VELIKI GOZDNI POŽARI V SLOVENIJI 
AVTOR
dr. Blaž Komac
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
blaz.komac@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-4205-5790
DOI: https://doi.org/10.3986/GV94202
UDK: 551.583:630*43(497.4)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Veliki gozdni požari v Sloveniji
V članku predstavljamo temeljne značilnosti velikih požarov v naravi v Sloveniji. V uvodu obravnavamo
njihovo pogostost in geografsko razširjenost na svetovni in evropski ravni, ki je največja na evropskem jugu
in prav tako na slovenskem jugu. V nadaljevanju opisujemo značilnosti velikih požarov, imenovanih mega-
požari. V poglavju o gozdnih požarih v Sloveniji v obdobju 1995–2019 predstavimo njihovo prostorsko,
časovno in velikostno razporeditev in pojavljanje, ki ga pojasnimo z lastnim meteorološkim požarnim indek-
som. Posebej obravnavamo sto največjih požarov in opisujemo njihove temeljne značilnosti, kot so velikost,
vzroki in vremenske razmere. V zadnjem delu podajamo pregled temeljnih izzivov pri upravljanju požar-
ne nevarnosti in ogroženosti ter izpostavljamo področja, na katerih bi bilo smiselno uvesti ali nadaljevati
preventivno ukrepanje.
KLJUČNE BESEDE
geografija, požari v naravi, meteorološki požarni indeks, upravljanje, Slovenija
ABSTRACT
Large forest fires in Slovenia
This article presents the basic characteristics of large wildfires, for which the term ‘forest fire’ has become
common in Slovenian. The introduction discusses their frequency and geographical distribution, focus-
ing on southern Europe and southern Slovenia, after which the characteristics of large fires, also called
‘megafires’, are explained. The section on forest fires in Slovenia presents their spatial, time and size char-
acteristics for the period from 1995 to 2019 and explains their occurrence with the author’s own
meteorological fire index. The hundred largest fires are treated separately, describing the characteristics
that distinguish them from smaller fires. The last part provides an overview of the basic challenges in man-
aging fire hazard and risk, highlighting areas where it would be useful to introduce or continue preventive
measures.
KEY WORDS
geography, wildfires, meteorological fire index, governance, Slovenia
Uredništvo je prispevek prejelo 31. maja 2022.
21
Geografski vestnik 94-2, 2022, 21–43 Razprave
RAZPRAVE
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 21
1 Uvod
Podnebne spremembe so vedno očitneje razlog tudi za povečanje nevarnosti pojavljanja velikih poža-
rov v naravi (Benson s sodelavci 2008; Sommers, Coloff in Conard 2011; Bedia s sodelavci 2014; Khabarov
s sodelavci 2016), a vendar k njim prispevajo tudi antropogeni dejavniki, kot so sprememba rabe zem-
ljišč zaradi izseljevanja prebivalcev s podeželja in opuščanje rabe zemlje ter tudi človek kot neposredni
vzrok (Mollicone, Eva in Achard 2006; Vilar Del Hoyo, Martin in Camia 2009). Večino požarov, v Evropi
95 % in v borealni Rusiji 87 %, prav tako pa tudi v Sloveniji, povzroči človek (Jakša 1997a; 1997b; 2006;
Mollicone, Eva in Achard 2006; Vilar Del Hoyo, Martin in Camia 2009).
Za neželene, nenadzorovane »naravne« požare sta se uveljavila izraza »požari v naravi« in »gozd-
ni požari«, saj povečini nastanejo na neposeljenih gozdnih območjih. Tujejezični izrazi poudarjajo različne
druge lastnosti požarne pokrajine, kot so »divjina«, »neposeljenost«, »gozdnatost«, »grmovnost« ali »pode-
želskost« (angleško wildfire, forest fire, bushfire, wildland fire, rural fire; špansko incendio forestal; italijansko
incendio forestale; nemško Waldbrand). Večino požarov neposredno povzroči človek. Gozdni požari
so tako tudi antropogeni pokrajinski element, čeprav so na primer v južnem delu Evrope sestavni del
sredozemskih ekosistemov (Viegas s  sodelavci 2009) že vsaj od miocena dalje (Dubar, Ivaldi in
Thinon 1995). Ker povzročajo škodo v naravni pokrajini in tudi žrtve, jih prištevamo k naravnim nesre-
čam (Zorn in Komac 2011).
Na njihov pogostejši nastanek vpliva tako naraščanje temperature ozračja, zlasti v toplejši dobi
leta, kot tudi pogostejši in izrazitejši vročinski valovi in suše. Čeprav povezava med nevarnostjo poja-
vljanja požarov in podnebnimi spremembami ni enoznačna, v prihodnjih desetletjih v zahodni in
srednji Evropi pričakujemo povečanje nevarnosti pojavljanja požarov ter širjenje območij s sred-
njo požarno ogroženostjo proti severu (Brown, Williamson in Bowman 2015). Spremembe v dolžini
požarne sezone bodo najizrazitejše v višjih zemljepisnih širinah, kjer naj bi se požarna sezona, ki
v Sloveniji približno sovpada s poletjem, podaljšala za več kot 20 dni na leto (Flannigan s sodelav-
ci 2013). Verjetno se bodo zaradi segrevanja ozračja in pogostejših suš pogosteje pojavljali požari
na istem mestu, kar lahko slabo vpliva na regeneracijo dreves in vrstno sestavo (Halofsky, Peterson
in Harvey 2020).
V članku najprej na kratko predstavljamo velike gozdne požare, ki so imenovani tudi »megapoža-
ri«, na svetu in v Evropi, potem pa se v analizi podatkov o gozdnih požarih Zavoda za gozdove Slovenije
za obdobje 1995–2019 osredotočimo na značilnosti velikih požarov v Slovenji, ki jih, relativno gleda-
no, lahko imenujemo megapožari. Glavni namen članka je razprava o poglavitnih vzrokih, značilnostih
in posledicah velikih gozdnih požarov v Sloveniji in predstavitev lastnega meteorološkega požarnega
indeksa.
2 Metode
V članku predstavljamo poglavitne značilnosti gozdnih požarov v Sloveniji za obdobje 1995–2019,
ki smo jih pridobili z analizo podatkov o gozdnih požarih. Po Pravilniku o varstvu gozdov (2009) evi-
denco o gozdnih požarih vodi Zavod za gozdove Slovenije kot del zbiranja podatkov o stanju in razvoju
gozdov. Analizo časovne razporeditve požarov in njihove povezanosti z meteorološkimi dejavniki smo
nadgradili z modelom požarne nevarnosti oziroma s preprostim meteorološkim indeksom. Upoštevali
smo povprečno mesečno temperaturo zraka, mesečno višino padavin in povprečno oblačnost (prim.
Lukić s sodelavci 2017). Izračun smo opravili za meteorološko postajo Agencije Republike Slovenije
za okolje Bilje. To postajo smo izbrali, ker se na njej zbirajo vremenski podatki (temperatura, višina
padavin, oblačnost), ki smo jih uporabili za izračun meteorološkega indeksa požarne ogroženosti (MIPN),
poleg tega pa je najbližje Krasu, kjer so požari zelo pogosti. Meteorološki indeks požarne nevarnosti
smo izračunali z enačbo:
22
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 22
23
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
MIPN = (T / (P + O)) * 100,
kjer je: T – temperatura v o Celzija, P – višina padavin v mm in O – oblačnost v % oblačnega neba (slika 10).
V Sloveniji sta N. Ogris in T. Šturm (Šturm in Ogris 2020) na temelju kanadskega Meteorološkega
indeksa požarne ogroženosti gozdov (Wagner 1987) izdelala sistem za napovedovanje dnevne požar-
ne ogroženosti gozdov, ki ga dopolnjuje prostodostopna spletna aplikacija (Medmrežje 1; Stocks s sodelavci
1989; Agee in Skinner 2005; Wotton 2009; Šturm, Fernandes in Šumrada 2012). Sistem uporablja meteo-
rološka modela ALADIN in INCA za napovedovanje požarne ogroženosti gozdov. V jugozahodni Sloveniji
dosega dokaj visoko stopnjo natančnost pri napovedovanju požarne ogroženosti.
Sodobni pristopi vključujejo obstoječe metode strojnega učenja in integracijo modelov v geograf-
ski informacijski sistem ustanov za varstvo pred požarom (Šturm in Ogris 2020). Model uporabljajo
za: (1) računanje požarnega tveganja in podporo požarnega upravljanja, (2) razvoj gasilskih vaj in (3)
podporo načrtovanju med požarom (Ogris 2018; Šturm in Ogris 2020). 
3 Veliki gozdni požari po svetu in v Evropi
Na svetovni ravni je v obdobju med 1979 in 2013 v gozdnih požarih zgorelo 3,5 milijona km2 zem-
ljišč letno, kar je več od površine Indije, s požari povezane emisije CO2 pa so presegale 50 % emisij
izgorevanja fosilnih goriv. V tem času se je povečalo število požarno ogroženih območij, povprečna
dolžina požarne sezone pa se je podaljšala za 18,7 % (Jolly s sodelavci 2015).
V Evropi vsako leto nastane približno 65.000 požarov, v katerih pogori povprečno pol milijona hek-
tarjev gozda. Velika večina (85 %) v požarih prizadetih zemljišč je na sredozemskih otokih (slika 2),
med državami pa v Franciji, Grčiji, Italiji, na Portugalskem in v Španiji (San-Miguel-Ayanz in Camia 2010).
Slika 1: V Avstraliji so pogosti številni požari v naravi, kakršen je bil na območju Pilbare v Zahodni
Avstraliji 8. januarja 2016.
M
AT
EJ
 L
IP
A
R,
 8
. 1
. 2
01
6
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 23
Posebej pogosto so prizadeti severna Portugalska, Sicilija in zahodni Balkan (Galizia s sodelavci 2022).
Tako so v Srbiji v obdobju 2001–2012 zabeležili pozitiven trend števila gozdnih požarov (Lukić s sode-
lavci 2017). Zaradi protipožarnih prizadevanj, kot so monitoring z daljinskim zaznavanjem, preseke
in ozaveščanje, sta se po letu 1980, z izjemo Portugalske, kjer nastane polovica požarov evropskega juga,
skupno število požarov in pogorela površina opazno zmanjšala (Turco s sodelavci 2016). Poleg naraš-
čanja temperature vplivajo na požare tudi spremembe požarnih režimov. Tako je v Sredozemlju, kjer
so požari običajno najpogostejši v obdobju od maja do oktobra, več požarov nastalo celo decembra in
januarja (Flannigan s sodelavci 2009).
24
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
Preglednica 1: Opredelitev velikosti požara v odvisnosti od števila žrtev, izgub in prostorskega obsega za
slovenske razmere (Heinimann s sodelavci 1998: po Ðurović in Mikoš 2008; MunichRe 2011; Mikoš
2014), kjer bi megapožar opredelili kot naravno nesrečo.
žrtve izgube (v milijonih evrov) prostorski obseg (km2)
naravni dogodek 0 0 0,1
naravna nezgoda 0 50 1
naravna nesreča 3 100 10
naravna katastrofa (velika) 10 300 100
naravna katastrofa (zelo velika) 20 500 1000
naravna katastrofa (uničujoča) >20 >500 >1000
Slika 2: Veliko izkušenj s požari v naravi imajo na Korziki (Tolouse s sodelavci 2017, 338).
©
 B
ER
N
A
RD
 L
A
M
BE
RT
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 24
V zadnjem desetletju je na globalni ravni večje število velikih požarov, imenovanih megapožari (angle-
ško megafire). Tako imenujemo požar, ki prizadene več kot 1 % regije ali države ali povzroči veliko škodo
ali žrtve. Na temelju analize podatkov o odvisnosti velikosti naravne nesreče od števila žrtev, izgub in
prostorskega obsega, lahko za Slovenijo megapožare opredelimo kot požare, pri katerih je prišlo do vsaj
treh žrtev, 100 milijonov evrov izgub ali je obsegal več kot 10 km2 (preglednica 1). Urad Združenih naro-
dov za zmanjšanje ogroženosti zaradi nesreč (United Nations Office for Disaster Risk Reduction, UNDRR)
v podatkovno bazo vnese poročila o naravnih nesrečah z vsaj 10 žrtvami, 100 prizadetimi osebami, raz-
glasitvijo izrednih razmer in prošnjo države po mednarodni pomoči s strani vlade. 
Prvi tako opredeljen pojav je bil požar, ki je na »črno soboto« 7. februarja 2009 v mestu Kinglake
v avstralski zvezni državi Victoria v dvanajstih urah prizadel 100.000 hektarjev zemljišč in povzročil smrt
120 ljudi. Znani so megapožari na Portugalskem v letih 2003 in 2005 ter v Grčiji leta 2007 (San-Miguel-
Ayanz, Moreno in Camia 2013). Megapožari obsegajo manj kot 2 % vseh požarov v svetu, a povzročijo
večino škode (Camia s sodelavci 2011; Cardoso Castro Rego s sodelavci 2018). Trend števila požarov
velikosti nad 500 hektarjev je v zadnjih desetletjih stabilen, vendar pa je med požari vedno več mega-
požarov, ki povzročijo katastrofalno škodo in izgubo človeških življenj. Megapožari so v Evropi grozdi
velikih požarov, ki gorijo hkrati in se koncentrirajo v prostoru (San-Miguel-Ayanz in Camia 2010).
Po okvirnih, nepopolnih podatkih je bilo med letoma 1970 in 2021 globalno 78 megapožarov, od
tega polovica po letu 2015. Več kot trije pomembni večji požari so nastali v Indoneziji (10), Grčiji (8),
Avstraliji (7; slika 1), Rusiji (6), Izraelu (5), Indiji (4) in na Portugalskem (4). V ZDA in Kanadi, ki jih zara-
di večjega števila zabeleženih pojavov navajamo posebej (129), je polovica nastala po 2013 (List … 2022).
Gozdni požari v Avstraliji predstavljajo 1,15 % BDP (Ashe, McAneney in Pitman 2009) ali okrog
180 milijonov avstralskih dolarjev letno, škoda pa naj bi se v naslednjih 40 letih podvojila (Filkov, Duff
25
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
Slika 3: Požari povsem spremenijo podobo pokrajine, kot kažeta primera iz kanjona Weano Gorge
v Narodnem parku Karijini v Zahodni Avstraliji (zgoraj levo 10. 1. 2016, spodaj levo 27. 1. 2018) in
območja rdečih kremenastih longitudinalnih sipin okrog 100 km jugozahodno od Nanutarre v Zahodni
Avstraliji (zgoraj desno 31. 12. 2011, spodaj desno 7. 1. 2016).
M
AT
EJ
 L
IP
A
R
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 25
in Penman 2018; Rossi s sodelavci 2019; sliki 1 in 3). V Latviji se je delež velikih požarov (1–10 ha) pove-
čal z 29,1 % (1975–1984) na 49,5 % (2004–2014), medtem ko se je delež majhnih požarov (< 0,1 ha)
zmanjšal s 70,2 % na 48,8 % (Donis s sodelavci 2017).
V Sloveniji sicer tako obsežnih požarov ne poznamo, zato v članku obravnavamo večje gozdne poža-
re, ki se po nekaterih značilnostih razlikujejo od preostalih. V Sloveniji je največjih sto požarov povzročilo
skupno škodo v vrednosti 3,2 milijona evrov, škoda ob povprečnem požaru pa je bila 30.000 evrov.
4 Gozdni požari v Sloveniji
Prvi članek o gozdnih požarih je v Geografskem vestniku izšel leta 1989 (Dolgan Petrič 1989), ki
ugotavlja, da jih 61 % povzroči človek (železnica, požiganje, rekreacija in tudi vojska) in da je največ-
ja ovira pri njihovem preučevanju pomanjkanje podatkov. Gozdni požari so v  Sloveniji posebej
pogosti na jugozahodu, to je v obsredozemskem delu države (Šturm 2013; Fernandez-Anez s sodelavci
2021; slika 4). Povprečna letna incidenca gozdnih požarov v Sloveniji, izražena v deležu površine pogo-
relega gozda v primerjavi s celotno gozdno površino, je 0,4 %. Trend incidence je tudi zaradi ogozdovanja
upadajoč, a z izrazitimi viški v sušnih in vročih letih (slika 5). Za primerjavo, na Portugalskem je pov-
prečna incidenca 3 % (Mateus in Fernandes 2014).
Po Pravilniku o varstvu gozdov (2009) evidenco o gozdnih požarih vodi Zavod za gozdove Slovenije
kot del zbiranja podatkov o stanju in razvoju gozdov. Evidenca vsebuje tudi zemljevid v merilu 1 : 5000,
na katerem je najkasneje v treh dneh po pogasitvi požara vrisano požarišče. Evidenca je temelj za oceno
26
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
0,02
0,04
0,06
0,08
0,1
0,12
0,14
0,16
0,18
0,2
1
9
9
5
1
9
9
6
1
9
9
7
1
9
9
8
1
9
9
9
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
2
0
1
1
2
0
1
2
2
0
1
3
2
0
1
4
2
0
1
5
2
0
1
6
2
0
1
7
2
0
1
8
2
0
1
9
0
d
e
le
ž
(%
)
Slika 5: Incidenca gozdnih požarov v Sloveniji, izražena v deležu površine pogorelega gozda v primerjavi
s celotno gozdno površino, je med letoma 1995 in 2019 upadala (Podatki … 2019).
Slika 4: Prostorska razporeditev gozdnih požarov v Sloveniji v obdobju 1995–2019 (Podatki … 2019). p
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 26
27
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
 
0
10
20
30
40
km
< 
10
50
35
0–
70
0
5–
35
0
< 
5
po
vr
ši
na
 p
ož
ar
a 
v 
ha
20
15
–2
01
9
20
10
–2
01
4
20
06
–2
00
9
20
01
–2
00
5
19
95
–2
00
0
le
to
 p
ož
ar
a
Le
ge
nd
a
A
vt
or
 v
se
bi
ne
: B
la
ž K
om
ac
A
vt
or
 ze
m
lje
vi
da
: D
om
en
 T
ur
k
V
ir:
 Z
av
od
 za
 g
oz
do
ve
 S
lo
ve
ni
je
 2
01
9
©
 Z
RC
 S
A
ZU
 G
eo
gr
af
sk
i i
nš
tit
ut
 A
nt
on
a 
M
el
ik
a
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 27
28
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
škode. Zavod za gozdove Slovenije je v obdobju 1995–2019 zabeležil 2176 gozdnih požarov (slika 4),
kar je povprečno 91 požarov letno. Od tega sta bili dve tretjini manjši od 1 ha, petina pa manjših od
10 ha, kar je na primer v Latviji meja za velike požare. Polovico pogorelih površin prispevajo požari
s površino nad 90 ha. Čeprav v Sloveniji ne moremo govoriti o megapožarih, so velikostna razmerja
med ostalimi razredi podobna kot drugod v Sredozemlju (slika 6; Camia s sodelavci 2011).
Povprečni gozdni požar je v Sloveniji v obdobju 1995–2019 meril 4,81 ha. Trend letnega števila poža-
rov je rahlo pozitiven, a se v zadnjih letih obrača navzdol (slika 7). Večina požarov nastane spomladi in
poleti, največ, skoraj četrtina (23%) marca (sušec je bil še bolj izražen v obdobju 1966–1985; Dolgan Petrič
1989), sledijo avgust (17 %) ter julij in april s po 13 % (slika 8). Po deležu požarov v posameznem mese-
cu izstopajo julij 2003 in marec 2006 (s po 2,9 % skupnega števila požarov), avgust 2003 (2,5 %), marec
1998 in 2003 (2,1 %), februar 1998, april 2007 in marec 2017 (1,7 %) ter marec v letih 2002 in 2007 (1,6 %).
V posameznih letih so bili požari zelo izraziti v posameznih mesecih. Tako je bilo julija 2006 kar
64 požarov, kar je 60 % letnega števila. Marca 1997 in avgusta 2001 je bilo po 56 % letnega števila poža-
rov, 55 % marca 2002 in 54 % marca 2014. Požarna sezona v Sloveniji traja od februarja do avgusta,
z majsko in junijsko prekinitvijo, najmanj požarov pa je novembra (preglednica 2).
V Sloveniji je bilo v obdobju 1995–2019 povprečno pet velikih požarov letno, v katerih pogori pov-
prečno 330ha gozda. Kot velike smo opredelili največjih sto požarov v zbirki podatkov. Njihova povprečna
velikost je 19,0 ha, najmanjša 14,3 ha in največja 79,7 ha. Kar polovica gozdnih površin je pogorela v 22
največjih požarih (povprečna velikost 242 ha), kar je komaj 1,01 % od vseh gozdnih požarov v obrav-
navanem obdobju. Osem desetin gozda je pogorelo v  137 največjih požarih, kar je 6,3 % požarov
(povprečna velikost 61 ha). Trend skupnega števila požarov je rahlo pozitiven, trend števila večjih poža-
rov je upadajoč, a je na letni značilna velika spremenljivost. Izstopata leti 1998 in 2003 (slika 9).
10
20
30
40
50
60
70
< 1 ha 1–5 5–10 10–50 50–100 100–500 >500
velikostni razredi (ha)
0
d
e
le
ž
(%
)
delež v Sloveniji (%) delež v sredozemskih pokrajinah (%)
Slika 6: Delež požarov (glede na skupno število) po velikostnih razredih v Sloveniji (Zavod za gozdove
Slovenije 2019) in sredozemskih pokrajinah Evropske unije (San-Miguel-Ayanz, Moreno in Camia 2013).
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 28
29
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
50
100
150
200
250
leto
1
9
9
5
1
9
9
6
1
9
9
7
1
9
9
8
1
9
9
9
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
2
0
1
1
2
0
1
2
2
0
1
3
2
0
1
4
2
0
1
5
2
0
1
6
2
0
1
7
2
0
1
8
2
0
1
9
0
š
te
v
il
o
Slika 7: Število požarov v Sloveniji v obdobju 1995–2019 (Podatki … 2019).
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
mesec
100
200
300
400
500
600
0
š
te
vi
lo
Slika 8: Razporeditev gozdnih požarov po mesecih v Sloveniji v obdobju 1995–2019 (Podatki … 2019).
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 29
Med sto največjimi požari jih je večina (77 %) nastala v sončnem vremenu, 14 % v pretežno jasnem
vremenu, preostali 3 % pa v oblačnem vremenu, kar je trikrat manj kot pri vseh požarih (za 6 % poža-
rov nimamo podatka). V obdobju 1995–2019 je v oblačnem vremenu zgorelo 113 ha gozda, v pretežno
jasnem vremenu 641 ha, v jasnem vremenu pa 6700 ha ali 90 %. Za primerjavo, tri četrtine vseh gozd-
nih požarov v Sloveniji so nastale v jasnem vremenu, petina ob pretežno jasnem vremenu, desetina pa
v oblačnih razmerah. Kar 40 % požarov je nastalo v mirnih, tretjina pa v vetrovnih razmerah; od tega
največ ob zmernem in le 2 % ob močnem vetru.
30
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
Preglednica 2: Mesečno število požarov v Sloveniji v obdobju 1995–2019 (modri odtenki kažejo najnižje,
rdeči pa najvišje vrednosti; Podatki … 2019).
1995 8 2 0 11 4 1 2 13 0 3 0 0 44
1996 5 4 12 17 1 5 0 3 0 0 0 0 47
1997 3 4 31 13 1 1 0 0 1 1 0 0 55
1998 10 36 45 9 7 4 4 26 0 0 0 2 143
1999 7 4 15 2 1 0 4 11 10 0 1 0 55
2000 8 7 28 2 7 16 4 19 8 1 0 0 100
2001 2 5 1 2 1 3 6 33 0 0 1 5 59
2002 1 4 35 9 5 1 4 0 2 2 0 1 64
2003 1 23 46 24 21 19 37 54 2 0 0 1 228
2004 0 3 12 3 2 1 1 13 11 0 1 3 50
2005 9 20 14 9 3 9 5 4 0 0 1 0 74
2006 1 1 4 7 3 13 64 2 1 3 2 5 106
2007 2 6 34 36 6 3 31 7 2 1 1 0 129
2008 3 27 6 5 5 3 2 7 5 5 0 0 68
2009 4 14 18 19 21 10 8 24 5 1 0 0 124
2010 1 0 8 7 3 3 7 3 1 0 0 0 33
2011 2 10 28 20 8 1 17 12 9 6 1 0 114
2012 5 23 63 6 7 8 17 35 4 0 0 0 168
2013 0 1 1 9 3 2 16 31 5 4 1 2 75
2014 1 0 19 2 3 5 1 2 1 1 0 0 35
2015 1 5 12 17 2 10 17 13 5 1 8 2 93
2016 2 2 13 21 1 0 14 13 13 2 2 8 91
2017 13 2 36 14 5 8 6 17 0 5 1 0 107
2018 3 1 0 7 2 2 4 12 0 0 1 0 32
2019 2 17 20 9 0 2 15 14 3 0 0 0 82
skupaj 94 221 501 280 122 130 286 368 88 36 21 29 2176
let
o
jan
ua
r
feb
ru
ar
m
ar
ec
ap
ril
m
aj
ju
ni
j
ju
lij
av
gu
st
se
pt
em
be
r
ok
to
be
r
no
ve
m
be
r
de
ce
m
be
r
sk
up
aj
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 30
Slaba petina (18 %) velikih požarov je nastala v mirnem ozračju, četrtina v zmerno vetrovnem, 23 %
v vetrovnem, slaba desetina (8 %) pa v močno vetrovnem vremenu (za 3 % ni podatka). Vpliv vetra ni
enoznačen, saj največ gozda pogori pri vetrovnem vremenu, ne pa pri močnem vetru.
Za sto največjih požarov v Sloveniji v obdobju 1995–2019 je razvidna odvisnost od vremena (pre-
glednica 3), zlasti osončenosti in padavin (86 % jih je nastalo v suhem vremenu), na spremenljivost pa
najbolj vpliva vetrovnost (slika 10). V celoti gledano so veliki požari statistično značilno odvisni od
vremena pri p = 0,05. Tudi Veble in Brečko Grubar (2016) sta ugotovili, da imajo leta z velikimi poža-
ri podpovprečno količino padavin in daljša sušna obdobja.
31
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
Preglednica 3: Delež (%) gozdnih požarov glede na oblačne in vetrovne razmere za vse požare in 100
največjih požarov (v oklepaju) v Sloveniji v obdobju 1995–2019 (Podatki … 2019).
jasno pretežno pretežno oblačno ni podatka skupaj
jasno oblačno
mirno 39 (18) 6 (0) 1 (0) 1 (1) 0 47 (19)
zmerno vetrovno 25 (25) 10 (8) 2 (0) 2 (0) 0 38 (33)
vetrovno 7 (23) 2 (5) 1 (1) 1 (0) 0 12 (29)
močno vetrovno 2 (8) 1 (0) 0 (0) 0 (1) 0 3 (9)
ni podatka 3 (3) 1 (1) 0 (0) 0 (0) 10 (6) 14 (6)
skupaj 75 (74) 19 (13) 6 (1) 4 (2) 10 (6) 100
Slika 9: Mesečni podatki (črtkane črte) in letne drseče sredine mesečnega števila požarov (oranžna barva)
ter MIPN (modra barva); lestvica je logaritemska.
datum
0,1
1
10
100
š
te
v
il
o
1
.1
.1
9
9
5
1
.9
.1
9
9
5
1
.5
.1
9
9
6
1
.1
.1
9
9
7
1
.9
.1
9
9
7
1
.5
.1
9
9
8
1
.1
.1
9
9
9
1
.9
.1
9
9
9
1
.5
.2
0
0
0
1
.1
.2
0
0
1
1
.9
.2
0
0
1
1
.5
.2
0
0
2
1
.1
.2
0
0
3
1
.9
.2
0
0
3
1
.5
.2
0
0
4
1
.1
.2
0
0
5
1
.9
.2
0
0
5
1
.5
.2
0
0
6
1
.1
.2
0
0
7
1
.9
.2
0
0
7
1
.5
.2
0
0
8
1
.1
.2
0
0
9
1
.9
.2
0
0
9
1
.5
.2
0
1
0
1
.1
.2
0
1
1
1
.9
.2
0
1
1
1
.5
.2
0
1
2
1
.1
.2
0
1
3
1
.9
.2
0
1
3
1
.5
.2
0
1
4
1
.1
.2
0
1
5
1
.9
.2
0
1
5
1
.5
.2
0
1
6
1
.1
.2
0
1
7
1
.9
.2
0
1
7
1
.5
.2
0
1
8
1
.1
.2
0
1
9
1
.9
.2
0
1
9
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 31
32
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
Za obravnavano obdobje 1995–2019 je korelacijski koeficient Meteorološkega indeksa požarne nevar-
nosti in števila požarov v Sloveniji zmerno visok (rxy = 0,47; N = 300). Višja negativna povezanost padavin
(rxy = –0,38) in oblačnosti (rxy = –0,47) kot pozitivna povezanost temperatur (rxy = 0,16) s številom poža-
rov nakazuje na to, da vročinski valovi sicer ustvarjajo možnost nastanka požara, a jo padavine hitro
zmanjšajo. Poleg tega kažejo obdobja z velikim številom požarov precejšnjo variabilnost temperature
zraka, relativne vlažnosti in višine padavin. MIPN ne upošteva časovnega zamika in drugih dejavni-
kov, ki so prav tako pomembni za nastanek in razvoj požarov. To so na primer količina goriva z vlažnostjo
pod 10 %, hitrost in smer vetra ter mikrometeorološki dejavniki, kot sta temperatura in količina pada-
vin v dnevih pred nastankom požara.
V Sloveniji je tretjina (32 %) velikih požarov nastala na Krasu in v slovenski Istri, v dinarskih pokra-
jinah 17 % in v alpskih pokrajinah 7 %. Na Krasu raste 6,8 % slovenskih gozdov, tam pa nastane kar
50 % gozdnih požarov vseh velikosti, to je povprečno 50 požarov letno, v katerih v povprečju pogori
več kot 600 ha zemljišč (Jakša 1997b; Gams 2004; Veble in Brečko Grubar 2016).
Nastanki velikih gozdnih požarov na tem območju so tesno povezani z nizko količino padavin in
visokimi temperaturami. Tri leta z največjim številom vročih dni s temperaturo nad 35° C so imela tudi
nadpovprečno število velikih gozdnih požarov: 2003 (43 požarov), 2006 (29 požarov) in 2013 (8 poža-
rov) (Vertačnik 2014). Gozdni požari so bili pogostejši v mlajših, na novo razraslih gozdovih (41 %
požarov) in v gozdovih z večjim deležem iglavcev, zlasti črnega bora. Tako je regija v zadnjih desetlet-
jih zaradi obsežnih gozdnih požarov utrpela veliko škodo. Gozdni požar leta 1994 pri Opatjem selu in
Kostanjevici na Krasu je povzročil za več kot 4 milijone evrov škode, kar je sprožilo razprave o tem,
ali dovoliti nadaljnje zaraščanje pašnikov. Eden največjih gozdnih požarov s površino 1049 ha je nastal
v izredno vročem poletju 2003. Požar so pogasili v izjemno težkih razmerah z nevarnostjo eksplozij
neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Leta 2006 je 950ha velik gozdni požar pri Šumki
na Krasu povzročil za 884.000 evrov škode (Muhič 2005; 2007; slika 11).
Naravni gozd na Krasu je kombinacija hrasta puhavca in črnega gabra (Zupančič, Puncer in Marinček
1986). Krčenje gozdov se je začelo po srednjem veku, vendar se je tradicionalna kulturna pokrajina paš-
nikov z občasnimi drevesi ohranila vse do 19. stoletja, ko se je pokrajina spremenila v golo kamnito
površino. V zadnjih dveh stoletjih se je proces obrnil (Zorn, Kumer in Ferk 2015). S pogozdovanjem
naj bi preprečili, da bi močni sunki burje, ki dosežejo 150 km/h, odnašali prst in nabirali snežne zame-
te. Skladno z zakonodajo o pogozdovanju je bilo med letoma 1859 in 1914 pogozdenih 10.842 ha,
Slika 10: Povezanost števila požarov z oblačnostjo (levo) in vetrovnostjo (desno) za sto največjih požarov
v Sloveniji (1995–2019); ordinata prikazuje število požarov, abscisa pa pogorelo površino (v ha). Vsota
deležev ni enaka sto, ker za nekatere požare ni podatkov (Podatki … 2019).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000
jasno
pogorela površina (ha)
š
te
vi
lo
pretežno jasno
oblačno
pretežno oblačno
0
pogorela površina (ha)
š
te
vi
lo
0
5
10
15
20
25
30
35
500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500
vetrovno
močno vetrovno
mirno
zmerno vetrovno
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 32
predvsem s črnim borom (Pinus nigra). V naslednjih desetletjih je pokrajino prerasel monokulturni
gozd (Čehovin 1993; Gams 1997). Vnos črnega bora na ta območja je zmanjšal biotsko raznovrstnost
ter poslabšal kakovost prsti zaradi povečane kislosti v iglastih gozdovih. Naselitev črnega bora je pove-
čala nevarnost požara zaradi kopičenja goriva v obliki borovih iglic, ki lahko tvorijo plasti goriva, debelejše
od 10 cm. Gozdni požari se običajno začnejo na travniku, močan veter pa jih razširi v gozd; kot je poka-
zala naša analiza, je kar tretjina požarov nastala v vetrovnem vremenu in večina (87 %) v suhem vremenu.
Veliko požarov je povezanih s tradicionalno prakso čiščenja in sežiganja suhe trave in pašnikov zgo-
daj spomladi. Zanimivo je, da gozdni požari ne spremenijo sestave rastlinskih vrst, ki je na požganih
območjih podobna sestavi na območjih, ki jih gozdni požar ni prizadel. Pionirske vrste se naselijo pri-
bližno pet let po požaru (Stančič in Repe 2018).
Požari ustvarijo edinstven biogeokemični podpis, ki vpliva na lastnosti prsti, se ohrani v kraških
kotanjah in se s posredovanjem vode, ki je po požaru hitrejše, prenese tudi v podzemlje. V Črni jami,
ki je del sistema Postojnske jame, so v požarih nastale črne sedimente, ki so najverjetneje posledica poži-
gov gozda, datirali v čas »dogodka 8200 let pred sedanjostjo«, ko je na kapnikih nastal 1 mm debel črn
sloj, nato v eneolitik (4100 let pred sedanjostjo) ter novejšo dobo (2375 ± 20 in 1240 ± 29 let pred seda-
njostjo) (Šebela s sodelavci 2017; Mergelov s sodelavci 2020; McDonough s sodelavci 2022).
5 Aktualni izzivi preventive
Velike požare v naravi omogočajo in sprožajo trije dejavniki, in sicer vreme, razpoložljivo gorivo
in človeško vedênje. Analize kažejo, da so podnebne spremembe v nekaterih pokrajinah po svetu pove-
čale količino suhega goriva, odpadlega listja in iglic (drobno gorivo na gozdnih tleh), ter s tem možnost
33
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
Slika 11: Požar na Šumki na Krasu leta 2006 je bil eden večjih v Sloveniji.
M
IH
A
 P
AV
ŠE
K
, 2
4.
 2
 2
00
8
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 33
34
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
nastanka in število ekstremnih požarov. Problematika goriva je povezana tudi z obilnostjo rastja, na
katero vpliva suša, in upravljanjem oziroma rabo zemljišč. Na velike količine goriva vpliva dejstvo, da
je tradicionalno kurjenje v naravi v Evropi marsikje prenehalo (Rego s sodelavci 2010).
V Sloveniji ima protipožarno delovanje dolgo tradicijo. Ker na vreme ne moremo vplivati, obse-
gajo preventivni ukrepi na požarno ogroženem Krasu od obnove tradicionalnih suhozidov ob mejah
med pašniki in gozdovi, da se ob njih vzpostavijo široka območja brez dreves vzdolž komunikacijskih
omrežij, zlasti železnice, do ponovne naselitve drobnice. Ostaja pa vprašanje, kako zmanjšati količino
akumuliranega gradiva, zlasti suhe trave in borovih iglic. Ena od možnosti bi bila oživitev tradicionalne
kulturne pokrajine pašnikov in listavcev (gozdni pašnik). Mogoča je tudi uporaba kontroliranih poži-
gov biomase na gozdnih tleh, ki temelji na ideji gašenja majhnih požarov, preden postanejo zelo veliki
(Pyne, Andrews in Laven 1996). Pristop, ki obsega samo gašenje, je neučinkovit zlasti pri velikih poža-
rih. Podatki upravljavca nacionalnih parkov v ZDA (National Park Service) kažejo, da stane gašenje
požarov približno 2100 dolarjev na hektar, preventivni ukrepi, kot je predpisano požiganje, pa deset-
krat manj, le 200 dolarjev na hektar (USDA … 2015).
V prihodnosti pričakujemo večjo pogostost pojavljanja požarov tudi zaradi pričakovane večje pogo-
stosti neviht (Hlásny s sodelavci 2014). V Avstriji so strele v obdobju 1993–2010 povzročile kar 15 %
gozdnih požarov, ki so prizadeli predvsem iglaste gozdove v višjih legah (Müller, Vacik in Diendorfer
2013). V Sloveniji je bila strela kot vzrok zabeležena le pri 16 požarih (0,7 %), največ, sedem, leta 2003.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije večina takšnih požarov pri nas nastane v gorskem svetu
(slika 12).
Spremenjene podnebne razmere bodo, skupaj s  spremembami kulturne pokrajine perifernih
območij zaradi depopulacije in ogozdovanja, tudi v Sloveniji povečale možnost nastanka (večjih) gozd-
nih požarov. Povečalo se bo število požarov, še verjetneje pa njihova površina. Poleti bo večja možnost
nastanek večjih požarov, ki bodo lahko zajeli tudi več 100ha površin in ogrozili tudi naselja (Kajfež-Bogataj
s sodelavci 2004). Na obrobju mest se je na območjih, kjer so se požari v preteklosti pojavljali pogoste-
je kot danes, povečala gostota prebivalstva. Zaradi odsotnosti tradicije upravljanja ta gosto poseljena
Slika 12: Požari prizadenejo tudi travnate gorske
pokrajine, kot je južno pobočje Krasjega vrha
(1773 m) v Julijskih Alpah. MI
H
A
 P
AV
ŠE
K
, 2
4.
 4
. 2
00
6
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 34
območja pogosto nimajo vzpostavljenih ukrepov za zaščito pred požari, prebivalci pa se nevarnosti pogo-
sto niti ne zavedajo (Modugno s sodelavci 2016; How … 2019).
Drugačne naravne in družbene okoliščine terjajo nove pristope ter strategije za soočanje z nevar-
nostjo požarov v naravi in nove ukrepe za zmanjšanje njihovega vpliva na družbo. Mogoči so ukrepi
na področjih obdelave razpoložljivega goriva, napovedi vremena in sušnosti, sistemov monitoringa,
gradnje protipožarnih presek, spremembe iglastih v mešane gozdne sestoje, napovedovanje in zgodnje
opozarjanje o požarni nevarnosti ter dvig ozaveščenosti prebivalstva (Dolgan Petrič 1989), predvsem
pa je potreben miselni premik od omejevanja požarov k njihovemu preprečevanju (UNDRR 2015). Pri
posodabljanju strategij upravljanja požarne pokrajine (Stratton 2020) v dolgoročnih načrtih pogosto seže-
jo tudi po spreminjanju drevesnih vrst (Khabarov s sodelavci 2016). Raziskave o povezavah med velikimi
požari in človeškimi dejavnostmi opozarjajo tudi na potrebo po tesnejšem sodelovanju med raziskoval-
ci, oblikovalci politik, lokalnimi oblastmi, gasilci, civilno družbo ter prebivalci in drugimi, tudi občasnimi
uporabniki prostora, kot so izletniki in turisti, na kar nas je opozoril primer megapožara leta 2018 v Grčiji.
Zlasti je pomembno zavedanje, da lahko požari poškodujejo ali uničijo kritično infrastrukturo, kot sta
električno in vodovodno omrežje (Whelton 2019). Za zmanjšanje vpliva požarov so pomembni zlasti
naslednji ukrepi:
• spodbujanje prehoda od gašenja k preventivi in preprečevanju (Rossi s sodelavci 2019), na pri-
mer z uporabo modelov požarne ogroženosti (Ganteaume s sodelavci 2021), s čimer bi zmanjšali izdatke
za gašenje (Ingalsbee 1999; Report…2020) in omejili čezmejne požare (Tedim, Leone in Xanthopoulos
2016), ovrednotili možnost vpliva požarov in strupenih snovi na javno in zasebno kritično infra-
strukturo, kot so vodni sistemi in prometnice, ter s tem povezanimi stroški. Takšno ukrepanje terja
medsektorsko usklajeno delovanje, kot je na primer sodelovanje javnega zdravja in gozdarstva (Komac
s sodelavci 2020);
• zavedanje o pomenu vedenja prebivalcev pri upravljanju, saj ljudje tveganje pod določeno mejno
vrednostjo obravnavajo kot nično in zato ne ukrepajo niti preventivno niti zaščitno (Gallagher 2013;
Robinson in Botzen 2018; Raschky in Weck-Hannemann 2018) ter je zato pomembno stalno oza-
veščanje in izobraževanje, nujna je uporaba sodobnih (družabnih) medijev ter spodbujanje trajnostnih
praks, kot so gozdarske, s katerimi lahko zmanjšamo količino goriva in izboljšamo upravljanje gozdov;
• zmanjšanje vpliva gozdnih požarov na zdravje, saj požari negativno vplivajo na zdravje – na svetu
letno zaradi onesnaženja zraka, ki je posledica požarov v naravi, umre med 260.000 in 600.000 ljudi
(Johnston s sodelavci 2012), s tem povezani stroški pa so močno podcenjeni (Stefanidou, Athanaselis
in Spiliopoulou 2008; Kochi s sodelavci 2010; Meyer s sodelavci 2013). Požarno onesnaženje vpliva
na duševno zdravje (Youssouf s sodelavci 2014; Dennekamp s sodelavci 2015; Liu s sodelavci 2015)
in ima regionalni, čezmejni vpliv (Hänninen s sodelavci 2009; Liousse s sodelavci 2011; Finlay s sode-
lavci 2012; Martins s sodelavci 2012; The European … 2022) in
• pomen znanosti in tehnologije za zmanjševanje požarne nevarnosti, kar spodbuja Sendajski okvir
za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030 (Banovec Juroš 2020). Z vidika upravljanja gozdov bi mora-
li bolje razumeti odpornost rastja in odzive ekosistemov na požare (Blodgett s sodelavci 2010) ter
vplive podnebnih sprememb (Cannac 2009; Bedia s sodelavci 2018) in uporabe inovativnih tehno-
logij in orodij, kot so simulacije navidezne resničnosti (Arca s sodelavci 2019), ki so podpora gasilskim
enotam in reševalcem (Andrews in Queen 2001).
6 Sklep
Članek obravnava povezavo med velikimi požari, t. i. megapožari, in vremenskimi razmerami
v Sloveniji. Podatki kažejo, da je bilo v obdobju 1995–2019 v povprečju pet velikih požarov na leto,
v katerih je zgorelo povprečno 20 ha gozda. Kot velike smo opredelili 100 največjih požarov v zbirki
podatkov. Večina (77 %) jih je nastala ob sončnem vremenu, pomemben dejavnik za njihov nastanek
35
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 35
pa sta še sušnost in vetrovnost. Veliki požari so pogostejši v mlajših, na novo obnovljenih gozdovih in
v gozdovih z večjim deležem iglavcev. Na temelju analize zbranih podatkov ugotavljamo, da je nasta-
nek gozdnih požarov močno odvisen od podnebja, zato so podnebne spremembe glavni dejavnik, ki
prispeva k povečani nevarnosti velikih požarov v naravi. Pomembni pa so tudi antropogeni dejavniki,
kot so sprememba rabe tal in človekove dejavnosti. Gozdni požari so antropogena pokrajinska značil-
nost in veljajo za naravne nesreče zaradi škode, ki jo povzročijo. K večji pogostosti požarov prispevajo
vse višje temperature ozračja, vročinski valovi in suše. V Evropi (Fernandez-Anez s sodelavci 2021) in
tudi Sloveniji je požarno najbolj ogrožen njen sredozemski del, kjer je bila požarna incidenca v obdob-
ju 1995–2019 enaka 0,4 %. Na nastanek gozdnih požarov v Sloveniji poleg dostopnosti goriva in človeških
dejavnikov, kamor lahko prištevamo tudi spremembe rabe tal, ki so odvisne od dejavnosti in politik,
najbolj vplivajo temperatura ozračja, količina padavin in oblačnost (Šturm, Fernandes in Šumrada 2012),
kar smo prikazali z meteorološkim požarnim indeksom. V članku smo posebej analizirali sto največ-
jih gozdnih požarov v Sloveniji v obravnavanem obdobju 1995–2019 in ugotavljamo rahlo upadajoč
trend z veliko spremenljivostjo njihove pogostosti.
Požari pomenijo vedno večjo grožnjo za zdravje in izziv za upravljanje pokrajin. K temu prispe-
vata tudi hitra urbanizacija in neustrezno načrtovanje rabe zemljišč, povezano s slabim poznavanjem
te teme med prebivalci. Zato so poleg ukrepov za prehod od gašenja k preventivi potrebne tudi ustre-
zne politike za zmanjšanje nevarnosti pojavljanja požarov in predvsem njihovega širjenja. Zato
v zadnjem delu članka dodajamo razpravo o pomenu prehoda od poudarka na gašenju požara k pre-
prečevanju. Poudarjamo potrebo po čezmejnih strategijah upravljanja požarne pokrajine in razmislek
o obveznosti lastnikov zemljišč, da vzdržujejo poti in varna, nepogozdena območja okoli svojih hiš.
Članek tudi poudarja pomembnost prilagajanja rastja podnebnim spremembam, potrebo po večji upo-
rabi modelov za napovedovanje prihodnjih sprememb nastanka požara in razvoja inovativne zakonodaje.
Poudarjamo tudi pomen znanja za boljše upravljanje in zmanjšanje znatnih zdravstvenih posledic poža-
rov, kot tudi pomen ozaveščanja in izobraževanja, izboljšane komunikacije med prebivalci in reševalnimi
službami ter promoviranje trajnostnih praks v gozdarstvu za zmanjševanje dostopnosti goriva in izbolj-
šanje upravljanja gozdov.
Zahvala: Članek je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Podnebno pogojene naravne nesre-
če in odziv sistema ZRP v Republiki Sloveniji (V5-2150) in s podporo raziskovalnega programa Geografija
Slovenije (P6-0101).
7 Viri in literatura
Agee, J. K., Skinner, C. N. 2005: Basic principles of forest fuel reduction treatments. Forest Ecology
Management 211, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.foreco.2005.01.034
Andrews, P. L., Queen, L. P. 2001: Fire modeling and information system technology. International Journal
of Wildland Fire 10-4. DOI: https://doi.org/10.1071/wf01033
Arca, B., Ghisu, T., Casula, M., Salis, M., Duce, P. 2019: A web-based wildfire simulator for operatio-
nal applications. International Journal of Wildland Fire 28-2. DOI: https://doi.org/10.1071/WF18078
Ashe, B., McAneney, K. J., Pitman, A. J. 2009: Total cost of fire in Australia. Journal of Risk Research
12-2. DOI: https://doi.org/10.1080/13669870802648528
Banovec Juroš, J. 2020: Sendajski monitoring: spletni poročevalski sistem za merjenje implementacije
Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč 2015–2030. Domači odzivi na globalne izzive,
Naravne nesreče 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NN0502
Bedia, J., Golding, N., Casanueva, A., Iturbide, M., Buontempo, C., Gutiérrez, J. M. 2018: Seasonal
predictions of Fire Weather Index: Paving the way for their operational applicability in Mediterranean
Europe. Climate Services 9. DOI: https://doi.org/10.1016/j.cliser.2017.04.001
36
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 36
Bedia, J., Herrera, S., Camia, A., Moreno, J. M., Giutérrez, J. M. 2014: Forest fire danger projections in
the Mediterranean using ENSEMBLES regional climate change scenarios. Climatic Change 122.
DOI: https://doi.org/10.1007/s10584-013-1005-z
Benson, R. P., Roads, J. O., Weise, D. R. 2008: Climatic and weather factors affecting fire occurrence
and behavior. Developments in Environmental Science 8. DOI: https://doi.org/10.1016/S1474-8177
(08)00002-8
Blodgett, N., Stow, D. A., Franklin, J., Hope, A. S. 2010: Effect of fire weather, fuel age and topography
on patterns of remnant vegetation following a  large fire event in southern California, USA.
International Journal of Wildland Fire 19-4. DOI: https://doi.org/10.1071/WF08162
Camia, A., San-Miguel-Ayanz, J., Vilar del Hoyo, L., Durrant Houston, T. 2011: Spatial and temporal
patterns of large forest fires in Europe. Geophysical Research Abstracts 13.
Cannac, M., Pasqualini, V., Barboni, T., Morandini, F., Ferrat, L. 2009: Phenolic compounds of Pinus
laricio needles: A bioindicator of the effects of prescribed burning in function of season. Science
of the Total Environment 407-15. DOI: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2009.04.035
Cardoso Castro Rego, F. M., Moreno Rodriguez, J. M., Vallejo Calzada, V. R., Xanthopoulos, G. 2018: Forest
Fires – Sparking Firesmart Policies in the EU. Luxembourg. DOI: https://doi.org/10.2777/181450
Čehovin, S. 1993: Razvoj in varstvo gozdov na Krasu. Gozdarski vestnik 51, 5-6.
Dennekamp, M., Straney, L. D., Erbas, B., Abramson, M. J., Keywood, M., Smith, K., Sim, M. R., Glass,
D. C., Del Monaco, A., Haikerwal, A., Tonkin, A. M. 2015: Forest fire smoke exposures and out-
of-hospital cardiac arrests in Melbourne, Australia: A case-crossover study. Environmental Health
Perspectives 123-10. DOI: https://doi.org/10.1289/ehp.1408436
Dolgan Petrič, M. 1989: Gozdni požari na kraškem gozdnogospodarskem območju Slovenije. Geografski
vestnik 41.
Donis J., Kitenberga M., Šņepsts G., Matisons R., Zariņš J., Jansons Ā. 2017: The forest fire regime in
Latvia during 1922–2014. Silva Fennica 51-5. DOI: https://doi.org/10.14214/sf.7746
Dubar, M., Ivaldi, J. P., Thinon, M. 1995: Mio-pliocene fire sequences in the valensole basin (Southern
France) – paleoclimatic and paleogeographic interpretation. Comptes Rendus De L’Academie Des
Sciences II-320.
Ðurović, B., Mikoš, M. 2008: Ali smo ogroženi, kadar tvegamo? Pojmi in izrazje teorije tveganj zaradi
naravnih, geološko in geografsko pogojenih nevarnosti. Geologija 49-1. DOI: https://doi.org/
10.5474/geologija.2006.013
Fernandez-Anez, N., Krasovskiy, A., Müller, M., Vacik, H., Baetens, J., Hukić, E., Kapovic Solomun,
M., Atanassova, I., Glushkova, M., Bogunović, I., Fajković, H., Djuma, H., Boustras, G., Adámek,
M., Devetter, M., Hrabalikova, M., Huska, D., Martínez Barroso, P., Vaverková, M. D., Zumr, D.,
Jõgiste, K., Metslaid, M., Koster, K., Köster, E., Pumpanen, Ribeiro-Kumara, C., Di Prima, S., Pastor,
A., Rumpel, C., Seeger, M., Daliakopoulos, I., Daskalakou, E., Koutroulis, A., Papadopoulou, M.
P., Stampoulidis, K., Xanthopoulos, G., Aszalós, R., Balázs, D., Kertész, M., Valkó, O., Finger, D. C.,
Thorsteinsson, T., Till, J., Bajocco, S., Gelsomino, A., Amodio, A. M., Novara, A., Salvati, L., Telesca,
L., Ursino, N., Jansons, A., Kitenberga, M., Stivrins, N., Brazaitis, G., Marozas, V., Cojocaru, O.,
Gumeniuc, I., Sfecla, V., Imeson, A., Veraverbeke, S., Mikalsen, R. F., Koda, E., Osinski, P., Meira
Castro, A. C., Nunes, J. P., Oom, D., Vieira, D., Rusu, T., Bojović, S., Djordjevic, D., Popovic, Z., Protic,
M., Sakan, S., Glasa, J., Kacikova, D., Lichner, L., Majlingova, A., Vido, J., Ferk, M., Tičar, J., Zorn,
M., Zupanc, V., Hinojosa, M. B., Knicker, H., Lucas-Borja, M. E., Pausas, J., Prat-Guitart, N., Ubeda,
X., Vilar, L., Destouni, G., Ghajarnia, N., Kalantari, Z., Seifollahi-Aghmiuni, S., Dindaroglu, T.,
Yakupoglu, T., Smith, T., Doerr, S., Cerda, A. 2021: Current wildland fire patterns and challenges
in europe: A synthesis of national perspectives. Air, Soil and Water Research 14. DOI: https://doi.org/
10.1177/11786221211028185
Filkov, A. I., Duff, T. J., Penman, T. D. 2018: Improving fire behaviour data obtained from wildfires.
Forests 9-2. DOI: https://doi.org/10.3390/f9020081
37
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 37
Finlay, S. E., Moffat, A., Gazzard, R., Baker, D., Murray, V. 2012: Health impacts of wildfires. PLoS Currents
Disasters 4. DOI: https://doi.org/10.1371/4f959951cce2c
Flannigan, M. D., Krawchuk, M. A., De Groot, W. J., Wotton, B. M., Gowman, L. M. 2009: Implications
of changing climate for global wildland fire. International Journal of Wildland Fire 18-5. DOI:
https://doi.org/10.1071/WF08187
Flannigan, M., Cantin, A. S., De Groot, W. J., Wotton, M., Newbery, A., Gowman, L. M. 2013: Global
wildland fire season severity in the 21st century. Forest Ecology Management 294. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.foreco.2012.10.022
Galizia, L. F., Curt, T., Barbero, R., Rodrigues, M. 2022: Understanding fire regimes in Europe.
International Journal of Wildland Fire 31-1. DOI: https://doi.org/10.107/WF21081
Gallagher, J. 2013: Learning about an Infrequent Event: Evidence from Flood Insurance Take-up in the
US. Cleveland.
Ganteaume, A., Barbero, R., Jappiot, M., Maillé, E. 2021: Understanding future changes to fires in sout-
hern Europe and their impacts on the wildland-urban interface. Journal of Safety Science and
Resilience 2-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jnlssr.2021.01.001
Gams, I. 1997: Gozdni požari na Krasu in vloga borovih sestojev. Ujma 11.
Gams, I. 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana.
Halofsky, J. E., Peterson, D. L., Harvey, B. J. 2020: Changing wildfire, changing forests: the effects of
climate change on fire regimes and vegetation in the Pacific Northwest, USA. Fire Ecology 16-4.
DOI: https://doi.org/10.1186/s42408-019-0062-8 
Hänninen, O. O., Salonen, R. O., Koistinen, K., Lanki, T., Barregard, L., Jantunen, M. 2009: Population
exposure to fine particles and estimated excess mortality in Finland from an East European
wildfire episode. Journal of Exposure Science and Environmental Epidemiology 19. DOI:
https://doi.org/10.1038/jes.2008.31
Hlásny, T., Csaba M., Seidl, R., Kulla, L., Merganičová, K., Trombik, J., Dobor, L., Barcza, Z., Konôpka,
B. 2014: Climate change increases the drought risk in Central European forests: What are the options
for adaptation? Lesnícky časopis 60-1. DOI: https://doi.org/10.2478/forj-2014-0001
How to speak the same language: Key ideas from the Forum on Catalan Wildfire Research.
International Assocciation of Wildland Fire, 2019. Medmrežje: https://www.iawfonline.org/
article/how-to-speak-the-same-language-key-ideas-from-the-forum-on-catalan-wildfire-research
(26. 5. 2022).
Ingalsbee, T. 1999: Money to burn: The economics of fire and fuels management. Medmrežje:
http://www.fire- ecology.org/research/money_to_burn.html (26. 5. 2022).
Jakša J. 1997a: Obseg in posledice gozdnih požarov v Sloveniji v letih 1991 do 1996 ter vloga gozdar-
stva v varstvu pred požari. Gozdarski vestnik 55-9.
Jakša, J. 1997b: Obseg gozdnih požarov v Sloveniji. Ujma 11.
Jakša J. 2006: Gozdni požari. Gozdarski vestnik 64-9.
Johnston, F. H., Henderson, S. B., Chen, Y., Randerson, J. T., Marlier, M., DeFries, R. S. D., Kinney, P.,
Bowman, D. M. J. S., Brauer, M. 2012: Estimated global mortality attributable to smoke from lands-
cape fires. Environment Health Perspectives 120. DOI: https://doi.org/10.1289/ehp.1104422
Jolly, W. M., Cochrane, M. A., Freeborn, P. H., Holden, Z. A., Brown, T. J., Williamson, G. J., Bowman,
D. M. J. S. 2015: Climate-induced variations in global wildfire danger from 1979 to 2013. Nature
Communications 6-11. DOI: https://doi.org/10.1038/ncomms8537
Kajfež-Bogataj, L., Bergant, K., Črepinšek, Z., Cegnar, T., Sušnik, A. 2004: Scenarij podnebnih spre-
memb kot temelj za oceno ogroženosti z vremensko pogojenimi naravnimi nesrečami v prihodnosti.
Medmrežje: http://www.sos112.si/slo/tdocs/crp_scenariji.pdf (27. 5. 2022).
Khabarov, N., Krasovskii, A., Obersteiner, M., Swart, R., Dosio, A., San-Miguel-Ayanz, J., Durrant, T.,
Camia, A., Migliavacca, M. 2016: Forest fires and adaptation options in Europe. Regional
Environmental Change 16. DOI: https://doi.org/10.1007/s10113-014-0621-0
38
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 38
Kochi, I., Donovan, G. H., Champ, P. A., Loomis, J. B. 2010: The economic cost of adverse health effects
from wildfire- smoke exposure: a  review. International Journal of Wildland Fire 19-7. DOI:
https://doi.org/10.1071/WF09077
Komac, B., Migliorini, M., Schwarze, R., Sigmund, Z., Awad, C., Chatelon, F. J., Goldammer, J. G., Marcelli,
T., Morvan, D., Simeoni, A., Thiebes, B. V: Rossi, J.-L. (ur.) 2020: Evolving Risk of Wildfires in Europe:
The Changing Nature of Wildfire Risk Calls for a Shift in Policy Focus from Suppression to Prevention.
Brussels.
Liousse, C., San-Miguel-Ayanz, J., Camia, A., Guillaume, B. 2011: A new methodology for the near-
real time estimation of smoke plume emissions from forest fires in the European Forest Fire
Information System. Proceeding 8th International Workshop EARSeL. Stresa.
List of wildfires. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_wildfires (15. 7. 2022).
Liu, J. C., Pereira, G., Uhl, S. A., Bravo, M. A., Bell, M. L. 2015: A systematic review of the physical health
impacts from non-occupational exposure to wildfire smoke. Environment Research 136. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.envres.2014.10.015
Lukić, T., Marić, P., Hrnjak, I., Gavrilov, M. B., Mladjan, D., Zorn, M., Komac, B., Milošević, Z., Marković,
S. B., Sakulski, D., Jordaan, A., Đorđević, J., Pavić, D., Stojsavljević, R. 2017: Forest fire analysis and
classification based on a Serbian case study. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/
10.3986/AGS.918
Martins, V., Miranda, A. I., Carvalho, A., Schaap, M., Borrego, C., Sá, E. 2012: Impact of forest fires on
particulate matter and ozone levels during the 2003, 2004 and 2005 fire seasons in portugal. Science
of the Total Environment 414. DOI: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2011.10.007
Mateus, P., Fernandes, P. M. 2014: Forest fires in Portugal: Forest context and policies in Portugal. World
Forests 19. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-08455-8_4
McDonough, L. K., Treble, P. C., Baker, A., Borsato, A., Frisia, S., Nagra, G., Coleborn, K., Gagan, M.
K., Zhao, J., Paterson, D. 2022: Past fires and post-fire impacts reconstructed from a southwest
Australian stalagmite. Geochimica et Cosmochimica Acta 325. DOI: https://doi.org/10.1016/
j.gca.2022.03.020
Medmrežje 1: https://www.zdravgozd.si/karta.aspx?idpor=663bd534-319c-49e0-8878-05487b3cd637
(26. 5. 2022).
Mergelov, N., Petrov, D., Zazovskaya, E., Dolgikh, A., Golyeva, A., Matskovsky, V., Bichurin, R.,
Turchinskaya, S. Belyaev, V., Goryachkin, S. 2020: Soils in karst sinkholes record the holocene history
of local forest fires at the north of European Russia. Forests 11-12. DOI: https://doi.org/10.3390/
f11121268
Meyer, V., Becker, N., Markantonis, V., Schwarze, R., van den Bergh, J. C. J. M., Bouwer, L. M., Bubeck,
P., Ciavola, P., Genovese, E., Green, C., Hallegatte, S., Kreibich, H., Lequeux, Q., Logar, I., Papyrakis,
E., Pfurtscheller, C., Poussin, J., Przyluski, V., Thieken, A. H., Viavattene, C. 2013: Assessing the costs
of natural hazards – state of the art and knowledge gaps. Natural Hazards and Earth System Sciences 13.
DOI: https://doi.org/10.5194/nhess-13-1351-2013
Mikoš, M. 2014: O izrazih nezgoda, naravna nesreča, naravna katastrofa in naravna kataklizma. Ujma 28.
Modugno, S., Balzter, H., Cole, B., Borrelli, P. 2016: Mapping regional patterns of large forest fires in
Wildland-Urban Interface areas in Europe. Journal of Environmental Management 172. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2016.02.013
Mollicone, D., Eva, H., Achard, F. 2006: Human role in Russian wild fires. Nature 440. DOI: https://doi.org/
10.1038/440436a
Muhič, D. 2005: Požar pri Selih na Krasu. Ujma 19.
Muhič, D. 2007: Požar pri Šumki na Krasu. Ujma 21.
Müller, M. M., Vacik, H., Diendorfer, G. 2013: Analysis of lightning-induced forest fires in Austria.
Theoretical and Applied Climatology 111. DOI: https://doi.org/10.1007/s00704-012-0653-7
39
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 39
Munich-Re: NatCatSERVICE Break-down into catastrophe categories. München, 2011. Medmrežje:
https://www.munichre.com/site/touch-naturalhazards/get/documents_E278256150/mr/
assetpool.shared/Documents/5_Touch/_NatCatService/Database/catastrophe_classes_touch_en.pdf
(26. 5. 2022).
Ogris, N. 2018: Daily forecast of meteorological fire risk of forests in Slovenia with the FWI-INCA model.
Napovedi o zdravju gozdov 42. DOI: https://doi.org/10.20315/NZG.42
Podatki o  gozdnih požarih iz baz Zavoda za gozdove (obdobje 1994–2019). Zavod za gozdove
Slovenije. Ljubljana, 2019.
Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list Republike Slovenije 114/2009. Ljubljana.
Report on Deliverable 2.3 wildfire suppression cost analysis. Prevention Action Increases Large Fire
Response Preparedness (PREVAIL). Medmrežje: http://prevailforestfires.eu (13. 12. 2022).
Pyne, S. J., Andrews, P. L., Laven, R. D. 1996: Introduction to Wildland Fire: Fire Management in the
United States. New York.
Raschky, P., Weck-Hannemann, H. 2007: Charity Hazard – A Real Hazard to Natural Disaster Insurance.
Innsbruck. Medmrežje: https://ideas.repec.org/p/inn/wpaper/2007-04.html (26. 5. 2022).
Rego, F., Rigolot, E., Fernandes, P., Montiel, C., Silva, S. S. 2010: Towards Integrated Fire Management.
Joensuu. Medmrežje: www.efi.int/files/attachments /publications/efi_rr23.pdf (26. 5. 2022).
Robinson, P. J., Botzen, W. J. W. 2018: The impact of regret and worry on the threshold level of con-
cern for flood insurance demand: Evidence from Dutch homeowners. Judgment and Decision Making
13-3. DOI: https://doi.org/10.1017/S1930297500007671
Rossi, J.-L., Morvan, D., Simeoni, A., Marcelli, T., Chatelon, F.-J. 2019: Fuelbreaks: a part of wildfire
prevention. Global Assessment Report. Geneva. Medmrežje: https://www.unisdr.org/we/inform/
publications/66111 (26. 5. 2022).
San-Miguel-Ayanz, J., Camia, A. 2010. Forest fires. Mapping the impacts of natural hazards and tech-
nological accidents in Europe: An overview of the last decade. EEA Technical Report 13.
Copenhagen.
San-Miguel-Ayanz, J., Moreno, J. M., Camia, A. 2013: Analysis of large fires in European Mediterranean
landscapes: Lessons learned and perspectives. Forest Ecology and Management 294. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.foreco.2012.10.050
Sommers, W. T., Coloff, S. G., Conard, S. G. 2011: Synthesis of knowledge: Fire history and Climate Change.
Medmrežje: http://www.firescience.gov/JFSP_fire_history.cfm (26. 5. 2022).
Stančič, L., Repe, B. 2018: Post-fire succession: Selected examples from the Karst region, southwest
Slovenia. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1942
Stefanidou, M., Athanaselis, S., Spiliopoulou, C. 2008: Health impacts of fire smoke inhalation.
Inhalation Toxicology 20-8. DOI: https://doi.org/10.1080/08958370801975311
Stocks, B. J., Lynham, T. J., Lawson, B. D., Alexander, M. E., Van Wagner, C. E., McAlpine, R. S., Dubé,
D. E. 1989: The Canadian Forest Fire Danger Rating System: An Overview. The Forestry Chronicle
65-6. DOI: https://doi.org/10.5558/tfc65450-6
Stratton, R. D. 2020: The path to strategic wildland fire management planning. Wildfire 29-1.
Šebela, S., Zupančič, N., Miler, M., Grčman, H., Jarc, S. 2017: Evidence of Holocene surface and near-
surface palaeofires in karst caves and soils. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 485.
DOI: https://doi.org/10.1016/j.palaeo.2017.06.015
Šturm, T. 2013: Uporaba tehnologije GIS za napovedovanje pojavljanja gozdnih požarov v Sloveniji.
Doktorsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Šturm, T., Fernandes, P. M., Šumrada, R. 2012: The Canadian fire weather index system and wildfire
activity in the Karst forest management area, Slovenia. European Journal of Forest Research 131.
DOI: https://doi.org/10.1007/s10342-011-0556-7
Šturm, T., Ogris, N. 2020: Meteorološki kazalnik požarne ogroženosti gozdov v Sloveniji. Domači
odzivi na globalne izzive, Naravne nesreče 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NN0504
40
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 40
Tedim, F., Leone, V., Xanthopoulos, G. 2016: A wildfire risk management concept based on a social-
ecological approach in the European Union: Fire Smart Territory. International Journal of Disaster
Risk Reduction 18. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ijdrr.2016.06.005
The European Forest Fire Information System  – EFFIS. Medmrežje: https://effis.jrc.ec.europa.eu
(27. 5. 2022).
Turco, M., Bedia, J., Di Liberto, F., Fiorucci, P., von Hardenberg, J., Koutsias, N., Llasat, M.-C.,
Xystrakis, F., Provenzale, A. 2016: Decreasing fires in Mediterranean Europe. PLOS ONE 11-3. DOI:
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0150663
UNDRR, Sendai Framework for Disaster Risk Reduction 2015–2030. Geneva, 2015.
USDA, The rising cost of fire operations: Effects on the Forest Service’s non-fire work, 2015.
Veble, D., Brečko Grubar, V. 2016: Pogostost in obseg požarov v naravi na Krasu in v slovenski Istri.
Geografski vestnik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88101
Vertačnik, M. 2014: Ekstremne temperature in njihova spremenljivost v Sloveniji v obdobju 1961–2013.
Diplomsko delo, Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Viegas, D., Simeoni, A., Xanthopoulos, G., Rossa, C., Ribeiro, L., Pita, L., Stipanicev, D., Zinoviev, A.,
Weber, R., Dold, J., Caballero, D., San-Miguel-Ayanz, J. 2009: Recent Forest Fire Related Accidents
in Europe. Luxembourg.
Vilar Del Hoyo, L., Martin, P., Camia, A. 2009: Analysis of human-caused wildfire occurrence and land
use changes in France, Spain and Portugal. Proceedings of the VII International EARSeL Workshop –
Advances on Remote Sensing and GIS applications in Forest Fire Management. Potenza.
Whelton, A. 2019: Implications of the California Wildfires for Health, Communities, and Preparedness.
Washington. DOI: https://doi.org/10.17226/25622
Wotton, B. M. 2009: Interpreting and using outputs from the Canadian Forest Fire Danger Rating System
in research applications. Environment and Ecological Statistics 16. DOI: https://doi.org/10.1007/
s10651-007-0084-2
Youssouf, H., Liousse, C., Roblou, L., Assamoi, E.-M., Salonen, R., Maesano, C., Banerjee, S., Annesi-
Maesano, I. 2014: Non-accidental health impacts of wildfire smoke. International Journal of
Environmental Research and Public Health 11-11. DOI: https://doi.org/10.3390/ijerph111111772
Zorn, M., Komac, B. 2011: Damage caused by natural disasters in Slovenia and globally between 1995
and 2010. Acta geographica Slovenica 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51101
Zorn, M., Kumer, P., Ferk, M. 2015. Od gozda do gozda ali kje je goli, kamniti Kras? Kronika 63-3.
Zupančič, M., Puncer, I. L., Marinček, E. 1986: Prirodna potencijalna vegetacija Jugoslavije. Komentar
karte 1 : 1.000.000. Ljubljana.
8 Summary: Large forest fires in Slovenia
(translated by Deks, d. o. o.)
It is paradoxical that climate change is one reason for the increase in the risk of large-scale forest
fires, but that these fires are most often caused by humans. Forest fires are thus an anthropogenic land-
scape feature, although they have been an integral part of ecosystems since at least the Miocene. They
are considered natural disasters.
Their occurrence is influenced by the increase in atmospheric temperature as well as heat waves
and droughts. In the coming decades, the risk of fire and the extent of burned areas are expected to
increase.
Globally, 3.5 million km2 of land burned annually in forest fires between 1979 and 2013; in Europe,
65,000 fires per year burned an average of half a million hectares of forest. Most of these originated in
the Mediterranean region. Pyrogenic CO2 emissions exceed 50% of emissions from fossil fuel combustion,
and the length of the fire season is increasing. Recently, major fires have occurred around the world,
41
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 41
such as those in Portugal in 2003 and 2005, and in Greece in 2007, causing catastrophic damage and
loss of life. Between 1970 and 2021, there were seventy-eight large forest fires worldwide, half of them
after 2015. In Slovenia, no such large-scale phenomena have been observed; the hundred largest fires
in Slovenia (out of a total of 2,176) caused a total of 3.2 million euros in damage, or an average of 32,000
euros per fire.
The average annual frequency of forest fires in Slovenia, expressed as the share of burned forest
area of the total forest area, is 0.4%. In Slovenia, forest fires frequently occur in the Mediterranean part
of the country and in the Alpine regions. One-third (32%) of large fires occurred in the Kras Plateau
and Slovenian Istria, 17% in the Dinaric regions, and 7% in Alpine regions. Between 1995 and 2019,
the Slovenian Forest Service recorded an average of ninety-one fires per year with an average area of
4.81 ha. Most fires occur in spring and summer. Half of the burned areas are accounted for by large
fires with an area of more than 90 ha. In this article, fire risk was modeled using a meteorological index,
which takes into account average monthly air temperature, monthly precipitation, and average cloud
cover.
In Slovenia, there are on average five large fires per year, burning an average of 330 ha of forest. Eight-
tenths of the forest affected burned in 137 large fires, or 6.3% of all fires. The number of large fires is
trending downward, but the data are characterized by significant fluctuations. The years 1998 and 2003
stand out.
Most large fires occurred in dry weather, one-quarter in moderately windy (25%) and windy (23%)
weather, just under one-fifth (18%) in calm weather, and just under one-tenth (8%) in very windy weath-
er. In calm weather, the average area burned was 800 hectares, similar to that burned in strong winds
(840 hectares), and in windy and moderate windy conditions 4,000 hectares burned. Table 2 presents
a comparison of the proportion of fires depending on the clarity and windiness of the weather for all
forest fires and the hundred largest fires (in parentheses) in Slovenia between 1995 and 2019.
Large wildfires in the area are closely associated with relatively low precipitation and extreme tem-
peratures. The three years with the highest number of extremely hot days (temperature above 35 °C)
also had above-average numbers of wildfires: 2003 (forty-three fires), 2006 (twenty-nine fires), and 2013
(eight fires).
The Kras Plateau in southeastern Slovenia, where there is a coastal oak and hornbeam forest, is par-
ticularly prominent. The Kras Plateau is home to 6.8% of Slovenian forests, and up to 50% of reported
forest fires of all sizes occur there. After the abandonment of traditional grazing lands, the area became
covered with a monoculture Austrian pine forest, which increased the fire risk due to the accumula-
tion of pine needle fuel. Fires in karst landscapes such as the Kras Plateau also affect the subsurface,
where their records have been preserved in speleothems.
Large forest fires are made possible and triggered by weather, available fuel, and human behavior.
These three topics are addressed in the concluding section, which describes preventive measures to pre-
vent fires, such as the construction of traditional dry stone walls along pasture–forest boundaries, the
establishment of wide tree-free areas along transportation networks, especially railroads, and the rein-
troduction of small ruminants. However, there is the open question of how to reduce the amount of
accumulated fuel. Attention is drawn to the problem of the impact of changing climatic conditions in
marginal areas of depopulation on increasing the risk of (large) forest fires, and the need for new approach-
es and strategies for managing the risk of forest fires and new measures to reduce their impact on society.
With the focus on curative actions, future actions may not be effective because of the threat of extreme
fires that cross regional and national boundaries despite increased spending on fire suppression–indi-
cating the need for cross-border fire management strategies. There is also a great need to incorporate
the behavior of people that consider risk below a certain threshold to be zero and therefore do not take
preventive or protective measures; experiencing an extreme event can change behavior, but only for
a period of time. Advanced models, such as those for floods, could help.
42
Blaž Komac Veliki gozdni požari v Sloveniji
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 42
An important but neglected issue is the impact of fires on health. Globally, between 260,000 and
600,000 people die from wildfires each year, which is equivalent to about an eighth of the people that
die from air pollution. The costs associated with health impacts are greatly underestimated. However,
it is difficult to estimate the spatial extent of the impact of fires and the number of people affected.
Therefore, the accuracy of monitoring emissions from fires should be improved, both through the use
of geographic information systems and through atmospheric modeling and artificial intelligence.
Therefore, to analyze critical infrastructure areas there is a need to increase the use of innovative tech-
nologies and research on video surveillance, such as aerial and terrestrial video surveillance systems,
and technology for visual recognition of satellite and Lidar images based on artificial intelligence. Tools
such as virtual reality simulations are also important.
In Slovenia, a system has already been developed to predict the daily forest fire danger, based on
the Canadian Meteorological Fire Danger Indicator and supplemented by a free web application. The
system uses the ALADIN and INCA meteorological models, and it achieves quite high accuracy in fore-
casting fire danger in southwestern Slovenia.
43
Geografski vestnik 94-2, 2022 Razprave
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 43