včeraj prispela iz Beograda, sta danes pohitela med volilce. Minister dr. Kramer se je mudil ves dan v Prekmurju, kjer je imel konference in sestanke s tamošnjimi uglednimi domačini, minister g. Ivan Pucelj pa je govoril na več shodih v litijskem in laškem srezu. Tudi v vseh drugih srezih so kandidati izkoristili današnjo nedeljo za to. da stopijo v stike z volilci ter da jim raztolmačijo važnost in pomen novemberskih volitev. Po poročilih, ki smo jih prejeli iz vseh delov banovine, je videti, da je kljub vsemu hujskanju užaljenih strankarjev, ki sc še vedno ne morejo sprijazniti s tem, da je konec strankarske diktature in režima osebnih koristi, v vseh slojih naroda globoko prodrla zavest državljanske dolžnosti in odgovornosti ter da bo vse, kar trezno misli in si ne da diktirati od drugih, osmega novembra kot en mož pohitelo na volišče, da pokažemo tudi mi Slovenci, da hočemo veliko, močno in urejeno Jugoslavijo. Shodi v litijskem srezu Litija, 25. oktobra. Za snoči napovedanega volilnega shoda so naši volilci napeto pričakovali, ker je bil najavljen obenem tudi poset ministra Iv. Puclja in kandidata za litijski okraj g. Mrovljeta. že mnogo pred otvoritvijo zborovanja ob 8. zvečer so bili prostori restavracije »Pri pošti« nabito polni. Zanimivo je, da so prispeli na shod volilci ne le iz Litije, temveč tudi iz Gradca, Hotiča, Ponovič, šmartne-ga in okolice. Ko je g. Lajovic otvoril zborovanje, je bilo zbranih že okoli 300 zavednih mož-volilcev, ki so glavnemu govorniku ministru Puclju že ob početku priredil prisrčne ovacije. Minister g. Ivan Pucelj je v svojih izvajanjih predvsem obravnaval vprašanje, zakaj je potrebno, da gremo 8. nov. vsi na volišče. S svojimi stvarnimi dokazi je prepričal tudi najbolj malodušnega poslušalca, da se Slovenci ne smemo odtegovati sodelovanju pri ureditvi naše narodne države, ako nočemo škodovati samim sebi. G. minister je podrobno očrtal sedanji naš državni in splošni svetovni položaj, pri čemer je zlasti utemeljeval potrebo varčevanja v državnem gospodarstvu. Poudarjal je nadalje nujno potrebo mirnega in iskrenega presojanja dejanskega položaja glede na sedanje volitve poslancev v Narodno skupščino, priporočal složno delo ter razkrinkal rovarjenje brezdo-mminskih elementov, ki odsvetujejo davkoplačevalcem udeležbo pri državnih poslih ter tako tudi pri soodločevanju o lastnih zadevah. Njegovo izčrpno poročilo, prepleteno z duhovitimi primeri, je želo splošno odobravanje ter je dalo mnogo pobud za razmišljanje našemu podeželskemu ljudstvu. Simpatično je bil pozdravljen tudi sreski kandidat g. Mrovlje. V svojem go-_ voru je podrobno razpravljal o razmerah in potrebah litijskega okraja, ki je v gospodarskem pogledu eden najbolj siromašnih. Pri nas ni izrazitih kmečkih skupin, niti ločenih delavskah centrov, v našem okraju prevladuje tip obrtnika-kmetovalca in delavca-obrtnika. Večina slojev je organiziranih v svojih strokovnih organizacijah, izven vsake strokovne organizacije pa so mnogi mali kmetje. Ko se bodo tudi ti udeleževali političnega življenja po svojih organizacijah, bo šele dobila beseda o demokraciji svoj pravi pomen. G. Mrovlje je nadalje obrazložil cilje agrarne reforme, ki tvori pereče vprašanje tudi v našem okraju. Svoja izvajanja je zaključil z izrazom prepričanja, da je 6. januar iztrez-nil naše ljudstvo ter ga prepričal o potrebi, da delamo, kakor zahtevajo interesi celote in ne interesi posameznikov. Kandidat g. Mrovlje je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. Na predlog predsednika g. Lajovica je bilo sklenjeno, da se odpošlje namestniku kandidata g. Birolli brzojavni pozdrav. S sklepom, da gremo 8. novembra vsi na volišče, je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno. G. Mrovlje je imel tekom današnjega dne še več uspelih shodov, tako med drugimi v šmartnem, Kandršah in drugod, kjer je naletel povsod na simpatije in zaupanje volilcev. V Šmartnem pri Litiji Šmartno, 25. oktobra. Davi ob 7. se je vršil, v šmartnem pri Litiji v salonu gosp. Robavca volilni shod, ki se ga je udeležilo nad 200 poslušalcev. Salon je tal poln do zadnjega kotička, nekateri so morali stati celo v veži. Shod je otvoril domačin g. Tomazin. Uvodoma je referiral o splošnem državnem in političnem položaju, po njegovem referatu se je pa oglasil k besedi domačin iz Zavistnika g. Petje, ki se je dotaknil v glavnem zakona o agrarni reformi povdarjajoč, da je ta zakon zelo važen za šmarsko okolico, saj je v tej občini pet graščin, na katere posestva reflektira-jo ubožni domačini. Govornik je omenil in prosil ministra g. Puclja, naj sporoči vladi, da se ta zakon dosledno izvaja. Sreski kandidat g. Mrovlje je s svojim referatom osvojil srca vseh navzočih. Podčrtal je delo Društva agrarnih interesentov in cilje, ki jih zasleduje. Za njim se je oglasil k besedi dr. Zoreč, odvetnik iz Beograda, ki kandidira s svojim namestnikom g. Kavčičem iz Celja. Predsednik zborovanja g. Tomazin je nato zaključil prav lepo uspeli shod. Vače pri Litiji Vače pri Litiji, 25. oktobra. Davi se je pripeljal na Vače g. minister Pucelj s sreskim kandidatom g. Mrovljetom, predsednikom volilnega odbora za litijski srez g. Lajovicem v družbi mnogih tovarišev. S strani našega občinstva jim je bil prirejen prav lep sprejem. Ob 11. se je vršil v gostilni pri Barliču shod, ki mu je prisostvovalo nad 100 uglednih gospodarjev iz Vač in okolice. Zborovanju je predsedoval posestnik Ivan Grabnar, ki je izrekel dobrodošlico, zatem pa je referiral minister g. Pucelj, ki ga poznajo Vače že od poprej. Prav simpatičen vtis je napravil prvi nastop sreskega kandidata g. Mrovljeta, ki je stopil pred svoje volilce. Po referatu obeh gostov je spregovoril v imenu domačih šolski upravitelj g. Stegovec, povdarjajoč, da je obisk na volišču 8. novembra potreben ne samo z vidika za državno politiko, temveč zahtevajo to tudi interesi dežele, zlasti pa Vač. Priporočal je vsem občanom, naj gredo korporativno na volišče. Poziv uglednega domačega voditelja je izzval splošno odobravanje. Za upraviteljem je spregovoril vaški župan g. Ki-movec. Ta gospod pa očividno stoji pod vplivom hujskačev. Proti vsakemu pričakovanju je izjavil, da ne bo šel volit. Minister g. Pucelj mu je očetovsko pojasnil, da je v usodni zmoti. Zanimivo je, da so vsi navzoči posestniki obsodili izjavo svojega župana. Zaradi županove izjave je nastalo na volilnem shodu silno razburjenje in kmetje so hoteli navaliti na župana. Le pomirljivemu nastopu in posredovanju ministra Puclja, kandidata Mrovljeta in drugih se je zahvaliti, da niso volilci drugače obračunali s svojim županom. Po shodu se je g. minister Pucelj odpeljal v Zagorje in Trbovlje, kjer je imel shode z g. Birollo, g. Mrovlje je pa imel ob 15. sestanek z volilci v Vidrgi pri Vačah. Lepe manifestacije v logaškem srezu V soboto 24. .in v nedeljo 25. t. m. se je vršilo v logaškem srezu sedem volilnih sestankov, od tega štiri veliki manifesta-cijski. Na številno obiskanih sestankih volicefv v Nadlesku, Danah in v Sv. Vidu je sreski kandidat dr. Stane Rape obrazložil veliko važnost sedanjih volitev. M aniifestacijskemu zborovanju v žireh je prisostvovalo več sto volilcev, bi so do kraja napolnili obširne prostore delavnice žirskega župana g. Nagliča. Zaradi! sla^ bega vremena je moralo oditi preko 200 volilcev, ker zanje pod streho ni bilo prostora. Takoj po .prvi maši je gospod župan Naglic otvoril zborovanje in podelil kot prvemu besedo g. direktorju Reisnerju Iz Ljubljane. Direktor Reisner je opravičil odsotnega ministra dr. Kramerja, kateremu je bilo zaradil nnjne zaposlenosti drugod nemogoče udeležiti se tega lepega zbora. V stvarnih izvajanjih je nato govornik dokazal važnost čim številnejše udeležbe pni volitvah. Za direktorjem Reisnerjem je spregovoril še g. dr. Zajec dz _ Ljubljane, ki je temeljito in nazorno prikazal volilcem razdorno delo oniih ljudi, tol agitirajo za abstinenco pri volitvah. Obema govornikoma so volilci ves čas živahno pritrjevali. Po kratkem nagovoru notarja g. Tavzesa ia Logatca je g. župan Naglič zaključil poldrugo nro trajajoče zborovanje z ugotovitvijo: Prvilč se v ži-r«h vrše volilni sestanki, na katerih se ne delajo obljube vsevprek; zato pa bodo tudi žirami 8. novembra postaivili na volišče toliko volilcev, kot še nikdar do-sedaj. V Gornjem Logatca se je vršil mamlfestacij-gki zbor ob prt 11. dopoldne. Tudi temu zborovanju, ki ga je vodiil predsednik sreskega akcijskega odbora g. notar Tavzes, je kljub sferajno slar bemu vremenu prisostvovalo več sto voli 1-oev. Navzočim »ta poročala o položaju direktor Reisner in dr. Zajec iz Ljubljane. Njihova izvajanja so volila! živahno odo-braivali din trdno sklenili, da gredo 8. novembra vsi na volišče •manifestirat za mogočno Jugoslavijo in da bodo tjakaj privedli tudi vse tiste, ki morda danes še omahujejo. Zborovalci so naročili obema govornikoma iz Ljubljane, da sporočita g. ministra dr. Kramerju pozdrave logaških volilce^-. Dve odlično uspeli zborovanji je imej ljubljanski župan dr. Puc skupno s sreskim kandidatom dr. Rapeiom, In sicer dopoldne v Starem trgu, popoldne ob 3. pa v Dolenjem Logatcu. Veliko navduše- nje, s katerim so stotine volilcev odobravale besede obeh govornikov, so dokaz, da se naše obmejno ljudstvo v polni meri zaveda pomena volitev 8. novembra Logaški srez bo na dan volitev dokazal vsem notranjim in zunanjim sovražnikom države, da soglaša z odločno nacijonalno politiko sedanje vlade. Razgibanost volilcev v logaškem srezu je zelo lepa: volilni sestanki, kd se bodo še vršili prihodnje dni, bodo to razgibanost še povečali, tako da bo 8. novembra logaški srez brezdrvoma med tistimi, ki bodo najštevilnejše dokumentirali svojo naTodno zavednost v ljubljanski okolici V Vašah pri Medvodah se je vršilo popoldne ob 4. zborovanje volilcev, ki ga je vodil šol. uprav. g. Kržišnik. Okoli 100 volilcev je pazno sledilo izvajanjem po-ročevalca g. dr. Kosila iz Ljubljane, kd so ga večkrat prekinili z burnim odobravanjem. V ljubljanski okolici so imeli tekom sobote in nedelje tuidi vsi sreski kandidati več volilnih sestankovt ki so vsi odlično uspeli. Tako je n. pr. samo sreski kandidat g. Koman govoril na sedimih volilnih sestankih. Številni shodi v kamniškem srezu Kamnik, 25. oktobra. Kandidatura domačina dr. Potokarja je bila med volilci kamniškega okraja sprejeta zelo simpatično. Prirejajo se sedaj volilni sestanki, ker se z oziram na osebno pnotigonjo pojasnjuje dejanski položaj in so volilci sprejeli g. dr. Potokarja danes tako v Domžalah, Mengšu, Trzinu, Dobu, Krašnji, Krtini in Zgornjem Tuhinju z vsem navdušenjem in obljubili, da bodo njegovo kandidaturo med narodom močno podprli. Dt. Potokair je znan po vsem kamniškem okraju po svojih predavanjih, ki jih je imel med kmetskim ljudstvom in po sestankih, ki jih je prirejaj po kamniškem okraju. Povsod po okraju je prireja! predavanja, kjer je razpravljalo o kmetsko - pravnih vprašanjih im so b'la visa njegova predavanja vedno dobro obiskana ter je bilo ljudstvo za pravni poduk v kmetsko - pravnih stvareh predavatelju hvaležno. Gospod kandidat je doslej imel po raznih terajih kamniškega okraja volilne sestanke, napovedani ;pa. so za prihodnje dni volilni shodi še po vseh večjih krajih kamniškega okraja. Profesor dr. Valentin Rožič, kandidat za kamniški 9rez, jc jmel več volilnih 6hodov v svojem srezu, ki so najlepši dokaz, da hoče slovensko ljudstvo »soodločata v državni politiki, da hoče aktivno sodelovati za blagor vseh. Na vseh shodih je ljudstvo sijajno manifestiralo, da obsoja najodločneje volilno abstinenco. V Mengša je dr. Rožič po prvi maši imej improviziran shod, ki se ga je udeležilo veliko število fantov in mož iz vse okolice. Dr. Rožič jim je pojasnil velik pomen bližajočih se volitev. Pojasnil jim je tudi, kako se bodo zadržali nekateri izmed vret onih, ki jim sedaj svetujejo, naj ne gredo na volišča. Profesorji v škofovih zavodih bodo šli vsi volit. No, če je pa tako, potem pa res nima smisla, dia ostanemo doma, so vzklikali možje, ko «o se razhajali. V Trzinu je dr. Rožič opozoril zbrane volilce med drugim posebno na to, da je izven meja naše države več kot pol milijona Slovencev, ki se bore za to, da bi dobili svoje zastopnike. Tu v državi pa 6e jim jih ponuja za našo banovino 26, pa se ljudje še obotavljajo, da bi si jih izvolila. Možakarji so majali z glavami m premišljevali, ali res na nespametno, da zbeže v trenutku, ko jih kliče blagor in korist njih samih in vsega našega naroda k sodelovanju pri državnem vodstvu. Jako lep shod je imel dr. Rožič v Kamniku. V svojem govoru je dr. Rožič med drugam nagflasil: Nobenemu ne prilete pečeni golob je v usta, vsak si mora sam izvojevati svobodo in pravice. Ne smemo pozabiti na strašne posledice, ki bi nas doletele, če bi držali baš sedaj roke križem. Ravno pri teh volitvah gre za ljudstvo, ki tone v čedalje večjo bedo zaradi zavožene bivše strankarske politike. V Krašnji, Blagovici in Trojanah. Izredno zanimanje so pokazali volilci v Krašnji, Blagovici in v Trojanah. 6rni Graben je včeraj trezno 1® brez napihnjenega hrupa manifestiral za državno edinstvo in za novo politiko v Jugoslavija. Volilni proglas v Zagreba Zagreb, 25. oktobra, r. Volilni akcijski odbor v Zagrebu je izdal na meščanstvo obširen volilni proglas, v katerem pravi med dragim: Dne 8. novembra ste pozvani, da kot državljani kraljevine Jugoslavije in kot meščani mesta Zagreba izvršite svojo pravico izvolitve narodnih poslancev. Pozvani ste, da Izvršite to svojo važno pravico na politični osnovi, ki jo je dal nag vzvišeni kralj, naglasivSi kot navišji cilj svoje vladavine čuvanje narodnega edinstva in državne celine. Ko boste volili ljudi, ki jim zaupate, jim boste obenem poverili dolžnost, da v vašem imenu delajo za splošno blagostanje in za oni idealni cilj, kf ga je i proklamiral naš kralj, a ves 'narod navdn- I Seno sprejel, a to Je; sreča Jugoslavije ter * enakost in enakopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v bratski ljubezni in miru, v jugoslovenski slogi in edinstvu. Hrvatski Zagreb je dolžan samemu sebi, da na teh volitvah potrdi, da je hotel in da hoče Jugoslavijo. 8. november mora biti manifestacija narodne sloge Beograd, 25. oktobra, p. Iz Kičeva javljajo o lepo uspelem volilnem zborovanju, na katerem je bil glavni govornik minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič. Zboru je prisostvoval tudi minister dr. Ko-sta Kumamudi. Za tamošnje razmere je bila udeležba naravnost rekordna, saj se je zbralo okoli 3 tisoč volilcev. Minister dr. Marinkovič je imel lep govor o pomenu volitev ter je analiziral sedanji režim in historični razvoj političnih dogodkov, ki so dovedli do tega režima. Najskrajnejši čas je že bil, da se onemogoči politična trgovina. Dr. Marinkovič je končal svoj govor: Danes moramo biti mnogo močnejši, ne- go nekoč. Računati moramo samo na svojo varnost in obrambo. Neprijatelji okoli nas se niso razorožili in jih ie mnogo, ki gledajo uprav krvniško na to našo državo. Bodite prepričani, da ne bo nikoli nihče napadel koga, ki je jačji od njega in ki bo sprejel borbo, če b' prišlo danes do tega, kakor je bilo 1. 1928. bi mi prav kmalu spoznali, da je še mnogo, mnogo borbenih elementov, ki bi žrtvovali vse za naš obstanek. Politično življenje je treba pri nas tako voditi, da bo vedel ves svet, prijatelji in sovražniki, da je vsa država pripravljena braniti svojo svobodo. Samo na ta način bomo ohranili mir. Vse to nam nnino nalaga, da smo složni in da to slogo dne 8. novembra javno manifestiramo pred vsem svetom. Shod na Sušaku Sušak, 25 okt. n. V kinu Jadran je bil davi velik shod, ki ga je priredil znani nacionalni delavec Vekoslav Sninčič, ki ie zborovalcem pojasnjeval pomen 6. januarja in jih pozival k složnemu nastopu pri volitvah 8. novembra. ■«a Visoko kritje našega dinarja Ugodno stanje Narodne banke po prejemu francoskega posojila - Zlato in devizno kritje obtoka bankovcev znaša 46 odstotkov Beograd, 25. oktobra. Pravkar objavljen izkaz Narodne banke od 22. t. m. kaže zaradi dotoka deviz iz francoskega posojila od 300 milijonov frankov znatnejše spremembe. Zlata in devizna podlaga se je povečala za 304 na 2362 milijonov Din. Za sprejete devize iz francoskega posojila -je Narodna banka vpisala državi v dobro odgovarjajočo protivrednost na državnem žirovnem računu, tako da se je razpoložljivo do-broimet.ie države pri banki povečalo za 653 milijonov Din in znaša sedaj 677 milijonov. Zlata In devizna podlaga je dosegla najvišje stanje, odkar je zakonsko stabiliziran dinar. Obtok bankovcev se zaenkrat ni dvignil, temveč je celo nazadoval za 45 na 5172 milijonov Din. Zlato in devizno kritje samega obtoka bankovcev znaša skoro 46%, kritje bankovcev in takoj zapadlih obveznosti pa 38.2%. Za zboljšanje situacije na denarnem trgu je značilno, da so se privatne žirovne vloge pri banki zopet dvignile za 30 na 244 milijonov Din. Hoovrov moratorij ne bo podaljšan Plačevanje reparacij se po enoletnem moratoriju obnovi - Hoover pristal na zmanjšanje medzavezniških dolgov aw York, 25. oktobra. Kot uspeh d ose- službe na podlagi Toungovega načrta, n« New Y«rk, 25. oktobra. Kot uspeh dosedanjih razgovorov med Lavalom in Hoov-rom navaja »New York Times« sklep, da se poleg francosko-ameriškega tesnejšega finančnega sodelovanja imenuje mednarodni odbor za proučitev vprašanja, v koliko more Nemčija plačati reparacije. Waehington, 25. oktobra g. O včerajšnjem razgovoru Hoovra in Lavala je izjavil državni tajnik Stimson, da so se tikali vseh problemov, ki so skupni Franciji in Ameriki, vendar pa državnika doslej nista storila definitivnih sklepov. VVashington, 26. oktobra, d. »Associated Press« poroča, da sta se Hoover in Laval sporazumela o koordinaciji pomoči francoskih in ameriških bank za stabilizacijo svetovnega položaja Tudi razgovori o vojnih dolgovih in reparacijskem vprašanju so napredovali, vendar podrobnosti še niso znane. Danes sta se Hoover in Laval ponovno sestala v Beli hiši Hoover je izrazil pričakovanje, da bo Lavalov poset imel za uspeh sodelovanje in vzajemno pomoč. Washington, 25. oktobra. AA. V uradnem francoskem komunikeju, ki je bil izdan o dosedanjih razgovorih Lavala in Hoovra, se izraža posebno potreba, da se redna služba plačevanja reparacij po Yonngovem načrtu po preteku enoletnega moratorija zopet redno vrši. Zato bodo morale evropske države julija prihodnjega leta sklenili vzpostavitev reparacijske službe na podlagi Youngovega načrta, nato pa bodo sledili sklepi o zmanjšanju medzavezniških vojnih dolgov. Pariz, 25. oktobra. AA. Dopisnik agencije »Havas« v Washingtonu naglaša v komentarju k uradnemu komunikeju o razgovorih med Lavalom in Hoovrom veliko važnost teh razgovorov, kar dokazuje že sam problem, ki ga je bilo treba rešiti. Laval na niti najmanj insistiral na praznih formulah in satisfakcijah v pogledu varnosti, temveč je prenesel težišče problema na gospodarska vprašanja. Posebno velik je uspeh v zadevi reparacij, ki se bodo morale po preteku enoletnega moratorija zopet plačevati. Ni govora o podaljšanju moratorija, pač pa se naglaša potreba, da se plačevanje reparacij po moratoriju zopet začne na podlagi Youngovega načrta. Hoover je sprejel tudi predlog o zmanjšanju medzavezniških vojnih dolgov. Največja korist razgovorov pa je ta, da so dokazali potrebo sporazuma in izmenjave misli med državniki velikih narodov ter doprinesli nov dokaz o posebni potrebi najožjega sodelovanja med Francijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike. To sodelovanje mora priti do izraza predvsem na gospodarskem polju ter pri reševanju gospodarskih vprašanj. Siporazum med Francijo in Zedinjenimi državami bo brez dvoma kar najboljše odjeknil v javnem mišljenju Amerike in Francije. Japonska izstopi iz Društva narodov? Grožnje japonskih oficielnih krogov — Novi spopad! med Japonci in Kitajci v Mandžuriji križišče Tahing. Blizu Tislinga je prišlo do bitke med kitajskimi vladnimi četami Tokio, 25. oktobra, d. V ofici jelnih krogih so razočarani nad postopanjem Društva narodov ter ne prikrivajo, da so odločeni resno razpravljati o izstopu Japonske iz Društva narodov. Izjavljaj^, da je Društvo narodov postalo nezvesto svojim idealom, ker ni vztrajalo na spoštovanju pogodb. Glavno sporno vprašanje so po-godb ene pravice Japonske, ki pa se je prezrlo. Društvo narodov se je pustilo izrabiti kot orodje Kitajske, ker je zahtevalo predčasno umakmitev japonskih čet iz Mandžurije. Kakor znano. Kitajska noče priznati pogodbe iz L 1915, češ da je bila izsiljena, dočim Japonska vztraja, naj prizna tudi to pogodbo. Peking, 25. oktobra. Po poročilu uprave vzhodne kitajske železnice so japonska letala zopet bombardirala postajo Kuo-anghonce. Druga japonska zračna eskadri-la je obmetavala z bombami železniško in japonskimi oddelki. O izidu bitke še niso znane podrobnosti. šanghaj, 25. oktobra, železniško" progo iz Mukdena v Peking so v petek na dveh mestih bombardirala japonska letala. Kitajske ireguiarne čete so 50 milj severo-zapadno od Mukdena ustavile ekspresni vlak in izropale potnike. Japonci so tolpo napadli in jo pregnali, Kitajci so imeli baje pri tem 50 mrtvih. Washington, 25. oktobran. Japonski posknik je odločno demantiral vest iz kitajskega vira, da bi bila japonska letala bombardirala mirno prebivalstvo v Mandžuriji. Japonska letala so obmetavala z ročnimi granatami le oddelke upornih kitajskih vojakov. Spor med Nemčijo in Perzijo Berlin, 25. oktobra, d. Perzijski posla nflr v Berlinu, Farzine, je izjavil, da bo z vsem svojim osobjem zapustil Nemčijo. Pr naročilu svoje vlade je že naprosil neko tu je poslaništvo, naj prevzame zastopstvo interesov perzijskih državljanov v Nemčiji Perzijska vlada je tudi zagrozila s preki-njenjem trgovinskih odnošajev z Nemčijo, ki so bili zelo tesni. Vzrok temu je dejstvo, da obstoja v Nemčiji že Sest let komunistična organi- I zacija Perzijcev, ki izdaja redno tiskovine, katere se razširjajo po vsem svetu in so ">olne žalitev perzijskega šaha. Perzijska dada je že več let ponovno zahtevala od aemškega zunanjega ministrstva, naj prepove te tiskovine in glavne voditelje izže-ne iz Nemčije. Sicer ie bil sedaj urednik perzijskega lista, dijak Aladin. izgnan iz Prusije, vendar pa je vprašanje, če se bo šah Rica s tem zadovoljil, ker je zahteval tudi prepoved nemških komunističnih listov. iznik prosvete In sloge v Lescah Impozantno slavje ob otvoritvi nove šole kraljeviča Andreja Lesce, 25. oktobra. Gorenjske Lesce z okolico eo preživljale danes lep praznik. Čeprav so bili gorenjski vrhovi ves dan zaviti v meglo, so se vendar zbrale v kraju pred vrati kraljevskega Bleda številno množice ne samo domačinov, marveč tudi ljudje iz širše okolice, da prisostvujejo posvečenju novega prosvetnega hrama, ki nosi ponosni napis: »Šola kraljeviča Andreja«. Pozabljene so bile žrtve in napori vseh onih, ki so iskreno zaželele, da dobi mladi rod za lOOletnico stare 6kromne šole novo re6 impozantno šolo. ki pa naj bo obenem žarišče prosvete za vso napredno lesko občino. Lesce in Leščani so v današnjem jutru zaživeli novo življenje in z radostjo pričakovali goste. Že zgodaj zjus traj 6o 6C okrasile hiše z državnimi tro-bojkami, največja pa jc zaplapolala na novi šoli. S predsednikom gradbenega odbora županom g. Ivanom Ažmanom na čelu so domačini sprejeli na kolodvoru zastopnika Nj. Vel. kralja g polkovnika Radoviča, dočim se je g. ban dr. Marušič nekaj prej pripeljal na Lesce z avtom. Pestrost navzoče množice je posebno povečala skupina nad 50 fantov in dtlclet v pristnih gorenjskih narodna h nošah. Po presrčnem pozdravu zastopnica kralja se je formirala povorka, ki je krenila po cesti proti va-6i, nakar so se zbrali vsi domačini z gosti vred v farni cerkvi, kjer je daroval mašo domači župnik g. Ivan Avsec. Čestiti dušni pastir, ki ves živi s svojim ljudstvom, je tudi v propovedi zelo lepo obeležil pomen današnjega dne za leško faro in občino. Po cerkvenih obredih se je podala povorka z županom g. Ivanom Ažmanom, ki jc korakal v družbi kraljevega zastop* nika polkovnika g. Radoviča, bana g. Dra-«a Maruišiča in ostalih odličnikov, v novo šolo. Strumno se v sprevodu razvrstili «asilci, dalje skupine narodnih noš, gostje ?n domačini ter šolska mladina, ki je ob-s topila prostor pred vhodom v novo šolo. T . , • Svečanost je otvoriil žoipan Ivan Azman s tehtnim govorom, poudarjajoč: »Važen, y«odovinsko važen dan praznuje danes občina Lesce. Mairsikdo, ki bo hodil tu mimo in gledal novo šolo, bo vprašal: Zakaj je bilo treba zidati tako veliko poslopje.'' Ta- koj spočetka pa je treba naglasi ti, da so imeli Leščani, zavedajoč se, da tvorijo Lesce naraven center radovljiškega sreza, pred vratmi kraljevskega Bleda, posebnost ki jo je treba spoštovati. Naglašati je treba, da je ta nedelja praznik sloge in da smo se zedmili v tem, da je treba sezidati novo šolo, vsi občani ne glede na razliko mišljenj in nazorov. Pripravljalni odbor je uelal od leta 1929, imel je medtem 60 sej. Pomladi 1930 je beseda meso postala. Pričeli smo z gradbo in 6edaj stojimo pred dovršenim poslopjem. Vse delo jc bilo posvečeno blagru mladine, ki ji hočemo privoščiti lepše čase. Niso počivali občani, stremeli so za tem, da 6« je v Lescah v zadnjem času marsikaj popravilo, olepšalo in na novo ustvarilo.« —-Govornik je toplo pozdravil v prvi vrsti zastopnika Nj. Vel kralja. Pri tem so domači pevci zapeli »Bože pravde«. Nada»!j« nji pozdravi predsednika pa so veljali banu dr. Drago Marušiču, banovinskemu šolskemu nadzorniku g. Rapetu, sre6 sedi. V nekaterih prizorih pa je pokazala, da se njena igra ob spretnem vodstvu lahko tudi poglobi v notranjem izrazu. Predstava je bila izredno dobro obiskana, kar priča, da je igralka znana in priljubljena med občinstvom, bi je pose-čalo šentjakobski oder. Celotna uprizoritev je od premijere v marsičem izboljšana, tempo je pospešen, ansambel pa še vedno raste v svojih kreacijah. J. K. Potovanje francoskega ministrskega predsednika Lavala v Zedinjene države vzbuja razumljivo zanimanje vlad, tiska in javnosti po vseb državah. V tej kritični uri res lahko rečemo »vseb držav«, ko je položaj tak, kakor ga je opisal La Fontaine v basni o živalih, med katere je zašla kuga: »Vse sicer ne pomro, toda vse so okužene.« Prijatelj, ki se je ravnokar vrnil iz Kitajske, mi je pravil, da je videl na svojem potovanju ogromne luke Honkong, Saigon, Singapore, Colombo zapuščene in brez prometa. Pred dvema letoma sem jih videl še vse zatrpane z blagom in polne ladij. Avstralija, Japonska, države Južne Amerike, vse trpe na isti bolezni kakor Evropa. Kriza je svetovna, kakor je bila vojna, iz katere se je rodila. Vsi narodi so solidarno, čeprav neenako prizadeti naj že hočejo ali ne. Povsod se naložbe majejo, imetja propadajo, množice so brez dela in kruha. Vlade in državljani čutijo, da kredit počasi umira in da ni mogoče več razmetavati s polnimi rokami, misleč si: Plačal bom jutri. Za vse bije ura polaganja računov, bilance in težke, žalostne likvidacije. Evo, zakaj je smatral Laval navzlic perečim problemom, ki čakajo nanj v domovini, za neobhodno potrebno, da sprejme povabilo predsednika Hoovra. Zedinjene države začenjajo same spoznavati svojo solidarnost z Evropo, za kar so imele toliko časa zaprte oči. Francoski ministrski predsednik si je obenem svest, da je njegovo potovanje v VVashington samo logično nadaljevanje njegovih prejšnjih posetov v Londonu in Berlinu. Šel je v Belo hišo z istimi načrti in z isto odločnostjo, ki ga je vodila k Macdo-naldu in Briiningu. Avanturistični duhovi v inozemstvu pričakujejo od tega sestanka čudežev, bojazljivi duhovi v Franciji pa rote oceanskega potnika, naj ne tvega in ne pod-vzame ničesar. Laval se ni oziral niti na te niti na one ter je lepo molčal. Ne potuje na pogajanja, saj ga ne spremlja niti finančni, niti zunanji minister. Njegov namen je Ie, da se informira, da posluša, kaj mu bodo na oni strani Oceana povedali in da skuša razbrati, kakor pri prejšnjih svoiih potovanjih, kaj je in kaj ni mogoče. To stališče je obenem odkrito in rezervirano ter se ne razlikuje mnogo od stališča nemškega kance-larja Brflninga, ki je v svojem govoru v Reichstagu izjavil: Zavarujmo se proti vsaki nagli rešitvi, ki bi bila skrpana na brzo roko, pod pritiskom gmotnih težav.« Lahko smo prepričani, da šef francoske vlade ne bo napravil nič nepremišljenega. Predmetov za razprave pač ne manjka niti v Franciji niti v Ameriki. Prvo vprašanje, ki pride človeku na misel, so vojni dolgovi in reparacije. Oboje je odprto od dne, ko je Hoover vrgel v svet svoj predlog o enoletnem moratoriju. Predlog je imel posledice, ki jih predsednik Zedinjenih držav gotovo ni pričakoval. Ves svet se danss zaveda, da je Hoover kljub najboljšim namenom sprožil finančno katastrofo v Nemčiji in denarni polom na Angleškem, z vsemi tresljaji, ki so jim sledili. Vem, da v Nemčiji dolže Francijo krivde za te nesreče. češ da ni dovolj hitro pristala na Hoov-rov načrt. Zase sem popolnoma prepričan, da bi bile posledice popolnoma iste, morda bi se pokazale le teden ali dva kasneje, čeprav bi bila Francija kar na slepo sprejela ameriški predlog. Ako izločimo iz nemške teze politično ost, vidimo, da se je Hoover odločil prenaglo in prekasno in šele pod pritiskom »gmotnih težav«, o katerih je govoril Briining. Vse kaže, da se bavijo v Zedinjenih državah z možnostjo podaljšanja moratorija za nadaljnjih pet let. Iz tega lahko sklepamo, da ameriška javnost še ni pripravljena privoliti v to, da naj se od sedaj naprej predvojni dolgovi kratkomalo črtajo. Prav lahko razumemo, da se wa-shinglonska vlada na predvečer predsedniških volitev brani priznati neizogibne posledice svojih lastnih dejanj ter da išče sredstva in pripomočke, ki bi omogočili nadaljnji obstoj njenih teoretičnih pravic in iluzij. Francosko mnenje gotovo ni pripravljeno žrtvovati brezpogojni del terjatev iz Toungovega načrta. O potrebi take žrtve pa celo ni mogoče govoriti, če se podaljša moratorij in s tem še naprej obdrži fikcija vojnih dolgov. Mnogo nujnejše in delikatnejše je vprašanje zlate denarne osnove ter stališče, ki ga naj zavzameta Francija in Zedinjene države z ozirom na padec funta in možnosti skupne akcije emisijskih zavodov v Parizu in Newyorku. Do prvih dni oktobra smo lahko smatrali francosko in ameriško valuto za enako zdravih. Od tod tudi možnost združenega nastopa zdravega denarja za pomoč bolnim in ogroženim valutam, čim se je problem postavil v tej obliki, je bil že nevarno kompliciran, ker je izgledalo, da se bo dalo zelo težko drugače z njim baviti kakor na političnem polju. Nastale pa so težave v vprašanju razmerja Amerike do Evrope. Zadnje dni so se pojavili še novi zaplet-ljaji: odtok ameriškega zlata v Evropo v ritmu 40 do 50 milijonov dolarjev dnevno. Ali dolar ni več zdrav denar? Ali naj se problemu funta približa še problem dolarja in s tem nastane nova nevarnost za svetovno gospodarstvo ? Problem gospodarske krize ni denaren, temveč političen problem, obenem pa tehničen problem mednarodne organizacije. Smoter »zlatih konferenc* bi tedaj bil prav za prav samo ta, da se usmeri zlato v luknje brez dna in da se vsili kredit državam, ki ga že sedaj ne morejo prebaviti. Zedinjene države lahko sodelujejo pri obnovi zaupanja, ako se odrečejo svoj! politiki izolacije. Pri mednarodni organizaciji proizvodnje jim je za sedaj še zelo težko sodelovati: morale bi znižati svoje carine, tega pa nikakor nočejo. Ostane še eno vprašanje — o katerem bodo razgovarjall v Washingtonn, namreč vprašanje razorožitve. Ni ga mogoče pravilno načeti v vsem njegovem obsegu, predvsem zato, ker je prihranjeno za konferenco v ženevi in dalje, ker je zelo odvisne od položaja v Nemčiji, ki pa še nI razčiščen. Vendar pa ima ameriška vlada zelo uspešno sredstvo, da dvigne Izglede na uspeh razorožitvene konference. Zedinjene države naj dopolnijo pariški pakt z izjavo, da se bodo v primeru vojne nevarnosti glede korakov, ki jih je treba pod vzeti proti eventualnemu napadalcu, priključile podpisnikom pakta. Taka izjava bi omogočila Angliji izpremembo svojega stališča v vprašanju svobode morja ter bi izredno povečala splošno varnost. Težko je prerokovati, v koliko je Hoover pripravljen podvzeti inicijativo v tej stvari. Razgovori v Washingtonu bodo uspešni le, če jib bodo na eni in na drugi strani vodili vsaj s trohico poguma in odkritosrčnosti. Upajmo, da ne pridejo prekasno, kakor toliko pogajanj prejšnjih let. Ce bi se vršili že pred šestimi meseci, bi francosko - ameriški sporazum prihranil svetu cel niz nesreč. Z enim pogojem seveda, da ameriška politiKa začne računati s stvarnostjo. Svet ne bo ozdravel niti z denarnimi manipulacijami niti s hrupnimi podvigi, ki galvanizirajo borze za nekaj dni. Svet bo ozdravel le z varčnostjo, ne pa z razmetavanjem. Prihod Grandija v Berlin Italijanski zunanji minister je prispel dopoldne v Berlin ter je bil od članov nemške vlade svečano sprejet Berlin, 25. oktobra. AA. Italijanski zunanji minister Grandi je prispel ob 9.30 dopoldne na Anhalterbahnhof v Berlinu. Sprejeli so ga nemški državni kancelar Briining s tremi državnimi podtajmki. nemški poslanik v Rimu von Schubert, italijanski poslanik z osobjem poslamštva, italijanski generalni konzul ter predstavniki italijanskih društev v Berlinu. Po pozdravu je državni kancelar Bruning izročil Grandijevi soprogi šopek rdečih rož. V slavnostni dvorani na kolodvoru je Gran- di govoril po radiju za nemške radijske postaje. Ko je stopil iz kolodvora, so italijanskemu zunanjemu ministru člani italijanske kolonije in množica priredili navdušene ovacije. Ob 11. dopoldne je Grandi obiskal Brii-ninga ter se ž njim prisrčno razgovarjal tričetrt ure. Nato je Briining vrnil Gran-diju obisk v italijanskem poslaništvu. Opoldne je bil svečan obed v zunanjem ministrstvu v čast Grandiju. Mussoiini o gospodarski krizi Raport fašističnih voditeljev — Mussolinijev govor o položaju valute, države in o fašizmu svet dokazal svoje popolno zaupanje v italijansko valuto, ker je lira simbol delovnega ljudstva in močne vlade. Fašistična Napulj, 25. oktobra g. V palači Maddoli- ni, kjer je pred devetimi leti izdelal mobilizacijski načrt za pohod na Rim. je Mussoiini včeraj sprejel raport zveznih voditeljev 'fašizma iz vseh provinc Italije. Svoj govor na voditelje svoje stranke je pričel s pregledom o zadnjih mednarodnih dogodkih, iz katerih mora slediti mnogo naukov za bodočnost. Opozarjal je na politični in gospodarski položaj v nekaterih evropskih državah ter je poudaril, da je fašistična Italija do sedaj učinkovito ohranila vse svoje pozicije. Kar se tiče lire. je Hmeljski trg žatec, 25. oktobra h. IMrna tendenca. Na trgu se še vedno opažajo vzroki za slabo razpoloženje. Na srednjeevropskih trgih je vplival poiom cen na Bavarskem. Taraošnji producenti. so upali z gotovostjo, da bodo visoke carine in zakonito odrejenau poraba bavarskega hmelja prinesla rentabilne cene ter so zato zahtevali v primeri s svetovnimi nenavadno visoke cene, ker pa domači kon-zum ni nakupoval, kakor so pričakovali, je prišlo do poloma cen, od katerega je prizadeta skoro polovica hmeljske produkcije na Bavarskem. Vpliv bavarskih razmer se ie na žatskem trgu pokazal v zelo mirni tendenci. Okvirje cen se je razširilo in so pla- Italija ima toliko moči, da more prestati vsak pritisk, čeprav bi svetovna kriza trajala dalje in bi se še poostrila. Ker se je Italija odrekla vsem inozemskim posojilom je njen položaj varen. Na moraličnem polju more fašizem trditi, da je postal ustva-ritelj nove civilizacije. Končno je Mussoiini pozval zborovalce, naj dnevno, tudi na tihem delajo za idejo in cilje fašizma. čevali do 40 Kč. Srednjeevropska produkcija se ceni na 400.000 do 430.000 stotov & 50 kg, dočim je znašala lani približno 640 tisoč stotov. Znižanje produkcije piva na Bavarskem, ki uporablja najboljši hmelj, ni bilo v razmerju t znižanjem produkcije hmelja. Zato se pričakuje ugodna bodočnost, tem bolj, ker je imela Anglija letos za 100.000 stotov a 50 kg slabšo letino kakor Lani in se bo zaradi tega morala poslužiti kontinentalnega hmelja. Javni markacijski urad v Žatcu je doslej registriral približno 8.865 stotov a 50 kg. Cene so v Roudnicah in v Ušteku 200 do 250 Kg, v Daubi 180 do 200 Kč. Izvoz žatskega hmelja je znašal 39.078 stotov, v Francijo 25.438, v Nemčijo DOM GRAFIKE OTVdUJEN Velika proslava 60 letnega vzajemnega dela in žrtvovanja Ljubljana, 25. oktobra. ljubljanska podružnica SGRJ bo današ nji dan z zlatimi črkami zapisala v svojo zgodovino. Na stovesen način oe bil ot-vorjen ponosni Dom Grafike na Miklošičevi cesti. Trobojnica, ki je visela s pročelja, je vsem naznanjala radostni dogodek. Uvod ▼ današnje slasvje je bila sob?tna prireditev Grafike v Unionu, kjer se je vršil animiran tov a Hiški večer s prosto zabavo m plesom, obenem de pa bila prirejena skupna večerja došlim gostom iz raznih krajev Jugoslavije, članom centra in e uprave, delegatom podružnic dn invalidom. Večer de potekel v neskaljena harmonij::, rabave Grafike se je udeležilo mnogo občinstva, zlasti pa stanovski tovariši in prijatelja črne umetnosti. Slavnostna otvoritev. Barvi okrog 9. so se začeli zbirati člani zastopniki ljubljanske podružnice SGP.T IV. nadstropju Doma Grafike, prihajal", so pa v malo dvorano, namenjeno organizaciji za predavanja .in manjše prireditve, trdi ro ohranjen, proda Ivan Koroški, Glince, cesta X/3 46462-6 Gostilno oddam v najem v ljubi j. okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46729-17 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. dl Sobo z 2 posteljama po zmerni ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46908-23 Učiteljiščnica Išče solnčno sobico z elektriko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46880-23/a Sobo s centralno kurjavo ftn uporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu. Vprašati pri »Rekord«, Aleksandrova e. št. 8. 46773-23 Opremljeno sobo oddam s i. novembrom r centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46743-23 Sobo lep« opremljeno, oddam ▼ centru mesta gospodični. Naslov v oglasnem oddeJ-ku »Jutra«. 46700-23 Opremljeno sobo lepo, čisto, s posebnim vhodom, oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra«. 46720-23 Opremljeno sobo vhod ia stopnic oddam v Oiril-Metodovi ul. 19/1 - 4. 46717-23 Majhno sobico oddam po ceni. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 46742,23 Solnčno sobo pečjo, oddam gospodični bližini v bližini bolnice.'Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 46560-23 Mirno sobico išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bolj sredina« 46530-23/a Opremljena soba lepa, s posebnim vhodom, parket, elektrika, se takoj odda solidnemu gospodu. — Vprašati: Cesta v Rožno dolino, Emil Mrak (paviljon). 46553-23 Opremljeno sobo 2 posteljam« takoj oddam v Rožni ulici štev. 19. 46925-23 fttmvvaniu oddajo Stanovanje 2 sobno, kompletno oddam Podrožnak, cesta XH št. 11 46699-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam z novembrom t Koroščevi ul. 14. 46712-21 Stanovanje 3 sobno, jako lepo in praktično urejeno, s 15. nov. oddam solidni stranki s par otroci. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«. 46735-21 Stanovanje t i sobo, kabinetom in kopalnico oddam mirni stranki. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 46160-31 »A Fotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj naj bolje in najceneje fotograf Jožko Smuc, Wolfo-va ul. 12 in Specialna foto-trgovina A. šmuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove ulice 1._ 304-30 Pohištvo pridem čistit in popravit poceni na dom, če pošljete naslov ogl. od. »Jutra« pod šifro »Mizar z orodjem«. 46594/2 Stanovanje 3 sob, kabineta, kuhinje In vseh pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46795-21 Stanovanje 2 velikih in 2 manjših sob, . kuhinje in pritiklin, sredi j mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46823-21 Petsob. stanov ]Q v centru mesta, s vsem komfortom oddam s 1. novembrom 1931. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. «886-21 Stanovanje 2 parketinanih sob, kuhinje kopalnice in shrambe takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 46957-21 IX Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vl-notoče prodaja, in daje v najem poslovinca za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič. Zagreb, Ilica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 213-19 Pozor! rih so zaposlene žene, so razmere take, da je žena za ta poklic sposobnejša kakor mož, kajti žena si je znala ustvariti posebna polja udejstvovanja, ki ustrezajo svojstvenosti njenega intelektkta in njeni nadarjenosti, na premer kot otroška zdravnica, profesorica na ženski gimnaziji (specifično ženski poklici kakor mladinska sodnica, skrbnica pri mladinskem skrbstvu, so pri nas, žal. še vedno v moških rokah). Vselej seveda ni tako očividna posebna usposobljenost žene za poklic, ki ga opravlja, kakor pri teh poklicih. Tistim, ki tako kategorično zahtevajo, naj se poročene žene izključijo iz služb, bd povedali tole; Poklicno zaposlena poročena žena živi povečini v mladem zakonu. Zakon je bil sklenjen na osnovi, da bo zaslužila tudi žena. Pri tem ne smemo pozabiti, da so neporočene žene, ki žive v rodbinah, kjer imajo že pohištvo in gospodinjske predmete in kjer je razdeljeno plačevanje najemnine na več plačila zmožnih rodbinskih članov, nedvomno v boljšem položaju, kakor poročena žena. V primerih pa, ko je žena res konkurent-ka moža, bi morali individualno pretehtati socialni položaj kakor v konkurenčnem boju mož proti možu in ne slepo odkloniti ali zavreči človeka samo zato, ker j^ ženska. Tako pojmovanje je nesocijalno. Pri takem presojanju se lahko zgodi, da damo prednost možu, ki je morda brat petih neporočenih bratov od katerih štirje že lepo zaslužijo, torej članu rodbinske skupnosti, ki razpolaga z zadostnimi eksistenčnimi sredstvi, pred poročeno ženo, ki mora prispevati h vzdrževanju rodbine, ker Je sicer ogrožen njen življenjski obstoj. Pri spreoemn v službo torej ne sme biti odločilno vprašanje »moža ali žene« nego smeta odločati le usposobljenost in socialni položaj. LJUBLJANA Mestni trg 9* Iz obilne zaloge nudim v ugoden nakup moderne krznene plašče, ovratnike, boe itd. CIKORI1A m v va ase t PozorJ Ko sem imela PLAŠČE razstavljene na velesejmu, se je splo- šno govorilo, da so dunajski izdelki, in to samo zato, ker imajo Slovenci to navado, da je za njih lepo samo tisto, kar je iz drugih držav. Povem Vam, da se tudi v Ljubljani kaj lepega napravi, in t<* v trgovini I. TOMŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta St 38 Nudim Vam veliko zalogo plaščev, oblek, predpasnikov, spodnjega perila, moških srajc, halj za trgovino. Dobite pa tudi vse vrste manufakturnega in modnega blaga. Ako Vam eno ni po volji, Vam takoj izgotovimo drugo. Ker delam v lastnem lokalu in v lastni režiji, Vam zamorem nuditi najnižje dnevne cene brez konkurence. 12903 t Potrti neizmerne žalost naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nepozabni soprog, oziroma dobri oče, stari oče in stric, gospod (Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7. sodnijsld upokojenec v soboto dne 24. oktobra t. 1. ob % 18. uri po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega preminilega bo v ponedeljek, dne 26. oktobra t L ob H 15. uri popoldne iz hiše žalosti ,Breg št. 2, na pokopališč k Sv. Križu. Ljubljana, Pragersko, Maribor, Zagreb, dne 25. oktobra 1931. MARIJA, soproga, ANTON, STANKO, PAVLA, ANICA, MILKA, ROZIKA, otroci; FRAN FRAN-CEKOVIC, KOLOMAN KRIGLOVIČ, RADO REBER, zeti; ELZA in CIRILA, sinahi; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.