? Vasja ocvirk tretje ležišče premiera dne 7. XII. 1955 v kra n j u gledališki list sezona 55/56 št. 4 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 1 VASJA OCVIRK pisec »Tretjega ležišča« Vsi dogodki in vse osebe v tej komediji niso izmišljeni, ampak so več ali manj posrečen posnetek mo j ib znancev, prijateljev in sorodnikov: kljub temu pa za njihovo razburjenje po predstavi ne odgovarja miroljubni avtor. Premiera 7. decembra 1955 VASJA OCVIRK « • / V *vv LczlicjZ Pet slik rahlega razburjenja Režija: Miloš Mikeln Kostumi: Milena Matulova Scena: Saša Kump Maks Javor, pisatelj — — — — — Jože Zupan Tine Kvas, nižji administrativni manipulant Zlatko Šugman Trgovski potnik — — — — — — Tone Dolinar Zastopnik podjetja Slovenijasod — — — J_,ado Štiglic Direktor znamenitega hotela — — — Laci Cigoj Urednik znane in cenjene založbe — — Mirko Cegnar Podeželan — — — — — — — Janez Grašič Receptor v hotelu — — — — — Jardo Gogala Gospodična Zora iz nekdanjih dni — — Ne d a Sirnikova Turist s psom — — — — — — France Trefalt Profesor — — — — — — — Metod Mayr Zenska — — — — — — — — Nada Bavdaževa Višji uradnik — — — — — — Janez Fugina Delegat n^ sindikalni konferenci — — — Marjan Berger Dejanje se dogaja v velikem hotelu nekega slovenskega obmorskega mesteca. — Cas ni dolgo tega! Inspicient: Tone Dolinar Odrski mojster: Janez Kotlovšek Razsvetljava: Stane Itropar Lasuljarka: Vera Srakarjeva Tehnično vodstvo: Vladimir Štiglic / Smeh je nalezljiv in uiran Nič ni na svetu bolj nalezljivega od smeha in včasih smo ga bolj potrebni kot kruha... Toda v slovenski, književnosti ga če odštejemo: Linharta, Murnika in Milčinskega, najdete bore malo. Tako nič ga ni, da človek nehote pomisli na to, da-z našim ljudstvom, ki je sicer hudomušno-šegavo ter dokaj vedro, malodane optimistično, ni nekaj v redu... Do takega zaključka hi nas pripeljalo vrednotenje ljudske čudi, kadar zremo nanjo skozi zreli-šče umetnostnih stvaritev. Tudi s satiro ni dosti bolje: Prešeren. Levstik, Cankar, Smrekar, Menart — pa smo pri kraju. Še bolj občutna vrzel pa nastaja v dramski satiri. Slednje skorajda ni, prave prav gotovo ne. Takole modrujem in si mislim: prav je, da pokažemo gledalcem, kako je z našim smehom, z našo satiro. Spodobi se. Dolg moderni izvirni slovenski dramatiki... Ali ni prav celjski festival izvirne slovenske drame svetel žarek v temino slovenske čemernosti? Te se ne otresemo niti danes, ko so odpravljeni mnogi odločujoči in določujoči vzroki, po katerih je bil elegični Ion slovenske kulturne zgodovine v preteklosti razumljiv in opravičljiv. Kar dva dramatika na festivalu: Javoršek in Ocvirk, sla sc pojavila komično tla ne pravim satirično razpoložena. Oba sta bržčas, ne da bi vedela drug za drugega, postavila v ospredje vprašanje umetniškega ustvarjanja v tistem desetletju, ko vdilj in vclilj razpravljamo o realizmu v umetnosti in književnosti, pišemo ogromne študije o družbeni vlogi „cstetskc zavesti*', življenje pa sc nam nedognano izmika izpod peresa ali pa se zapiramo v ozek tabernakelj svojega lastnega jaza. kamor se vračajo ..gospodične Zore iz nekdanjih dni", ali pa pisateljevi junaki sami, listi, ki se nočejo podredili pisateljevi nasilni in plitvi domišljiji in ga za „pct ran božjih" rotijo naj jih pusti živeti, saj vendar niso „zakrivili" ničesar tako strašnega, da bi jih, kdor si bodi, gnjavil na Prokruslovi postelji okostenele domišljije. Opustimo modrovanje in povejmo nekaj o „Trcljein ležišču"! O avtorju vam ne bom nič lvez.il. Bila sva kolega na univerzi pa bi mi utegnil zameriti če bi ga premalo proslavil. Njemu samemu sc je namreč sanjalo oni dan, da je bojda umrl, kompleten nagrobni govor (taki so ponavadi zelo spodobni) smo objavili na naslednji strani! Njegovo „Tretje ležišče", ki ga je avtor podnaslovih „pet slik rahlega razburjenja", bi lahko imenovali tudi: burkasta komedija z okvirjem. Na kratko. V hotelu provincialnega mesteca — (takih je mnogo) — stanujeta dva nadebudna „pisatelja“, lahko si celo mislite, da je eden izmed njiju avtor sam ali pa sla vsak zase del drugega, tega vam niti jaz, kaj šele cenjeni avtor, ne moreva šteti v zlo. Fanta bi rada „ustvarjala“ —- (le kdo ne bi rad!) — toda v sobi je tretje ležišče (imamo ga tudi pri nas v gledališču) in na njem spi tisti, ki pač pride... Zares prihajajo: trgovci z novci, šega vi podeželani, krvavo resni sindikalisti, direktorji hotelov in denimo, da se v recepciji kaj zameša in komedija se prične... Ce pa dodamo, da se stvari odvijajo sredi noči — takrat celo navadni smrtniki radi sanjamo, kaj šele pisatelji... Sicer pa kaj bi vam o tem nadrobneje pisal. Tudi v Kranju imamo hotele. Upoštevajoč to, da večji del naših gledalcev ne obiskuje hotelov, smo vam namenili to igro. Menimo, da je prav, če se nasmejemo: po dveh tragedijah in eni tragikomediji, se bo počitek vsem prilegel. Tudi nam. „Tretje ležišče" ni prejelo prve nagrade, tudi avtor sam si ne lasti visokega imena, saj sc je šele začel meriti z mojstri smeha in satire, pa smo ju vendarle obeh veseli, zakaj smeh je nalezljiv in včasih smo ga bolj potrebni kot kruha... Rado Jan At tor o svojem življenju Sanjalo sc mi ju, da sem umrl. Toda to dejstvo ni bilo najstrašnejše. S svojimi lastnimi očmi sem opazil med kupi vencev (med njimi je bil naj večji in naj lepši venec sindikalne podružnice I) majhnega in vnetega govornika in s svojimi lastnimi ušesi sem moral l>os!ušali njegov vneti govor o mojem življenju. Ker sem se zjutraj zbudil, ga lahko1 skoraj dobesedno ponovim: Starši so mu povedali, da tudi v krstnem listu piše, da se je rodil 30. aprila 1920. v Medvodah. Ker mu rojstna vas, ki so mu jo izbrali njegovi starši, ni) bila všeč, sc je odpravil takoj na pot (s pomočjo staršev, seveda) na Primorsko. Prve nezavestne vtise o življenju m o svetu je doživljat v Gorici in v Trstu. Spominov na otroška leta ni imel mnogo. Omenil bi le njegovo prvo srečanje z maškarami (prvi znaki paničarstva!), prve prelepe s sosedovimi otroci (prvi znaki ,,borbenosti *!), kopanje pri Sv. Nikolaju, kjer sc je na veliko skrb njegovih staršev za štiri ure izgubil (prvi znaki potepuštva!) in pa njegovo otroško trditev, da bo kot odrasel državljan „vse knjige popisal" (prvi znaki domišljavosti!). Ker ga niso hoteli dali v italijanske šole, je odšel krotit svoj nemirni značaj v ljubljanski zavod Marijanišče. Tam so mu s krepkimi udarci [x> goli zadnjici uniformirane nune sedem let vcepljale prvo šolsko modrost, tam je bil strasten ministrant, tam je A radi prepogostih molitvenih ur in nečloveških postopkov zasovražil duhovnike, verski fanatizem in jezuitsko vzgojo. Ni pa bil pasiven element. Ker je v afektu zalučal svojemu prefektu v glavo „Življenje svetnikov" (prvi znaki anarhizma!), so ga nečloveško izključili iz zavoda. Spet je živel s svojo materjo in ji s svojim nemogočim značajem grenil življenje. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani, ker pa je sovražil latinščino in predmete, ki spadajo v arhiv, kar pa je popolnoma nezdružljivo s takratnim pojmovanjem izobrazbe, so ga izključili iz gimnazije z motivacijo, da je ukradel nalivno pero in da pripoveduje nespodobne šale. Rad ali nerad je moral odrli na meščansko šolo, robinzonadil po viškem Logu, igral na odru viškega Prosvetnega društva in jezil svojo okolico. Gledališče ga je že v ljubljanskem zavodu M arij anišče zelo privlačilo in sam se je spominjal, kako je tam nekoč igral v neki' mladinski katoliški tendenciozni igrici vlogo krutega bolj še vika (kakšen paradoks za komunista I). Po končani meščanski šoli je. hotel postati učitelj (kdo ve, kaj mu je padlo v glavo!). Ker pa je bilo takrat učiteljišče leglo klerikalizma, mu to ni uspelo. Izkoristil je edino možnost, da Se je vpisal na arhileklonsko-gradbeni oddelek Srednje tehnične šole, ki jo je končal leta 1912. Da ga la študij ni zanimal, se razume, dasi ni bil naj slabši učenec. Dejstvo pa je, da je pod svojo risalno desko vedno skrival budnim profesorjevim in materinim očem kako leposlovno delo. 2c kot študent je prebral vsega Cankarja (če ga je v celoti razumel, ne ve nihče!), Dostojevskega. Tolstoja, Dickensa, da ne govorimo o domačih klasikih, ki jih je požiral. Posebno rad pa je vohljal po knjigah, ki so obravnavale socialno zgodovino človeštva. • Pisati je žačel že z desetim letom in to v rokopisno glasilo gimnazijcev ljubljanskega zavoda Marij anišče. Nato pa je bil na viški meščanski šoli pobudnik in urednik dijaškega glasila ..Brstje". Ko bodo skrbni bodoči znanstveniki kdaj urejevali njegovo zbrano delo, Vasja Ocvirk: Tretje ležišče - režija: Hinko Košak, premiera in krstna predstava 5. V. 1954 ~ GSP na Celjskem festivalu. Na sceni: Majda Skrbinškova, Janex Klasinc Vasja Ocvirk: Tretje ležišče - režija: Hinko Košak, premiera GSP na Celjskem festivalu 5. V. 1954; Janex Klasinc, Albert Ramer in Albin Penko si ne bodo mogli s tcmii deli dosti pomagali. Vse skupaj je bilo nebogljeno jecljanje, katero nima z današnjim genialnim delom nobenega slika. Po prvem polletju šolskega leta 1941/42 je pobegnil od risalne deske v partizane, kjer je bil najprej pomočnik kuharja, nato pa borec, intendant, politkomisar čele in bataljona, propagandni referent Gubčeve brigade. Ni bil heroj, pa tudi paničar ne! Njegovi temperamentni reciia.orski nastopi na partizanskih mitingih, ki jih je navadno sam organiziral, so ga prignali v Črnomelj, kjer je postal komisar SNG. Mirno življenje na osvobojenem ozemlju pa ga ni zadovoljilo, zalo je odšel za komisarja Frontnega gledališča VII. korpusa, ki se je prav tedaj ustanavljalo. Ne moremo trditi, da bi bil genialen igralec, bil pa je toliko temperamenten, da je znal iz vloge nekaj napraviti. Po vojni je bil z režiserjem Zvonetom Sintičem angažiran pri SNG v Ljubljani. Ker pa je gledališče visoko cenil, se je zaradi svojega kroničnega manjvrednostnega kompleksa lega angažmaja ustrašil in pristal v Radiu Ljubljana, kjer je do nedavnega vršil dolžnost dramaturga radijskih iger. Delo v radiu ga je prisililo, da je začel sam pisati, dasi tudi v partizanih tega ni zanemarjal. Opazil je, da pišejo o partizanih vsemogoči ljudje neverjetno suhe in nemogoče stvari. Ker pa je on sam partizanstvo doživljal zelo intenzivno in ker je imel že nekoliko prakse v pisanju, je sam prijel za pero. Napisal je nekaj lepih oddaj in radijskih iger o partizanski horhi (vsaj ljudje, ki so jih poslušali, tako trdijo!). Ker je uspel in ker je neprestano dobival vzpodbude, češ, da zna ujeti na papir partizansko vzdušje, se je lotil drame in romana, ki ho najbrž za vedno ostal nedokončan. Neprestano so mu očitali, da se je loteval samo partizanske tematike in da se je bal sodobne stvarnosti. Pred tem čudnim očitkom še j c zagovarjal tako, tla, dokler ne bo res kaj dobrega napisal iz časov NOB sc ne bo lotil neposredne sedanjosti. Že takoj po vojni sc je vpisal na teozofsko fakulteto v Ljubljani, k|jer je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo. V alternativi med znanostjo in umetnostjo se je odločil za umetnost. Ker je bil velik ljubitelj pijače' in žensk, kar pa vedno ni bilo združljivo z nemotenim opravljanjem službe, so mu v Radiu Ljubljana odpovedali službo z motivacijo, da je mesto dramaturga v Radiu Ljubljana ukinjeno. Odhitel je k morju in bil leteči reporter v Radiu Koper. Njegovo delo kaže ... Tu sem se zbudil in se dulgOi rahlo muzal. Kdaj bom umrl, ne vem. Primorsko sonce mi vžiga nesmrtne pobude za optimizem! Vasja Ocvirk * GLEDALIŠKO O KIV O "V SVET Pariški festival dramske umetnosti Skandinaaska umetnica T)oie Seg.eleke Z veliko radovednostjo in napetimi pričakovanjem sem čakal nekega večera, da se ho dvignil zastor v gledališču He'bertot. Gledališki festival se je namreč odvijal v dveh hišah. V večjem — Sarah Bernard in v manjšem, bolj intimnem in komornem gledališču — Hdber-lot. Ta večer je bilo na vrsti gledališče nadvse simpatičnih severnjakov — Norvežanov. Po pravici povedano, bil sem precej začuden, ko sem bral na programu, ki sem ga dobil pred pričetkom, da predstavlja letos norveško gledališko ustvarjalnost na tem festivalu ena sama igralka — Tore Segelcke. Se bolj sem se začudil, ko sem bral, da ima ta znamenita igralka svoje lastno gledališče, v katerem nastopa sama, kar je menda edinstveno na svetu. Njen „Thdatre individuel1' ali kakor mu tudi pravijo „0ne woman show“ uživa po svetu velik sloves. Časopis „Halsingen Sou:malt“ iz Hal.singforsa je napisal pod njeno sliko takole: „Po-zdravljamo vas ne samo kot največjo igralko Skandinavskih držav, ampak cele Evrope." Ko sc je zastor dvignil, smo zagledali skoraj prazen oder. Modri. zastori, preprosta mizica in za njo zofa. Na tej zofi s telefonsko slušalko v rokah, obrnjena proti občinstvu, je Tore Segelcke pričela z igranjem kratke enodejanke Jeana Cocleau-ja ,.Človeški glas".—Njena zadržana igra je pričeta osvajati občinstvo. Z izredno žensko milino in nežnostjo je oblikovala tik nesrečne žene z neštevilnimi odtenki človeških čustev. V njeni skromni, realistični, poglobljeni, do kraja izdelani tigri, pa sem vseskozi čutil neko vzvišeno lepoto človeškega dostojanstva, kar je osebni pečat te igralke in ki ga jo v dobršni meri vlila tudi tej vlogi. Nobene zunanje teatralike, neben ega hlastanja za zunanjim učinkom; vse iskreno, do kraja pošteno umetniško oblikovanje. Njena druga točka je bila recitacija odlomkov Bjornsonovcga epa „Bergljot“, kateremu je napisal klavirsko spremno glasbo Grieg. To seveda ni gledališče, to je prava recitacija. Herojska vsebina tega epa pa je nudila igralki možnost, da nas je seznanila s tem pesnikom in pokazala tudi druge registre svojih izraznih sposobnosti. Priznam, da mi njena recitacija ni bila tako všeč, kot njena igra v Cocteaujevi enodejanki. Zdelo se mi je, da je prednašanje vendarle nekoliko patetično, občutno pa nas je motil klavir. Naravnost tragikomično je, da tudi v tem gledališču, kot menda v vseh dramskih gledališčih na svetu ne premorejo dobrega klavirja. Iz istega razloga nas tudi niso navdušile naslednje točke tega večera, ki, jih je izvajal pianist Robert Ricfling sam, čeprav je bilo očitno, da je pred nami velik mojster, ki je izvajal izbran spored: IIarald Soeverud „Canto rivol-toso“ (napisano med vojno in posvečeno herojem odpora), Far tein Vam mufi 3 ugodnosti pri nakupu: CENA KAKOVOST IZBIRA galanterijskega, manufaktur nega in modnega blaga tatohiiiko (m. tiilcaalca fiactfetfe Gorenjski tisk • TISKARNA • KNJIGOVEZNICA • KLIŠARNA • KARTONAŽA Izdaja »GLAS GORENJSKE«, ki bo s 1. januarjem 1956 začel izhajati dvakrat tedensko in sicer v ponedeljek in petek. kaMcafte ie m-a Glas Gorenjske MOTOR” WiT.M. V - &Uktrihii IZDELUJE: ELEKTROMOTORJE Stroji ELEKTRIČNE BRUSILNE STROJE ijmilsku ELEKTRIČNE POLIRNE STROJE oprema ELEKTRIČNE KROŽNE ŽAGE 76LadUniki GASILSKE ARMATURE GASILSKE ČRPALKE ALARMNE SIRENE HLADILNE NAPRAVE ŠKOFJA LOKA NAMAKALNE NAPRAVE / nudi: svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desertih. Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti. Naročila solidno in točno izvršujemo. X X TOVARNA TISKANEGA BLAGA Telefon: centrala 173, komerciala 175 KRANJ Tw,—^.t0( , . ^ «ak „ *'"im w,*>» *" "rf«. * ifJS,r°* «*, -ej- Ure Oiujifet odprt dnevno od 6. do 22. ure j§€Jf odprt dnevno razen ponedeljka od 20. do 4. ure zjutraj Po predstavi obiščite Bar „Biser” * ples fpriporoča St ,/De likate m” DCranf N Z z N < m S O m V PRIZNANI KVALITETI IZDELUJEMO: GRADEL ZA ŽIMNICE-ČRTAST DAMAST GRADEL V VSEH BARVAH - BLAGO ZA POSTELJNINO, FLANELE, OXFORDE itd. „IBI" - KRANJ TOVARNA KLOBUKOV IZDELUJE MOŠKE KLOBUKE IN TULCE ZA DAMSKE KLOBUKE V KVALITETI, KI NIMA KONKURENCE V JUGOSLAVIJI SVOJE IZDELKE IZVAŽAMO V EVROPSKE IN PREKOMORSKE DRŽAVE TOVARNA KLOBUKOV RCR/83 A tovarna za elektrotehniko I JIV im A In fino mehaniko KRAM proizvaja in dobavlja Vse vrste avtomatskih telefonskih central. / Telefonske aparate — avtomatske namizne, CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne, ter vse rezervne dele. / Električne ure in urne naprave. / Tonske kinoaparature za filme 35 mm in 16 mm. / Električne vrtalne stroje EVS 1 0 10 mm in EVS 3 0 32 mm. Električne merilne instrumente — električne števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom — voltmetre, ampermetre, elektro-dinamične vatmetre; prenosne instrumente za obrat — voltmetre, ampermetre, vatmetre, merilce ozemljitve, univerzalne instrumente, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd.; precizne laboratorijske instrumente — voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrodinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toplote — termoelektrič-ne pirometre; pribor za električne merilne instrumente — tokovne transformatorje, ločene shunte, p-redupore itd; / Električni avtomobilski pribor — avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžigatne tuljave, diname in reflektorje za bicikle. / Selenske usmernike po naročilu. / Instalacijski material — paketna stikala, priključne sponke itd. Med odmori se okrepčajte v jftedatišlu alctefuevaiMci William Sdakespeare: Otdelto - režija: J. Kistinger Premiera v PG 19. XI. 1955. Prizor iz III. dej. Na sliki: * Jože Pristov in Anka Cigojeva zahteva več Igralcev. No, ludii ta skrivnost je bila kmalu razodeta, besedilo je bilo tako prirejeno, predvsem pa tako mojstrsko in čudovito podano, da si čuti1) prisotnost vseh potrebnih oseb, ki pa so "stale nevidne. V prisotnost jih je klicala neverjetno Ivogata in lzobli- Valen „Chant san s paro les, op. 22‘. Sehuman „Arabesque“ in Rave-lovo „Ondine“. Po odmoru je bila na sporedu Anouilkova ..Medea“. Razglašen in slab klavir nas je sicer skoraj pripravil do nerazpoloženja. Bila mi je uganka, kako more ena sama igralka izvajati igro, ki ima več vlog kovana igra umetnice,, kil je prav tu pokazala moč svoje umetnosti. Tore Seigelcke rabi samoto. Zato je bil oder popolnoma prazen, le v desnem1 kotu zadaj je bi1! šato;r. Izredno lep kostum je diskretno podčrtal nekoliko svojsko lepoto te igralke, ld sc mi je zdela kot ustvarjena za vloge iz klasičnih del. Sama na odru obvlada praznoto in ko jo obvlada, jo napolni po svoji volji z osebami, ki so sicer nevidne, toda prisojne z vso svojo ležino. Ko prične igrati, oder oživi.. Nič baročne preobioženosti, nobenih igralskih trikov, samo enostavna teža usqde in trda borba. En sam trepet, inslikliven upor, \VUUam Shakespeare: Ottiello ~ režija Branko Gombač, premiera v CG t. X. 1955 zaničljiv prezir, ogalmoi sovraštvo. Preprosi trepet glasu, čudovito svobodno gibanje, ki vse skozi ohranja dosleden stil. Gledalec je nenadno prevzet, kloniti mora pred nezadržano močjo. Tore Segelcke je bila Medea z vsako kapljo1 svoje krvi, z vsakim trepetom svojih živcev. Obžaloval sem le, da ne razumem norveškega jezika, ker bi prav gotovo mogel danes povedali o njeni1 igri še vse več, kot da je bila Medea žena, ki ljubi, barbarska princesa, liči sonca in čarovnica iz KoUhklc. Sto in slo odtenkov glasu je prihajalo iz njenega grla. Izrazila je vse, kar more občiltitLi1 človeško srce. Bila je ponosna gospodarica, usmiljeno vzbujajoče bitje, ki ljubi, graciozna in zvita mačka, vulkan sovraštva in maščevanja, polno bilje, ki se pogovarja z nevidnimi soigralci, jih prosi, roti, zaklinja in ubija. Zdaj sem razumel, zakaj je dunajski časopis Bild und Telegraf, lansko leto meseca novembra, ko je Tore Segelcke gostovala na Dunaju, napisal med drugimi tudi pripombo nekega gledalca: „Tal slušatelji letošnjih predavanj je bilo 72 profesorjev iz I I držav, 20 začetnikov iz Stratfovdskega Shakespearovega gledališča ter številni znameniti dramski igralci. PABERKI IZ ANKETE MED AMERIŠKIMI PISCI The Saturday Review, eden najbolj znanih ameriških časopisov za umetnost prinaša v prvi novemberski številki izjave precejšnjega števila ameriških dramskih piscev na razpisano anketo. Do sedaj je časopisom odgovorilo 1!) dramatikov, ki zagotovo predstavljajo danes najnadarjenejše pisce v ameriški gledališki zgodovini, Anketna vprašanja so bita poslana zlasti tistim dramatikom, katerih dela so pravkar na sporedu ameriških gledališč, ali pa se kodo v najkrajšem času pojavila v javnosti, Odgovori na pet vprašanj so zelo različni1. LILIJAN 1IELLMAN je odgovorila na štiri vprašanja. Izjavila je, da ji je od njenih del .Jesenski' vrt" najljubše delo, najbolj priljub-'jcn dramatik pa Sean 0’Casey. Na vprašanje o smereh ameriškega dramatika pa odgovarja: „Ne vem." Njen nasvet mladim ameriškim Poceni dram se glasi: „Brati". TENNESSEE \VILLIAMS, pisec dela ..Tramvaj poželenji" (delo je uprizorilo tudi' PG), ,,Mačka na vroči kositrasti strehi" i. dr., se je •iad vprašanji vznejevoljil in tol opombo napisal, da je treba »umetnost, plasti pa tako, ki je tako javna kol gledališka, čuvati z viteško vzvišenostjo." ARTHUR MILLER je poslal najdaljše in najpodrobnejše odgovo-*!e j Na Vprašanje kaj jc treba storiti' za pisanje boljših dramskih uel je izjavil: ..Ohrabriti moramo dramske pisce, da bodo našli sami sebe." OI> vprašanju o denarni pomoči gledališčem iz javnih fondov, so "nenja zeilo deljena. Kakor vse kaže pa si ne želijo vezati' rok z »dobrotniki", ki bi radi izvajali politični pritisk nad repertoarji. O bodočih dramskih piscih odgovarja domiselno Maxwell Anderson — tudi tega dramatika naša publika že pozna: „Ce čutite, željo po pisanju —• pišite! Vendar ne govorite o tem!" William Shakespeare: Othello - reši ja: J. Kislinger Premiera v PG 19. XI. 1955. Prizor iz II. dej. Na stiki: Anka Cigoieva, Helena Skebetova in Joše Kovačič Odgovor WILL1AMA SAROVANA na to vprašanje je značilen za njegov način mišljenja. Mladim piscem svetuje: „Ce je resnični pi' satelj — bo pisal; sicer pa mu je lahko žal za vse prestane muKO m težave." 1 udi o smereh dramskega pisanja imajo soudeleženci ankete različna ,m>nenja. Nekateri so mnenja, da je toliko načinov kolikor piscev, za druge pa to sploh ni teoretski problem. The Sa,-tuu*day Revvievv napoveduje spremembo v strukturi modernega gle-•dališča z dramo Paula Osi Kirna „ Jutro je ob sedmih*1 (Mormng is at Scvcn) — delo letošnje sezone. Najizraziicjša črta tega preokreta naj bi bila v tein, da bo moderna drama v razliko od prejšnjih prikazovala namesto „zapleta zaradi zapleta** na gledaliških deskah življenje v resničnih človeških odnosih. Časopis objavlja, da odgovarjajo Osbornovi tezi dela, neprisiljeno vzeta iz življenja kot so: Millerjev „Poglcd z mosta (A view frorn the Bridge). Ingeva ..Avtobusna postaja'*, ki jo boste videli naslednje leto v našem gledališču in „Piknik“ ter VVilliamsova „Mačka na vroči kositrasti strehi1**. ' COMEDIE FRANCAISE V AMERIKI jV ča(su od 25. okt. do 6. nov. je gostovalo prvič na ameriških tleh v Brodvvav Theatre francosko narodno gledališče Comedie Fran-caise. Vsi gledališki krogi sot gostovanje z veseljem pozdravili. Francoski klasiki so bili navdušeno sprejeti. Vodilna gledališka revija Thieatre Arts je bila v celoti posvečena gostom iz Babilona na Seni. V ostalem ameriškem tisku pa je zaslediti za ustanovitev podobnega „narodncga" 'gledališča podobne pobude. I Prispevek h kroniki rfiiejtm&atQa pledaliiea Statistični pregled dela »Prešernovega gledališča« v Kranju v prvih letih njegovega obstoja (1950—1955) SEZONA 1950/51 1. Shakespeare — Zupančič: KAR HOČETE. Komedija v petih dejanjih. Premiera: 18. novembra 1950 — v Kranju 18 predstav — na Jesenicah 3; skupno 21 predstav - režija: Mihaela Saričeva, članica SNG Ljubljana k. g. — scena ing. arch. Ivan Pengov — kostumi: Mija Jarčeva — glasba: Viktor Fabiani. Skupen obisk: 4995, povprečen: 238. A. Anderle (Orsino), Franek Trefalt (Sebastian), M. Cigoj k. g. (Antonio), M. Mayr (Valentin), J. Bogdan k. g. (Curio), Jože Pristov (Vitez Tobija), Jože Kovačič (Vitez Andrej), Ivan Fugina (Malvolio), Lado Štiglic (Fabijan), France Trefalt (Norec), Vera Blanč (v alternaciji z Balbino Bara-novičevo) (Olivija), Anka Cimerman (Viola), Marga Filčeva (Marija), Ivan Grašič ((Kapitan), Mirko Cegnar (Duhovnik), 2. J. B. Moličre — Josip Vidmar: IZSILJENA ŽENITEV, komedija v enem dejanju. J. B. Moliere — Oton Zupančič: LJUBEZEN ZDRAVNIK, komedija v treh dejanjih. Premiera: 6. januarja 1951 — 14 predstav, vse v Kranju — režija: Balbina Barano-vičeva — scena ing. arch. Pengov — kostumi: Mija Jarčeva — koreograf: Kristina Piccolijeva — glasba: L. M. Škerjanc. Skupen obisk 3024, povprečen: 216. F. Trefalt (Sgana-relle), Mirko Cegnar ( Geronimo in Macroton), M. Filčeva (Dorimena in Ližeta), A. Anderle (Alcantor in Guillaume), J. Pristov (Alcidas in Des Fonandres), J. Kovačič (Lyca-stor in Clitander), I. Fugina flPanc-racetin in Tomes), M. Cigoj (Margu-rius in Bahys), V. Blančeva (1. ci- ganka in Amita Lucinda), A. Ci-mermanova (2. ciganka) ir» Jelka Žagarjeva (Luk red j a), L. Štiglic (Josse in notar). 3. I. Tavčar — O. Sest: CVETJE V JESENI. Dramatizirana novela v 13 slikah. Premiera: 24. februarja 1951 — v Kranju 17 predstav, na Jesenicah 3; skupno 20 predstav — režija: B. Baranovičeva — scena: ing. arch. Pengov - kostumi: Mija Jarčeva - plesi: Marija Šuštarjeva. Skupen obisk: 5952, povprečen: 298. I. Fugina (dr. Ivan in Kosmov Janez), Ktio Maverjeva (gospa Marica in dekla Urša), Mara Černetova (gospa Mica in Liza), M. Filčeva (gospa Dinca in Katinka), B. Baranovičeva (gospa Helena), Irena Oblakova (Elvira), J. Pristov (Zdravnik in An-žon), Janez Grašič (Presečnik), Jelja Žagarjeva (Barba), Anka Cimerma-nuva (Meta), M. Cigoj (Danijel), L-Štiglic (Jakopin), F. Trefalt (Skalar). Minka Kocmurjeva (Luca), Janez Eržen k. g. (Kalar), Jože Kovačič (Posavčan in Mlačan), Mirko Cegnar (gospod Bon in kaplan Jakob), Lojzek Vertovšek (Lovriča), Jože Lukež (2. Posavčan), Tone Dolinar (3. Posavčan), Julka Mandeljčeva (Maruša), Franci Lukež (Veharjev Nace). 4. Branislav Nušič — F. Govekar: NARODNI POSLANEC. Komedija v treh dejanjih. Premiera: 31. marca 1951, skupno 8 predstav; vse v Kranju — režija: Dino Radojevič, k. 6; —• scena: S. Jovanovič — kostum'. Mija Jarčeva — skupen obisk 1066' povprečen 133. M. Cigoj (Jevrem). M. Filčeva (Pavka), Irena Oblakova (Danica), Anka Cimermanova (Da' niča), M. Mayr (Spira), Klio Mavef' jeva (Spirinica), J. Pristov (dr. Ivkovič), Jelka Žagarjeva (Marina), 1 Fugina (Sekulič), F. Trefalt (Joviča)’ M. Cegnar (Sima), J. Kovačič (Sr®l ta), L. Štiglic (Mladen), I. Gra5'L (Orožnik), Tonček Trefalt k. g. (Pi-ccolo), Stane Oman (1. meščan), Pav; le Pokorn (2. meščan), Jože Lukež (3. meščan). 5. Prežikov Voranc — H. Grun: PERNJAKOVI. Kmečka drama v štirih dejanjih. Krstna predstava v počastitev 10. obletnice OF. Premiera 24. aprila 1951, skupno 10 Predstav; vse v Kranju — režija: B. Baranovičeva - scena: ing. arch. Pengov - kostumi: Mila Jarčeva -skupen obisk: 3019, povprečen: 302. I. Grašič (Pernjak), J. Žagarjeva (Pernjica), M.Cigoj (Ladej), J. Pristov (Anej), A. Cimermanova (Mojca), I. Fugina (Sečnjak), B. Baranovičeva (ISečnjica), Irena Oblakova CLona), Klio Maverjeva (Lena), M. Cegnar (Čemjak in Slamogrrz), F. Trefalt (Mudaf, sodnik in berač), M. Mayr (sodnik), M. Filčeva (Ajza), J- Kovačič (Moškoplet), Julka Mandel j čeva (Kozarinka), Minka Koc-Jhurjeva (Suhanoga), L. Štiglic (Berač). 6. Goemer — Govekar: PEPEL-KA, pravljična igra v šestih dejanjih. Premliera 6, junlija 1951 — skupno 18 predstav; vse v Kranju Bežija: B. Baranovičeva — scena: 'nS- Pengov — kostumi: Mija Jar-^?va — koreograf: V. Laznik, član ljubljanske Opere. Skupen obisk: ”395, povprečen 355. F. Trefalt (ba-r°n), Klio Maverjeva (Sybila), B. Baranovičeva (Kunl^unda), Irepg Oblakova (Serafina), Anka Cigojeva (Ro-L Fugina (kralj Kakadu), J. ^ristov (princ Krasnoslav), J. Kovače (maršal Žolna), Lado Štiglic (minister Purman), M. Mayr (nadkonjar Kobilica^ J. Žagarjeva (Valpurga), p- Cegnar (Sykaks), Vera Srakar-l^va k. g. (grofica Kokodajsk), M. A.lgnj (grof Srakoperski), Dunja trbenkova k. g. (grofinja Srakoper-«kn), Nada Zupančičeva k. g. (Vik-r I- Grašič (grof Kozamurski), ui]ka Mandeljčeva (baronica Buza-Jun), Maruša Zvanova (Hedvika), agda Kotlovškova (Berta). Sindikat gledališča je v režiji Franceta Trefalta in Marijana Cigoja uprizoril Golievo otroško pravljico: JURČEK, ki je bila uprizorjena doma 6 krat, ter 1 krat na Kokrici in 2 krat v Stražišču. Premiera je bila dne 15, marca 1951. MKUD Metalurške industrijske šole na Jesenicah je gostoval v našem gledališču dne 14. in 15. aprila 1951 z Linhartovo komedijo v petih dejanjih MATIČEK SE ŽENI. Uprizorjene so bile 3 predstave. Dne 5. in 6. maja 1951 pa je gostovalo v našem gledališču Mestno gledališče iz Jesenic s tremi predstavami Jurčičevega »Desetega brata«. Dne 25. maja 1951 pa je gostovala dramska družina KUD »Ivan Rob« iz Ljubljane z Mrakovo tragedijo: »Rdeči Logan«. V prvi sezoni je bilo 6 premier, 91 predstav (doma 88, na gostovanjih 3). Gostje so uprizorili 3 dela in 7 predstav. Skupen obisk je znašal 24451, povprečen pa 269. Direktor gledališča v prvi sezoni: Balbina Baranovičeva, tajnik: Lojze Gostiša. Dramaturške posle je vršila poleg dolžnosti, stalnega režiserja B. Baranovičeva. SEZONA 1951/52 7. F. S. Finžgar: DIVJI LOVEC. Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Premiera: 3. oktobra 1951 — skupno 11 predstav, vse v Kranju — režija: B. Baranovičeva — scena: ing. Pengov — kostumi: Mija Jarčeva — plesi: Marija Šuštarjeva. Skupen obisk: 3116, povprečen: 293. Fr. Trefalt (Zavrtnik), Irena Oblakova (Majda), Jože Kovačič (Gašper), J. Žagarjeva (Maruša), J. Pristov (Janez), Janez Eržen (Tine), M. Cigoj (Tonček), Tone Eržen (Jež), M. Mayr (Gaber), Lojze Gostiša (Rožman), I. Grašič (Eržen), I. Fugina (Sajetov Jure), M. Černetova (Špela), A. Cigojeva (Anka), M. Cegnarjeva (Roza), Klio Maverjeva (Meta), Mirko Cegnar (Grozdek), Julka Mandeljčeva (Dolinarica), Franek Trefalt, k. g. (1. lovec), France Kralj k. g. (2. lovec), Milan Vertovšek, k. g. (1. birič), Andrej Perne, k. g. (Jurček). 8. Shakespeare — H. Grtin: VESELE WINSORKE. Komedija v 14. slikah. Premiera: 16. oktobra 1951 — skupno 9 predstav, vse v Kranju — režija: Andrej Hieng, k. g. — scena: ing. Franz — kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk: 1853, povprečen: 206. Janez Grašič jFalstaff), Franek Trefalt, k. g. (Fenton), M. Mayr (Shallow), Lado Štiglic (Slen-der), I. Fugina (Ford), M. Cegnar (Page), M. Cigoj (Evans), J. Kovačič (dr. Gaius). F. Trefalt (Krčmar), J. Eržen (Bardolph), J. Pristov (Pištol), M. Vertovšek (Nym), A. Perne (Robin), Lojze Kralj (Simple), J. Žagarjeva (Rugby), Juvanova (gospa Ford), M. Černetova (gospa Page), A. Cigojeva (Ana Page), Klio Ma-verjeva (gospa Quickly). 9. I. Cankar: JAKOB RUDA. Drama v treh dejanjih. Premiera: 7. novembra 1951 — skupno 8 predstav, vse v Kranju — režija: Dino Radojevič — scena: Marijan Zliber-šek — kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk: 1540, povprečen: 192. J. Pristov (Jakob Ruda^ Irena Oblakova in Anka Cigojeva v alternaciji (Ana), Klio Maverjeva ((Marta), Janez Eržen (Dolinar), France Trefalt (Broš), M. Cegnar (Dobnik), Nika Juvanova (Alma), Jože Kovačič (Koželj), M. Cigoj ((Justin). 10. A. Dumas sin — Dj. Fleretova: Drama v petih dejanjih. Premiera: 13. decembra 1951 — skupno 10 predstav, vse v Kranju — režija: B. Baranovičeva — scena: ing. Pengov — kostumi: Mija Jarčeva — skupen obisk: 2758, povprečen: 276. Franek Trefalt, k. g. (Armand), I. Fugina (Georges Duval), J. Kovačič (Ga-ston), Fr. Trefalt (Saint Gaudens), Janez Eržen '.(Gtiistave)', Mi. Cigoj Ode Giray), M. Cegnar (Zdravnik), M. Mayr (de Varville), J. Pristov (Artur), L. Štiglic (pooblaščenec), Pavle Pokorn (1. služabnik), M. Vertovšek (2. služabnik), B. Baranovičeva in Klio Maverjeva, v altema-ciji (Margerita). A. Cigojeva (Niche-tte), Nika Juvanova (Prudence), Ire- na Oblakova (Nanina), M. Černetova (Olimpija), Angelca Hlebcetova (Anais). 11. J. B. Priestley — H. Grtin: OD RAJA PA DO DANES. Razgovor v treh dejanjih, ki se tiče raznih stvari, v glavnem pa ljubezni in zakona. Premiera 22. januarja 1952 — skupno predstav 18 — v Kranju 16, v SNG v Ljubljani 2 — režija: Dino Radojevič — scena: S. Jovanovič — kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk 4296, povprečen: 238. Janez Eržen (Philip), Angelca Hlebcetova (|Joyce), J. Kovačič (William), Nika Juvanova (Helen), M. Cigoj (Paul), A. Cigojeva (Rosemary). 12 H. Grtin: TURANDOT. Pravljična igra v petih dejanjih (šestih slikah) prosto po Gozziju in Schillerju. Metod Mayr (Altum-kan), Angelca Hlebcetova ' (Turandot), J. Kovačič (Timur), Janez Eržen (Ka-laf), M. Cegnar (Barak), Klio Maverjeva (Adelma), L. Štiglic GGašper-ček), Fr. Trefalt (Pantalone), Jože Pristov (Scaramouche). Predstava v proslavo 35 letnice igralskega delovanja Metoda Mayrja. * Premiera: 11. marca 1952 — skupno 10 predstav, vse v Kranju — režija: A. Hieng, k. g. — scena: Marijan Pliberšek >— kostumi: Mija Jarčeva. 13. 0’Neil — O. Župančič: ANA CHRISTIE. Drama v treh dejanjih Premiera: 15. aprila 1952 — skupno 10 predstav, vse v Kranju — režija: Dino Radojevič — scena: Srečko Tič — kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk 1742, povprečen: 174. Fr. Trefalt (Johny), M. Cigoj (Larry), Nace Reš, k. g. flChris), Angelca Hlebcetova (Marthy), Mara Černetova (Ana), J. Pristov ({Mat Burke), I. Grašič (Smith), J. Kovačič- (pismonoša), M. Cegnar (|1. delavec), L Štiglic (2 delavec). 14. V Gielgud — H. Grtin: PROČ OD VSEGA. Drama v dveh dejanjih (petih slikah). Premiera: 23. maja 1952 — skupno 6 predstav; vse v Kranju — režija: B. Baranovičeva — scena: ing. Franz — kostumi: Mi- ja Jarčeva — glasba: Bojan Adamič. Skupen obisk: 1028, povprečen: 171. J. Pristov (Johnny), Klio Maverjeva (Shirley), J. Kovačič (Hugo Bastin), M. Černetova (Edith), M. Mayr (Seu), Nika Juvanova (Gloria Selwyn), Mirko Cegnar OMaltzan), Fr. Trefalt (Birmbaum), L. Cigoj (Delane), I. Grašič (mornariški oficir). 15. Shakespeare — Zupančič: SEN KRESNE NOČI. Drama v dveh dejanjih (petih slikah). Predstava na prostem na Planini. Premiera 27. junija 1952 — skupno 4 predstave, vse v Kranju — režija: Dino Radojevič — scena: S. JoVanovič — kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk: 2552, povprečen 638. M. Štuhec, k. g. (Tezej), M. Cegnar (Egej), J. Kovačič (Lisander), J. Pristov (Demetrij), M. Mayr (Filostrat), L. Cigoj (Dunja), I. Grašič, k. g. Smuk, R. Hlebš k. g. (Klobčič), Fr. Trefalt (Pisk), M. Reš, k. g. (Nosan), L. .Štiglic (Trlica), I. Šorlijeva, k. g. (Hipolita), A. Cigojeva (Hermija), Klio Maverjeva (Helena), Nace Reš, k. g. (Obe-r°n), M. Černetova (Ti tani j a), Janez Eržen (Spak), Angelca Hlebcetova d. vila), M. Habjanova, k. g. (2. vila). V sezoni 1951/52 je bilo skupno 9 Premier, ter 1 ponovitev (Pepelka) skupno 102 predstavi. Skupen obisk: 26697, povprečen: 262. Tujih gosto-Vanj v naši hiši ni bilo, pač pa smo mi gostovali z dvema predstavama »Od raja pa do danes« v ljubljanski drami, ter s »Pepelko«: Jesenice 4 predstave, Tržič 4 predstave ter Škofja Loka 4 predstave. Direktorske posle je vršila do 15. decembra 1951 B. Baranovičeva od tega dne dalje pa Lojze Gostiša. Stalna režiserja sta bila B. Baranovičeva in Dino Radojevič, dramaturg pa Herbert Grtin. SEZONA 1952/53 16. Kreft dr. Bratko: KRANJSKI KOMEDIJANTI. Komedija v treh dejanjih. Premiera: 18. oktobra 1952 — skupno 22 predstav, vse v Kranju — režija: A. Hieng, k. g. — scena: ing. arg. M. Lipužič — kostumi: Mija Jarčeva — glasba: Demitrij Zebre. Skupen obisk: 6760, povprečen: 307. N. Reš, k. g. (Zois), Mirko Cegnar (Linhart), M. Černetova (Lin-hartovka), Klio Maverjeva (Garza-rollijeva), M. Berger, k. g. (Dessel-brunner), I. Grašič, k. g. (dr. Mrak), Franek Trefalt, k. g. (dr. Piller), L. Štiglic (dr. Repič), Fr. Trefalt (Makovic), Tone Eržen, k. g. (Japelj), M. Dolinar (Vodnik), J. Kovačič (Hoheneart), Jela Vajt, k. g. (Škof), M. Reš, k. g. flBartollini), Vera Blan-čeva (Bartollinijeva), Angelca Hlebcetova (Suzianai), Nada Bavdaževa (Micka), J. Eržen (Matiček). Na strani to* skoraj: William Shakespeare: Othello Scena: Sveta Jovanovič. Premiera 19. XI. 1955 Na strani 10* spodaj: William Shakespeare: Othello Rež.: Juro Kislinger. scena: Sveta Jovanovič Premiera v PG 19. XI. 1955. Prizor iz I. dejanja Na strani 106: Hilliam Shakespeare: Othello - prizor iz II. dejanja Režija: J. Kislinger. Na sceni: J. Pristov, J. Kovačič, M. /Hapr, A. Cigojeva, H. Skebetova. J. Grašič. J. Fugina, J. Stipan, in M. Cegnar; s ta tira jo: T. Kremžar, F. Kropar in F. Juvan Gledališki list PG v Kranju - Predstavnik Lojze Gostiša ■ Odgovorni urednik Rado Jan Ovitek je izdelal Saša Kump - Tiskala Tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju • Naklada 800 izvodov Rokopisi se ne vračajo • Telefon št.: 355, 450 PG