KRANJ, 14. DECEMBRA 195b LETO IX. — ST. 98 DIN 10.— Glasilo SZDL Gorenjsko I c d a j a: OO SZDL / Direktor; Slavko Bezndk / Ureja: Uredniški odbor / Odg. uredni k : Miiro Zakrajšek T»l. uredništva 476/397 — Uprave #TO — Tek. ra&um pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-2-135 - Izhaia v ponedeljek in petek Ifaročnina: letna 600, mes, 50 din SKOFJA LOKA PRAZNUJE OBČANI ČEDALJE BOLJ SODELUJEJO V DRUŽBENEM DELU JE POVEt>AL PREDSEDNIK ObLO CVETO KOBAL Dne 18. decembra 1041. leta so začeli zavedni škofjeloški fantje množično odhajati v partizane. V sporni'n na ta dogodek bodo v škofjeloški občini letos že četrtič slavili občinski praznik. Ob tej priliki jo naš sodelavec otrskal predsednika Občinskega ljudskega odbora tov. Cveta Kobala (ki je tudi sodeloval v uspeli decembrski akciji za osvoboditev zapornikov iz škofjeloških zaporov) in ga prosil, naj odgovori na nekatera vprašanja. Ob&inski prazn'ik je res praznik vseh seveda še 'ni zadovoljiv. V letu 1956 občanov, je odgovoril tov. Cveto Ko- je stabilizacija tržišča zaustavila pa- bal. _. Zato naj vsem najprej iskreno danje osebnega standarda mestnega čestitam. Posledica zmagovite narod- prebivalstva. Upamo pa, da bomo v. n»osvobodilne borbe je tudi ta, da so naslednjem letu na tem področju do- delovni ljudje vzeli oblast v svoje ro- segli boljše rezultate. To je sedaj tudi ke. Samoupravljanje v podjetjih, u- predmet razprav naših vodilnih foru- stanovah in v celotni komuni pa je mov. Ljudski odbor bi moral bolj pa- obliika, v kateri se uresničuje mož- žiti na ustanavljanje uslužnostnih nost odločanja vsakega poedinca. Ka- obrtnih delavnic in trgovin. Mislim, dar pa kdo vlada sam sebi, se lahko da je edina rešitev osebnega standar- raduje svojih uspehov ali žalosti na- da v večji proizvodnosti dela, proiz- pak. Zato bi želel, da bi ob našem vodnji več dobrin. Pni samoupravlja Na čem bo poudarek pri letošnjem praznovanju? Iz programa je vtideti nekak obračun dela v gospodarstvu preteklega leta; to pa je samo zunanji videz. Glavni poudarek bo na obravnavanju družbenih odnosov. Ob tej priliki bomo tudi sklicali zbore volivcev, na katerih bomo v glavnem obravnavali družbeno dogajanje in razvoj komuno. K. J. PODKORENSKA RAZGLEDNICA Kar sredi ceste je naš fotoreporter »ujel« to navdušeno bralko PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM V BOHINJU Bohinjski kot v uporu Ko zanese pot potnika v Bohinj, ga Pričelo se je decembra enainštiride-razen lepih, slikovitih bohinjskih hiš setega. Pravzaprav že mnogo prej. o teh problemih. Nedvomno se je v bili potrošniški sveti pri trgovinah, ki novi občini povečala aktivnost obča- pa še niso dali povsod zadovoljivih nov pri opravljanju javnega dela. Ni- rezultatov. Organi upravljanja so bi-.90 pa še dovolj izkoriščene vse možno- M imenovani tudi pri kinu »Predilec«, sti, da bi čimveč nalog prešlo na ne- Dijaškem domu, Muzeju itd. posredne proizvajalce. Želel bi, da bi _ vsi delovni ljudje, zaposleni v industriji, spoznali, da niso samo proizvajalci, marveč tudi potrošniki, da vsak napredek v proizvodnji rešuje probleme njihove potrošnje. Cim bolj se bodo vsi občani na svojih mestih zavzemali za napredek, toliko bolj se bo izboljševal tudi položaj vsakega posameznika. Prepričan sem, da so rezultati zadnjega leta zagotovilo, da te misli osvaja čedalje več občanov. Kakšni uspehi so bili letos doseženi v občini pri proučevanju družbenega standarda in uveljavljanju samoupravljanja? Eno je družbeni standard, drugo pa osebni standard. Šibka točka družbenega standarda so pri nas stanovanja. Tu bo treba še mnogo dela. Letos smo zgradili 10 stanovanj v družbenem sektorju, hkrati pa smo dali 8 milijonov dinarjev kredita privatnim graditeljem. Pomembno je tudi to, da je pri nas še vedno nizka najemnina. Ce bi hoteli, da bi bila ta najemnina ekonomska, bi se dohodek iz najemnin moral povečati za 15 milijonov din. Odtod tudi nezainteresiranost privatn'kov za dograditev podstrešnih stanovanj. Negospodarske investicije, ki so tudi povečale družbeni standard v letošnjem letu, so: vodovod na Trati in Puštalu, transformator v STiri Loki, mostovi na Logu in Brodu ter v Puštalu. V mestu smo uredili električno omrežje, elektrificirali nekatere vasi po dolini ter uredili »Graben*:. Za cesto proti Jeperci smo investirali 7 milijonov dinarjev. K dvigu družbenega standarda so prispevali tudi izdatki občine za zdravljenja, socialne podpore žrtvam fašističnega terorja, dijakom in onemoglim v skupni vrednosti okoli 11 milijonov dinarjev; pri tem pa niso všteti izdatki socialnega zavarovanja za otroške dodatke, pokojnine dtd. Samo za štipendije smo porabili 1,200.000 din. Osebni standard cejšen. Komunistično zborovanje leta 1926 je moralo razganjati kar petin-arjev. Delo ljajo številne spominske plošče in spo- občinskih volitvah dosegla sedem mest Ažmana in Godca ter drugih organi- prazniku vsi občani globlje razmislili nju smo šli korak dalje. Imenovani so in Priro,de vsepovsod nemo pozdrav- Morda že leta 1920, ko je Partija na petdeset oboroženih žand meniki. Z njih zrejo Imena in letnice hudih toda slavnih dni enainštiride-setega, dvainštiridesetega leta in tako dalje. Podružnica Novinarskega društva Slovenije za Gorenjsko in ObO SZDL Bohinj vabita vse prebivalce bohinjskega kota na USTNI ČASOPIS v petek, 14. decembra 1956 ob 20. uri v Domu Svobode v Bohinjski Bistrici Na sporedu so med drugim intervjuji s predsednikom ObLO Bohinj, s predstavniki športnih, kulturnega in turističnega društva, Naš razgovor, Kaj sodimo o..., v zabavnem delu programa pa bo nastopil tudi gorenjski Bodičar. Izmed naših bohinjskih naročnikov, ki so odgovorili na anketo, bomo izžrebali 3, ki bodo brezplačno prejemali „Glas Gorenjske" v prihodnjem letu. Vstop je prost! NAS RAZGOVOR GLASNIK UPORA Narodni heroj Tomaž Godec In mesto župana, kar je bilo prepre čeno, morda žo mnogo prej. Vpliv ko munistov na javno mnenje je bil pre- SEJA SVETA ZA TURIZEM OL9 KRANJ Kranj, 13. decembra. Sinoči je bila v Kranju seja Sveta za turizem Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Razpravljali so o predlogu Gostinske zbornice za investicije v turizem in gostinstvo v prihodnjem letu. Sem sodijo zlasti žičnica na VI-tranc v Kranjski gori, ter adaptacije nekaterih hotelov in gostinskih obratov. Razen o bodočem delu Sveta za turizem in gostinstvo so govorili tudi o potrebi ustanovitve občinskih svetov za turizem v vseh tistih občinah, ki jih ''doslej še nimajo. Praksa je namreč pokazala, da v občinah, kjer teh svetov nimajo, ne posvečajo zadostno pozornosti problemom turizma in gostinstva. I. A. „12 let bo, odkar delam z mladino..." Prsti so ji urno udarjali po tipkah pisalnega stroja. Cez dobro uro bo seja mladinskega komiteja in Majda mora do tedaj pripraviti zapisnik. Majdo Mesaričevo poznam že več let in vem, da jo lahko dobim skoro vsako popoldne v mali pisarni Občinskega komiteja v Kranju. »Da, res,« je malce zamišljeno povedala, »12 let bo, odkar delam v mladinski organizaciji.« Leta 1945, ko je bilo Majdi 18 let, je prišla v »Iskro« in čez nekaj mesecev postala član mladinske in sindikalne organizacije. Potem so minevala leta in Majda je dobivala dz meseca v mesec večje zaupanje med mladino. Izvoljena je bila za sekretarko obratnega mladinskega aktiva, kasneje je postala član tovarniškega mladinskega komiteja in kmalu za tem sekretarka mladinskega tovarniškega aktiva. Ko so se mladinske organizacije ponovno ustanavljale v podjetjih, je Majda v »Iskri« pripravila in uredila vse potrebno, da bi bila njihova organizacija spet med najboljšimi na Gorenjskem. Njeno delo je uspelo. Majda sicer ni več kandidirala, vendar so uspehi mladinske organizacije v »Iskri« tudi plod njenega dela, saj skoro ni sestanka ali akcije, kjer ne bi posredno ali neposredno sodelovala. »Od leta 1950 delam tudi v občinskem komiteju. Dela je vedno dovolj, kajti tu sem skoro vsak dan, ko pridem iz službe, pa vse do večera.« Majda po'zna delo vseh osnovnih organizacij v občini. O vsaki ve povedati dobre in pomanjkljive strani njihovega dela. »Kot mi je znano, si mnogo delala z mladino tudi takoj po osvoboditvi in bila v mladinski brigadi!« Majda sicer nerada govori o sebi; vendar mi je povedala, da je mnogo hodila po terenu, zlasti po okolici Kranja - v Goricah, Trsteniku, Golniku in drugod. »Nikoli mi delo ni bilo prenaporno in odveč. Prevoznega sredstva ni bilo, zato sem hodila peš, ali pa mi je kdo posodil kolo. Večkrat sem se vračala šele pozno ponoči.« Tako je hodila po okoliiških krajih in — »hotela sem, da se naša organizacija utrdi, da postane res taka kot mora biti,« je navdušeno pripovedovala. Marsikdo se spomni Majde tudi iz mladinske brigade, ki je gradila cesto Bratstva in edinstva, kot dobre kuharice. »Ko je takrat prišla ' naša brigada v tiste kraje, nismo imeli kuharic, zato sem se sama lotila kuhe. Vendar ni bilo lahko kuhati za celo brigado, zatorjev Partije je rodilo bogate sadove, saj jo leta 1933 organizacija štela že 85 zavednih komunistov, katerih udarnost ni mogla streti nobena diktatura, aretacije, preganjanje in od-gon v taborišča, kamor je moral 1940 tudi Godec za eno leto. Ažman, Godec in drugi so nenehno opozarjali na vojno nevarnost, ki jih je zatekla pripravljene. Organizirala sta Osvobodilno fronto, zbiranje orožja ter pripravljala vstajo. Ažman je moral že 5. julija v ilegalo, takoj za njim pa tudi Godec. Ažmanovo delo je žal prekinil okupatorjev strel nad rodno vasjo; nadaljeval ga je Godec. Trinajstega decembra ponoči so se v kleti bistriške sirarne sešli najbolj zvesti sodelavci Godca in Ažmana-Pod Godčevim vodstvom so obravnavali položaj in sklepe, ki so jih sprejeli na posvetovanju v Slamnikih, kateremu je prisostvovalo mnogo komunistov z Gorenjske, dz Bohinja pa Godec. Tam je bil sprejet načrt za vstajo, ki je predvideval najprej udar v Bohinju, likvidacijo nemške postojanke v Bohinjski Bistrici, ustavitev jutranjega vlaka in skupni napad na No-menj. Z vlakom naj bi se bataljon odpeljal proti Bledu, kjer bi se udele-čeno, morda žo mnogo prej. Vpliv ko- borbe na Bledu. Trinajstega decembra so posvet v prisotnosti Staneta Žagarja nadaljevali in sklenili, da se napad izvede v noči na 14. december ob drugi uri zjutraj. Zal se načrt zaradi malodušnosti, ki so jo ustvarili nekateri nasprotniki, ni v celoti uresničil. Bataljon, ki so ga sestavljali vaščahl iz Koprivnika, Gor-juš in drugih krajev, je napadel postojanko v Nomenju. Ker je bila akcija izdana, so se Nemci pripravili in slabo oboroženi bataljon razbili. V ognju nekaterih nomenjskih hiš' sta našla smrt Sednekarjeva sinova iz Koprivnika. Številni tovariši pa so morali v Begunje. Nepopoln uspeh te akcije in ukrepi okupatorja, ki so sledili, niso razbili revolucionarnosti in enotnosti Bohinjcev. Godec ni odnehal, zato so ga Nemci lovili in obljubljali mastne nagrade za njegovo glavo. Marca 1942 so uspeli. Ujeli so ga in odpeljali v Begunje. »Moje delo je sicer končano, naš slovenski narod pa mora ostati in bo ostal. Molčal bom!« so bile njegove zadnje besede ob odhodu iz Bohinja. Izmučenega od pretepanja in nečloveškega mučenja so ga v Mauthausenu ustrelili. Zato sta imeni Godec in Ažman ozko povezani z boji Bohinjcev za svoj obstoj iin boljše življenje. Borbe so se nadaljevale, Bohinjci so odhajali v NOV. Borili so se ".miško v raznih enotah širom po domovini. Delež, ki ga je Bohinj dal v NOB, je neprecenljiv, zato Boriinjo: .-, ponosom govorijo o nedavni slavni preteklosti in znajo ceniti prid^b'tve. J. R. za toliko mladih ljudi. Ker pa so bili mlad'nci in mladinke zadovoljni s hrano, sem dobila nepremagljivo voljo.« Mnogi, ki so bili v tisti brigadi, vedo, da je bila Majda ne-umerna, da je delala zjutraj od štirih ali petih pa tudi do polnoči. Ker ni bilo časa za sestanke, so se brigadirji sestajali že ob treh zjutraj. Majda kljub svojemu delu ni manjkala. V brigadi je bila tudi sekretarka SKOJ. Po treh tednih so se ji vnele cei in zato je morala začeti delati zunaj. Zanimalo me je, kjij misli Majda delati v bodeče. »Delo pri mladinski organizaciji mislim počasi opustiti.« »Se ti ne zdi, da po 12 letih ne boš mogla kar tako hitro prenehati?« »Res je, o tem sem že razmišljala. Še vedno mislim zasledovati delo z mladino, zato bom delala v podjetju pri komisiji za mladinska vprašanja.« — Prav na tiho pa ml je Majda zaupala, da si želi tudi nekaj več ur zase, da ima tudi doma dosti dela in —i tudi sneg bo kmalu. ti V KRANJU PRIREJAJO SEMINAR REFERENTOV ZA USMERJANJE V POKLICE V torek se je začel v Kranju seminar referentov za usmerjanje mladine v poklice in poklicnih svetovalcev —■ psihologov. Organizirala ga je Centralna poklicna posvetovalnica pri Zavodu za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS, vodi pa ga prof. Vitomir Ahtik. Seminarja se udeležujejo zastopniki iz vseh okrajev Slovenije in nekateri gostje iz Srbije, Hrvatske, Bosne, Vojvodine ter član Zveznega sekretariata za delo tov. Ratko Marešić. Vse delo na seminarju poteka v obliki debat o posameznih problemih v okraju ter o vprašanjih, o katerih so govorili tudi sekretar Izvršnega sveta za delo LRS dr. Dular, vodja psihološkega oddelka pri Zavodu za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS Ivan Bertoncelj in šef Okrajne posvetovalnice za delo Kranj Hajko Mali. Tovariš Mali je med drugim govoril o delu organov in organizaciji službe pri poklicni posvetovalnici, vlogi in delu komisij za usmerjanje mladine v poklice pri okr. posredovalnici in občinskih odborih, o organizaciji dela poklicne posvetovalnice, dosedanjih izkušnjah, težavah in problemih dela pri usmerjanju In svetovanju itd. Udeleženci in gostje so si v torek in sredo ogledal, tovarni »Iskra« in »Planika«, v Četrtek in petek pa nameravajo obiskati še »Ti-skanino« in »Savo«. Seminar bo zaključen v soboto. Lj. METKA IN JANA SE POGOVARJATA O DEDKU MRAZU Deklici sta se, ko sta se vračali ta šole, muzali pred izložbenimi okni in sc skrivnostno pomenkovali. »U-u, Metka, kako težko že čakam Novoletno jelko in dedka Mraza,« je vzkliknila Jana. Metka je bila malce zaskrbljena. »Kaj misliš, ali mi bo kaj prinesel?« Metkin oče je kovinar in podjetje zaradi velikega števila delavcev in uslužbencev ni moglo kupiti njihovim otrokom drugega kot piškote, čokolado, bonbone in pomaranče. »Se taisti večer sem vse pojedla,« je pripovedovala Metka. »Tvoj očka dela v tekstilni industriji in mamica ti je iz blaga, ki si ga dobila, naredila spalno srajčko, ki jo nosiš še danes. Tudi jaz bi raje kaj takega, da bi imela lahko dlje časa. Pomisli, Jožici pa je prinesel še manj kot meni.« Tako sta modrovali pred razsvetljenimi izložbenimi okni. Tedaj še nista vedeli, da letos ne bo posameznih obdaritev otrok po podjetijh, da je vseeno, kaj je njun očka in kolikšno je podjetje, kjer je zaposlen. Letos bodo podjetja dala svoje darove dedku Mrazu, da bo le-ta obdaril otroke po skupinah. Delil jim bo take predmete, da jih bodo lahko uporabljali več let, uporabljali jih bosta onidve, njuni sošolci in sošolke in kasneje še mlajši bratci in sestrice. Ko jima je učiteljica to povedala, sta bili deklici navdušeni. »Jaz pa se veselim, če nam bo dedek Mraz prinesel pionirske obleke, bomo lahko vsaj nastopali v rdečih ruticah in pionirskih čepicah ... in vsi bomo enaki . . .« »Da — in to bo ostalo nam za več let, za vedno.« Lj. 0 VPRAŠANJIH TURIZMA IN GOSTINSTVA NA GORENJSKEM TURIZEM JE LAHKO DONOSNA GOSPODARSKA PANOGA Kako pomanjkljiva je turistična in gostinska propaganda za gorenjsko področje, v pogledu domačega turizma, so se prepričali vsi člani hotelske sc'.rcije Okrajne gostinske zbornice Kranj, ki so razpravljali o tem na ponedeljkovem sestanku na Bledu. Upravni odbor Gostinske zbornice jo namreč na zadnji seji sklenil, naj bi gorenjska potovalna agencija »Triglav« organizirala ustrezno propagando za turizem na Gorenjskem v ostalih krajih v državi. Zategadelj so zastopniki potovalne agencije obiskali Zagreb, Beograd, Zemun, Reko, Novi Sad, Sombor, Osjck, Split. Opatijo in So nekatere druge kraje, kjer so želeli doseči pri tamkajšnjih potovalnih agencijah usmerjanje domačih turistov na Gorenjsko. Dejstva so takale: skoraj nikjer v državi ni moč zaslediti propagandnega materiala, prospektov in drugih učinkovitih propagandnih sredstev za turizem v Sloveniji. Dejstvo je nam- reč tudi, da Gorenjska letos — prvič po vojni — nima lastnega turističnega prospekta, prav tako pa so vsi hoteli na Gorenjskem ostali prvič brez vsakršnega lastnega propagandnega materiala. Opravičilo — ni sredstev! Gostje iz ostalih republik se v prvi vrsti zanimajo za tiste turistične kraje na Gorenjskem, kjer gostinske usluge nc presegajo dnevnega penziona v znesku 700 dinarjev. Hkrati pa se je pokazalo, da postajajo zlasti zimsko športna središča kot so Jahorina, Fla-tak in Zagrebačka gora, zelo resni konkurenti Gorenjski. Ob tej priložnosti se je še enkrat pokazalo, da smo glede turistične in gostinske propagande še zelo neiznajd-ljivi ter da koristimo v glavnem le stare oblike popularizacije naših naravnih lepot. Vendar so stari prijemi za pridobivanje gostov v posamezna letovišča in turistična središča čedalje bolj neučinkoviti. Gorenjska je KAJ SODIMO O... sodelovanju med tovarnami obutve Medsebojno sodelovanje istovrstnih ali sorodnih tovarn neke gospodarske veje — ali v gospodarskem jeziku povedano: kooperacije — ni nov pojem. V industrijsko razvitejših državah kot je naša, je oblika sodelovanja v proizvodnji čisto razumljiv pojav. In pri nas? Naše tovarne in proizvodna podjetja so vse do pred kratkim težila za tem — take težnje je še sedaj ponekod močno čutiti — da bi v okviru svojih tovarniških zidov proizvajale vse, kar potrebujejo za nemoteno proizvodnjo. Taka miselnost je bila do nedavnega morda še opravičljiva, čeprav že od samega začetka ne najbolj gospodarna. Zadnje čase pa prihaja vse bolj do veljave potreba po sodelovanju med podjetji, ki lahko v precejšnji meri poceni proizvodnjo. In kako je s tem sodelovanjem v čevljarski industriji? Povprašali smo o tej zadevi tri zastopnike tovarn obutve na Gorenjskem, in sicer: »Peko« iz Tržiča, »Planika« iz Kranja in »Alpina« iz Zirov. Sekretar podjetja »Peko«: Kooperacija v čevljarski industriji, kot tudi v drugih gospodarskih panogah, je nujno potrebna. — Naša tovarna ima lastno prodajno omrežje z več kot 80 trgovinami, v katerih prodajamo izdelke tudi drugih sorodnih tovarn. Pred vsako sezono (pomlad, poletje — jesen, zima) sklicujemo sektorske konference, kjer pregledamo vse vzorce, ki jih nameravajo izdelovati posamezne tovarne, ki sodelujejo z nami. Sestanku, ki je bil novembra, pa niso prisostvovali prav zastopniki gorenjskih tovarn obutve. Zdi se mi, da »Alpina«, ki je začela sedaj ustanavljati lastno prodajno mrežo, ne bo mogla vzdržati velikih finančnih stroškov, če ne bo sodelovala z drugimi sorodnimi podjetji. To pa zato, ker je njena »specialiteta« prav težka zimska obutev, ki pa je le sezonskega značaja, j Direktor tovarne »Planika«: Kooperacija je nujna ... in potrebna, če hočejo tovarne obutve doseči specializacijo v proizvodnji, ki lahko edina pripomore k množični in s tem cenejši izdelavi obutve. Pri tem je treba še upoštevati izmenjavo tehničnih izkušenj, prav tako pa sodi v to področje tudi občasna zamenjava strokovnega in tehničnega kadra. Zakaj ni prišlo že doslej do tesnejšega sodelovanja, me sprašujete? Tovarne so namreč vse preveč zaverovane same vase, dejstvo pa je, da jih tudi ekonomski pogoji še ne silijo k sodelovanju . . . Direktor tovarne »Alpina«: O konkretnem sodelovanju med čevljarskimi tovarnami še nismo resneje razmišljali niti razpravljali. Potrebna pa bi bila vsekakor specializacija podjetij in ureditev trgovskega omrežja . . . Kot kaže, se sedaj mnenja in hotenja podjetij že močno nagibajo k medsebojnemu sodelovanju. Želeti bi bilo, da bi do konkretnega sodelovanja prišlo čimprej, seveda v oblikah in pogojih, ki bi ustrezali in koristili tako podjetjem, kot celotnemu našemu gospodarstvu. I. AUSEC namreč lahko še tako lepa in bogata z naravnimi lepotami, toda če ni ustreznega propagandnega materiala, ki bi lahko te naravne lepote hkrati s pogoji in možnostmi bivanja v teh krajih populariziral, bo njena lepota ostala prikrita in neznana. . Brez nič, ni nič. Tako pravi stari pregovor. Jasno je, da bomo morali slej ko prej investirati tudi v turizem in gostinstvo, saj lahko ta gospodarska panoga na Gorenjskem postane ena izmed najbolj donosnih. Na seji hotelirske sekcije so ugotovili, da če bi hoteli odpraviti samo vse tiste pomanjkljivosti, ki so jih ugotovile komisije sanitarne inšpekcije ob nedavnih pregledih gostišč in gostinskih obratov, bi potrebovali okoli 200 milijonov dinarjev. Vprašanje pa jc, od kod dobiti sredstva za to. Investicije v gostinstvo in turizem bo treba slej ko prej začeti ocenjevati kot investicije za družbeni standard. O tem bo treba začeti temeljito razmišljati in v prihodnjem letu zagotoviti z okrajnim družbenim planom vsaj minimalna sredstva za tovrstno gospodarsko dejavnost. I. A. Preberite tudi tole: NAROČNIKI »GLASA GORENJSKE« SO ZAVAROVANI PRI DRŽAVNEM ZAVAROVALNEM ZAVODU SLOVENIJE za primer smrtne nezgode za 20.000 din za primer invalidnosti za 40.000 din POGOJ: — VNAPREJ PLAČANA VSAJ MESEČNA NAROČNINA V ZNESKU 50 din. A NAROČNIKI IMAJO TUDI 200'0 POPUSTA PRI OBJAVLJANJU MALHI OGLASOV. \ A ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA, KI NAM GA PRIDOBITE, PREJMETE: 50 din ČE NAROČNIK TAKOJ VPLAČA CELOLETNO NAROČNINO V ZNESKU 600 din; 35 din ČE NAROČNIK TAKOJ VPLAČA POLLETNO NAROČNINO V ZNESKU 300 din; 25 din ČE ZBIRALEC PRIDOBI NOVEGA NAROČNIKA, KI PA "NAROČNINO NE VPLAČA TAKOJ OB NAROČILU NA LIST. PISMONOŠE, INKASANTI IN DRUGI, NUDIMO VAM UGODNO PRILOŽNOST ZA LEP POSTRANSKI ZASLUŽEK Z ZBIRANJEM NAROČNIKOV »GLASA GORENJSKE«. A PISMONOŠE BODO PRVE DNI JANUARJA DOSTAVILI POLOŽNICE VSEM NAŠIM NAROČNIKOM, KI JIH PROSIMO, DA OB TEJ PRILIKI VPLAČAJO NAROČNINO. Uprava »Glasa Gorenjske« LJUDJE IN DOGODKI Kadarjeva vlada na razpotju Na Madžarskem je spet zavrelo . .. Po petih tednih preizkušnje, čeprav so že vzpostavili relativni mir v deželi, se je pokazalo, da novo madžarsko vodstvo le še ni kos položaju. Najnovejši drastični ukrepi revolucionarne delavsko - kmečke vlade: ukinitev osrednjega delavskega sveta in uvedba obsednega stanja in PISK NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAŽIČ naglega sodstva, bodo komajda lahko pomirili nemirne duhove na Madžarskem. Te ukrepe je treba tembolj obžalovati, ker so naperjeni proti eni največjih pridobitev madžarske revolucije — proti delavskim svetom. V vseh nemirnih in tragičnih dogodkih na Madžarskem od 23. oktobra pa vse do danes je edina svetla točka zavest delavskih množiic, ki je spontano prišla do izraza v graditvi resnične delavske demokracije prek delavskih svetov. Ti sveti so izrasli kot orožje delavskega razreda v boju za ohranitev socialističnih pridobitev in kot zametek bodoče resnične socialistične demokracije. Čeprav tudi v vrstah delavskih svetov marsikaj še ni bilo prečiščenega, čeprav so se mednje vrinili nekateri socializmu sovraž- ni elementi, vendar ni mogoče zanikati njihove pozitivne vloge niti vpliva, ki so ga imelii na delavski razred. Mar niso bil; prav delavski sveti tisti, ki so prek svojega osrednjega organa v Budimpešti prepričali delavce v potrebo ponovne obnovitve dela v proizvodnji? Svojo moč so delavski sveti izpričali tudi sedaj, ko so kljub ukazu vlade o razpustitvi osrednjega delavskega sveta v Budimpešti s pozivom na splošno stavko poželi uspeh in dokazali, da so resnični predstavniki delavskega razreda. Te predstavniške vloge delavskih svetov in njihove moči in vpliva ne more zanikati niti Kadarjeva vlada. V svoji zadnji izjavi je Kadar dejal, da ti ukrepi niso naperjeni proti delavskim svetom v podjetjih, medtem ko program socialistične delavske partije izrecno poudarja vlogo delavskih svetov pri utrjevanju demokracije v proizvodnji. Tisto, kar vlada zameri svetom, je njihovo »vmešavanje« v politiko. Toda ali je mogoče odrekati delavskemu razredu Madžarske pravico v sedanjih napetih dogodkih v deželi, ko se bije boj za ali proti graditvi socializma-, za novo proti staremu, da povejo tudi svojo besedo, da izrečejo tudi svoje mnenje o vseh teh dogodkih in o bodoči usodi Madžarske. To tembolj, ker delavski razred res ne more imeti zaupanja v vodstvo partije ;ii vlade, ki se je doslej že večkrat izneverilo resničnim koristim delavskega razreda in socializma na Madžarskem. Ni dovolj nekaj lepih besed ali sprememba imena partije, pa da bi se povrnilo brezpogojno zaupanje delavstva v novo vodstvo. Treba je odločno prekiniti s stairim sistemom, s stalinističnim dlespotizmom, ki je na Madžarskem zavzel še hujše in bolj grobe oblike kot morda drugod, da bi delavski razred in delovne množice z zaupanjem spet prijele za delo. V neki reportaži je budimpeštanski radio opisal razpoloženje delavcev iz mesta Debrecina in pravi, da je na nekem sestanku prisostvovalo dosti delavcev, ki so bili stari člani partiije, vendar nihče med njimi ni hotel vsto-piti v novo partijo, dokler ne bodo videli in se prepričali o njenem programu. Nič ni lažjega kot izgubiti zaupanje, kakor mi tudi nič težjega kot si vnovič pridobiti izgubljeno vero. To je stara modrost, s katero se mora zdaj soočiti tudi nova madžarska partija. Pa tudi program sam še ni dovolj, če ga ne spremlja volja in oprijemljivi dokazi, da bo ta program tudi uresničen. Zadnji dogodki pa so vse prej kot potrdilo politike, ki bi lahko povrnila zaupanje v novo madžarsko vodstvo. Tudi pri nas v Jugoslaviji smo z optimizmom zrli v poskuse Ka-darjeve vlade, da izvleče Madžarsko iz oktobrske tragedije. Toda kršitev sporazuma, sklenjenega z jugoslovansko vlado o skupini z Imre Nagvjem na čelu, ki se je zatekla v naše poslaništvo in so jo potem dobesedno »ugrabili« in nasilno odvedli v Romunijo, je bil prvi znak, da nameni nove vlade niso povsem jasni. Odgovor na demonstracije žena in zadnji ukrepi so ta sum samo še potrdili, povečava pa ga ocena teh dogodkov s strani madžarskih voditeljev kot ponovno »oživljanje kontrarevolucije«. Toda če že delavski sveti, ki imajo očitno velik vpliv na delavski razred in so njegov predstavnik, sodijo v vrste »kontrarevolucinarjev«. potem se lahko upravičeno vprašamo, kdo pa je potemtakem še lahko nos'lee socialistične ideje na Madžarskem? Vlada, ki se oslanja le še na podpora tujih bajonetov, prav gotovo ne. >>Izhodi5Čna točka socialistične demokracije bi lahko postala vlada Janosa Kadarja naslonjena prevsem na delavske svete,« je dejal tov. Edvard Kardelj v nedavnem govoru pred Zvezno ljudsko skupščino, »in s tem bi mogla pripeljati do formiranja samostojne in dovolj močne demokratične socialistične notranje sile, ki bi mogla upo-staviti mir in zaupanje ter zagotoviti pogoje za umik sovjetskih čet . . .« Toda ali niso zadnji dogodki na Madžarskem znamenje, da Kadarjeva vlada ni ubrala te poti, marveč prav nasprotno? Ce bo to pot tudi nadaljevala, potem bo po besedah tov. Kardelja vlada Janosa Kadarja zadala socializmu na Madžarskem še en udarec. ■ TE DNI PO SVETU O Dogodki na Madžarskem so še vedno v ospredju vse svetovne javnosti. Medtem ko je že kazalo, da bo prišlo do normaliziranja položaja, pa je nov ukrep Kadarjeve vlade o ukinitvi osrednjega delavskega sveta in drugih tovrstnih organov v tovarnah, sprožilo nov val nemirov in nezadovoljstva. Kljub trditvam, da osrednji delavski svet ni imel množic za sabo, se je pokazalo, da je dvodnevna stavka, h kateri je pozval delavstvo prav osrednji delavski svet, popolnoma uspela. Prišlo je tudi do demonstracij, ki pa k sreči niso povzročile žrtev. Se bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je madžarska delegacija zapustila zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov z motivacijo, da je morala požreti preveč pikrih na račun, vmešavanja drugih držav v »povsem, notranje zadeve« Madžarske. Ta ob-strukcija Združemih narodov je podobna oni pred dvema letoma, ko je prav tako Sovjetska zveza zapustila Združene narode. # O tem je včeraj govoril tudi čiarn naše delegacije na zasedanju OZN, Mladen Iveković, ki je dejal: »Za jugoslovansko vlado je bilo madžarsko vprašanje vselej predvsem vprašanje pravic in koris'ji madžarskega naroda samega . . . Obžalujemo, da so krenili dogodki na Madžarskem v zares vznemirljivo smer. Ugotoviti moramo, Ua so določene težnje, ki bi hotele Izrabiti ta položaj na način, ki bi ga samo še poslabšal.« AKTUALNO VPRAŠANJE Zimska sezona pred durmi. Žičnica na Vitranc pa je tik pred dograditvijo. Vendar nastale so težave . . . Vprašali smo direktorja novo ustanovljenega podjetja »Žičnica Vitranc v izgradnji« ing. Su-hača, kaj je na stvari/ Dejal nam je: »Čakamo zgolj na prvo sejo, Okrajnega [ljudskega odbora, kjer bi odborniki morali izglasovati garancijsko pismo za najetje kredita pri Investicijski banki v Beogradu, ki naj bi omogočila dograditev žičnice, ki je izrednega turistične,^ pomena. — Kako se bo zadeva uredila, pa še ne vemo. I. A. Izšla je 11. številka »Železarja« Prejeli smo 11. številko glasila kolektiva jeseniške železarne. Med drugim prinaša ta z razmeroma številnima fotografijami opremljena številka sklepe 6. redne seje delavskega sveta Železarne, poročilo z občnega zbora sindikalne podružnice, poročilo o obratnih nezgodah v oktobru in podatke o uresničevanju družbenega plana železarne. Tovariš Bine Koben-tar je napisal uvodnik ob 29. novembru, ing. Dušan Zeleznikar strokovni sestavek o prejnapetem betonu, Jože Ulčar in Rado Torkar pa poročata c-mednarodnem kongresu livarjev v Dusseldorfu. Ta številka prinaša tudJ oris življenjske poti jeseniškega dela vEikega pisatelja Toneta Čufarja (ta oris se bo še nadaljeval), odlomke iz zgodoviine NOB na Gorenjskem, zapoznelo pismo o razmerah v Domu kovinarjev v Crikvenici, zapiske s prosvetnega, fizkul.turnega in športnega polja, razne vesti in križanko, uredništvo pa se je spomnilo tudi zaslužnega delovodje Ivana Žejna ob njegovem življenjskem jubileju. Posebno so zaniim'ivi sestavki o nekaterih pomembnejših problemih kolektiva. Nepodpisani avtor razpravlja o tem, kalko rešii.ti problemi delovne sile v železarni, Andrej Dolinar objavlja članek »Človek in .delo«, tovariš Dante Ja&nič pa v tehtnem članku razpravlja o popisu in analitični ocen; delovnih most v železarni. Nedvomno tod se »Zelozar« še bolj približal bralcema, če bi prinašal pro-bLematifco, ki jo objavlja zdaj v obliki raznih poročil (le-ta> sicer vsebuje poučne podatke, vendar so v sedanji obliki za marsikoga še vedno preveč suhoparna), v takih sestavkih, ki b> skušali poljudno opozarjati na akbualr ne probleme, na možnosti za njihovo rešitev ipd. Hkrati pa je treba prizna^ td, da se »Zelezar« v zadnjih številkah čedalje bolj trudi postati resnično glasilo kolektiva železarne. Vsebina 11. števiilike kaže, da mu je uspelo pritegniti med aktivne sodelavce — dopisnike nekatere funkcionarje iz tovarne in izven nje, kar nedvomno koristi tako časopisu kot političnemu delu v kolektivu. Želeti pa bi bilo, da bi »Ze-lezar« razen obsežne problematike železarne obravnaval tudi vprašanja, ki se porajajo v lokalni skupnosti in kri vplivEijo tudi na življenje in delo kolektiva železarne (lolkaini standard, sodelovanje članov kolektiva v onga-nrih družbenega upravljanja v občin-itd.). z-k e,8S6orenjske ŠT. 98 / 14. DECEMBRA 1956 GORENJSKI 2ZZZZZ7 ZADRUŽNIK Pri sestavljanju gospodarskih načrtov Kmetijskih zadrug za leto 1957 naj sodelujejo vsi zadružniki cen. Tako naročilnico kmet zadružnik opremi z datumom in podpiše. Na drugi strani naročilnice pa vpišejo člani tisto, kar bo verjetno prodal zadrugi. Pri živini in lesu je do- Pravkar sestavljajo zadruge gospo- tistim, ki so jih naročili. To pomeni darske načrte za leto 1957. To delajo veliko olajšanje pri nabavah; tudi za-že tretjo leto in imajo za to delo tu- družna gospodarska poslovna zveza bo di vedno več izkušenj. Značilnost le- imela svoj posel olajšan, tošnjih načrtov je v tem, da se bodo Naročiti bo moč tudi različne vrste naslanjali na gospodarski načrt posa- drevesc za sadovnjake, sadike za ri- bro, da vpiše tudi mesec prodaje. Za meznega kmeta zadružnika. Sele te- bez, jagode in maline. zadrugo je zelo koristno, če je obve- daj. če bo zadruga vedela za vse po- Kdor ima slabe molznice, bo lahko ščena, kdaj in kje ima kaj odkupiti, trebe svojih članov, bo lahko pravo- naročil bodisi teleta, junice ali krave Vendar navedene količine niso obvez- časi\o in pravilno preskrbela potrebno z dobrimi mlečnimi lastnostmi. Načrt- ne, ker je pridelek odvisen od vre- blago. n° bodo nabavljali tudi piščanec, mena, živin?, od zdravja in raznih Nameščenci vseh zadrug bodo zato te jarčke in peteline štajerske kokoši, ki drugih pogojev. Druga stran je torej dni obiskali vsakega svojega člana s slovijo zaradi dobre nesnosti. samo sporočilo in zato je neobvezna Omogočeno bo naročiti tudi grad- in na njej ni podpisa, beni material, kot na primer zidno in Ti gospodarski listi bodo zelo iz- strešno opeko, cement in betonsko boljšali gospodarjenje v naših zadru- železo. gah. Samo v ta namen so tudi se- Ako zadružnik za vse ne bi imel stavljeni. Ako bi kdorkoli drugače dovolj denarnih sredstev, naj pove. tolmačil to napredno delo, naj ve, da posebno polo. Ob začetku leta lahko pregleda kmet svoje gospodarstvo in tudi sklene, kaj bo nabavil. Najprej se mora vprašati, kakšna semena bo potreboval. Naša najvažnejša poljščina je krompir. Tisti, ki pridelajo na mer- ZADRUŽNA MLEKARNA KRANJ ODKUPNA CENA MLEKA NAJ VPLIVA NA KAKOVOST Ze več let določajo odkupno ceno mlekarna njihova, to je, da služi nji-mleka Zadružne mlekarne - Kranj na hovim interesom. Odkupna cena je skupnem sestanku zastopniki vseh enotna za vse KZ. kmetijskih zadrug, od katerih mlekarna odkupuj o mleko, kot tudi zašlo pni- pirja, morajo vedeti, da je treba do- jila in za koliko časa. povečati pridelke na Gorenjskem ta- biti novo seme od semenske službe Pri zapisovanju naročilnice se je ko, da bodo nam vsem v ponos in OZZ. Zadruga sme izkazati svojim treba zavedati, da se član to obveže drugim v zgled. Okrajna zadružna nik posevka manj kot 1000 kg krom- koliko bi potreboval začasnega poso- je to zlohotno podtikanje. Naš cilj je ki mlekarne in živinorejskega odbora OZZ. Ti sestanki so po potrebi več-krait na leto. Mlekarna takrat seznani živinorejco s poslovanjem, težavami in finančnim uspehom mlekarne. To se je v praksi pokazalo kot zelo pozitivno, ker na ta način proizvajalci dobijo zaupanje v mlekarno in čutijo, da je članom tudi denarno pomoč, vendar kupiti; zato naj dobro premisli, kaj je treba paziti, da plača član vsaj 3 din več za kg semenskega krompirja, kot pa bo prodal svojega. Krompir sorte »merkur« je najbolj primeren zato, ker je odporen proti raku in plesni, ker je zelo rodoviten in je zelo izboljšal okus v gorenjski zemlji. Posebno zadruge v Bohinju in Zg. savski dolini naj bi poskrbele za nabavo semenskega krompirja za svojo člane. Vprašalna pola bo dala točne podatke, koliko potrebujejo zadružniki krompirja za zamenjavo. Drugo vprašanje so semenska žita. Na razpolago imamo kadolško in plan-tahofsko pšenico. Obe sta pokazali v naših krajih lepe rezultate. V hribih je dal sijajne pridelke oves Fleming-streue. Tudi ječmen in rž je prav dobre kvalitete. Ako bodo zadružniki že sedaj naročili pri svoji zadrugi semensko žito, potem bo semenska služhrv lahko zagotovila zadostne količine semena, ne pa tako, kot letos, ko je vsega zmanjkovalo, naročila pa so prihajala prepozno. Umetna gnojila bo moč že sedaj naročiti za prihodnjo pomlad in jesen. Za zadrugo je to vprašanje zelo važno, ker bo kupila samo toliko, kolikor bodo naročili kmetje. Tako pri KZ ne bo nepotrebnih zalog. Po drugi strani se tudi ne more zgoditi, da bi robe primanjkovalo. Gnojila bodo na in koliko bo potreboval. Ne preveč! Ne premalo! Naročilnica pa seveda velja samo v primeru nespremenjenih zveza želi vsem zadružnikom najboljši uspeh pri sestavi prvih gospodar-skih načrtov. ing. Janez Perovšek Traktoristi in kmetijski strojniki so zborovali Pred nedavnim so imeli traktoristi stroji ne bodo več pod kozolci ald celo in kmetijski strojniki kranjskega ekra- na dežju, ampak v strojnih lopah, j a ustanovni občni zbor svojega dru- Strojni odseki morajo biti rentabilni, štva. Zbrala se je večina ljudi, ki de- ker opravljajo važno delo na vasi, ne lajo na posestvih in v zadrugah z raz- smejo pa izkazovati stalnih izgub cn ličnimi kmetijskimi stroji in pred- propagirati zastonjkarstvo. stavljajo tako naš osnovni kader v kmetijski mehanizaciju. Zbrali so se, da osnujejo društvo, ki bi skrbelo za njihove probleme, za- Ugotovili so, da premalo skrbimo za naraščaj v strojništvu, da nimamo potrebnih šol in tečajev, strojniki pa nimajo prepotrebnih kvalifikacij. Skrb- nje, ki delajo »v tovarni brez stre- ni in izučeni strojniki ter traktoristi he« in nimajo najbolje urejenih de- bi lahko podaljšali življenjsko dobo lovnih pogojev. Zlasti pereče je vpra- strojev. Zato bodo imeli tudi stroj-šanje njihove zaposlitve v, manjših nikir našega okraja čez zimo izpopol-zadrugah, ko obračunavajo stroške za nitveno tečaje. Strojnike bo treba so-storitve s stroji po polni lastni ceni, cialno zavarovati, ker vsi še n.:so, da kar so KZ začele uvajati v letošnjem bodo imeli večji interes do dela. letu. Sami so ugotovili, da je strojnik najboljša propaganda za uporabo stroja, toda le v primeru, ako stroj dobro pozna in z njim uspešno dela. Stroji bodo le takrat dobro vzdrževa- Z namenom, da bi dobivala čim kvalitetnejše mieko, je mlekarna začela plačevati mleko od maja 1954. leta po kvaloteti. Zato je mlekarna skupaj z živinorejskim odborom OZZ izdala pravilnik za dobavo mleka, katerega je vsak proizvajalec dobil brezplačno. Pravila so sestavljena tako, da jih lahko izpolni vsak proizvajalec, potrebno pa je le malo več vestnosti pri oskrbovanju živine, pri molži in pri ravnanju z mlekom po molži, do oddaje v zbiralnico. Ali je s plačevanjem mleka po kvaliteti t. j. po tolščoibi, snagi in kislini dosežen kak uspeh? KZ Kokrica je dobila plačano mleko v juniju 1954 po 10,50 dinarjev, ker je mleko vsebovalo le 3,4% tolgče, imelo pa je 9,6* SH kisline. Takrat so se začeli kmetovalci malo bolj zanimati za pridobivanje mleka in uspeh je bil tu. Za-še'mesto, kot ga imajo sedaj. Treba bo druga je dobila plačano mleko v ju-natfti primernih ljudi in razumevanja, llJu P° 18>50- avgusta po 22, septem-da stroji dokažejo prednosti, ki jih bra P° 21-5°. oktobra po 22 din. Ta-imajo in pomoč človeku. Napačno je krat -1e osnovna odkupna cena mleka nenehno kritiziranje amortizacije po b:la 20 denarjev za 3,2% toLšče, največ KZ. Kje pa bomo dobili nove stroje. 7>6 SH kisline in da je v I ali II raz-če ne iz sredstev teh skladov. Ker pa so dejansko stroji zdaj več vredni kot nekoč, zato so tudi dajatve večje. Traktoristi so kritizirali iudi nestrokovnost v delu kranjskega »Agroser- Taka in podebna vprašanja so reševali traktoristi; in strojniki na svojem ustanovnem občnem zboru. V razvoju vasi bodo stroji zavzeli še važntj- redu po snagi. Plačevanje mleka po kislini je bilo zelo uspešno. V letu 1954 je mlekarna odkupila 7089 litrov nakisanega mle-v'sa«, ki nima strokovnjakov za kme- ka ali 1.95 premil od odkupa, v letu tijsko stroje. M. G. ročena pravočasno in razdeljena samo ni, če bo zadruga imela strojnika, ko PRED OBČNIM ZBOROM AKTIVOV MLADIH ZADRUŽNIKOV Na Gorenjskem je 35 aktivov mladih zadružnikov s 1500 člani Kako bomo čebelarili v prihodnjem letu Po minuli letošnji čebelarski sezoni se je sestal čebelarski odbor OZZ no epraševanje z ajdo, posejano v bližini. Pridelano seme bomo uporabili 1955 pa 1908 litrov aLi 0,59 promil, medtem ko je leta 1956 do 30. IX. odkupila samo 188 litrov od 3,041.908 litrov odkupljenega mleka. Zato smo lahko epustili v letu 1956 plačevanje mleka po kislini. Odkupna cena mleka z maržo se je Kranj ter pregledal rezultate dela v za nadaljnje razmnoževanje. To bo po- g:''>ala v zadnjih letih takole: če najtesneje sodelovati s poljedelskim, sadjarskim in gozdarskim odborom pri OZZ. Ta povezava naj bi Po sklepu zadnje seje odbora mla- kmečke mladine. Vse te naloge bodo posredovala pomoč, katero naj bi ti dih zadružnikov pri OZZ Kranj bodo letos v načrtih. Aktivi mladih zadruž- Odbori nudili čebelarjem na njihovem v decembru občni zbori aktivov mla- nikov se bodo številčno okrepili. Tisti delovnem področju. Gozdarski odbor dih zadružnikov na Gorenjskem, na člani, ki so dopolnili 18. leto, bodo naj Di vplival na to, da bi se v goizd-katerih bodo podani obračuni doseda- plačali 250 din deleža in postali člani nin drevesnicah gojilo več sadik me-njega dela ter sprejeti delovni in fi- kmetijske zadruge. Precej mladine bo dovitega drevja in grmičevja. Te sadi-nančni načrti in izvoljeno novo vod- vključene v pceipeševalne odseke kme- ke bi zasajali s sodelovanjem čebelar letošnjem letu, hkrati pa sestavil na- membno za izboljšanje jesenske če-črt za prihodnje delo. belje paše, na kateri si naberejo čebe- Čebelarski odbor je sklenil v bodo- le zimske zaloge. Od prednosti črne ajde pred sivo ne bo imelo koristi samo čebelarstvoi, ker je razen tega, da črna ajda bolje medi kakor siva, njena odlika tudi v tem, da tudi 14 dni preje dozori. To pa je važno zlasti za naše ostrejše klimatske razmere, zaradi katerih trpi pridelek ajde vsako leto občutno škodo, ki jo povzroča slana. Odbor je predlagal, nag bi na dr- stvo aktivov mladih zadružnikov. V letu 1957 bodo imeli aktivi mladih zadružnikov svoje delovne načrte, ki bodo vsebovali vse dejavnosti, ki pridejo v poedinih aktivih v pošte v. Zdaj 1954 leta od 20.61 do 24,52 dinarjev »Ii povprečno 23,34 dinarjev, 1955 leta od 21,24 do 24,06 dinarjev ali povprečno 23,73 dinarjev, 1956 (do 30. IX) od 23,25 do 25,69 diin ali povprečno 24,41 dinarjev. Dobra odkupna cena je imela pozitivne kakor tudi negativne posledice. Pozitivne so bile v tem, da je naraščal odkup iz meseca v mesec, iz leta v leto. Negativne so bile v tem, da kvaliteta mleka ni ustrezala ceni. Kmet je oddajal v zbiralnico vse razpoložljive presežke. Zato mlekarna s kvaliteto mleka ni tijske zadruge. Približno 400 mladine bo obiskovalo kmetijsko gospodarske šole, ki že delujejo in kj bodo še te dni ustanovljene. Drugo leto bodo aktivi mladih zadružnikov zbrali naj-je na Gorenjskem 35 aktivov mladih boljše tovariše in jih poslali v zimsko zadružnikov s 1500 člani, približno 10 kmetijsko in gospodinjsko šolo v Polj- la\ pridelek sadja in semena. Sadno K? v letu 1967- pa bo še do konca leta ustanovljenih če. V prihodnjem letu bo vse delo drevje in poljščine bi bilo potrebno in bo torej 45 aktivov mladih zadruž- mladih zadružnikov razdeljeno po de- škropiti proti raznim škodljivcem in nikov s približno 2000 člani. Letos bo- javnostih in konkretnih zadolžitvah boleznim ter plevelu s kemičnimi do vse kmetijske zadruge v svojih go- aktivov in posameznikov. Posameznika sredstvi sporazumno s čebelarskimi spodarskih načrtih prispevale od 10 se bedo obvezali, da se učijo obdelave odseki. Tako sodelovanje bo prepre- do 50.000 dinarjev za aktive mladih zemlje, kolobarjenja, priprave semen cji0 milionsko škodo, ki jo je že utr- P°<*prle svoje čebelarje, da so mogli ukrepo za pridobivanje čim boljšega in zadružnikov. Po okrajni konferenci in za setev itd. V živinoreji bodo razni pelo čebelarstvo zaradi omenjenega Preskrbeti čebelam zimsko zalogo. V zdravega mleka. Pregledano je že pre tednu zadružne mladine Gorenjske je tečaji za krmljenje, molžo, pripravo vzroka v raznih krajih Slovenije, naj skih odsekov po gozdnih okoliših KZ. davnem posestvu Strmol izpopolnili V kraje, kjer je premalo čebel za čebelarstvo, da bi zlasti mlajšm čebe-opraševanje cvetja, bodo na pobudo lažjem tu lahko nudili praktrčen po-sadjarskih in poljedelskih odsekov uk- To so naloge, katere je sklenil če- pnipeljali čebelarji svoje čebele na belarski odbor pri OZZ Kranj uresni- zadovoljna. Da bi se stanje iziboljša- pašo. S tem se bo povečal in izbolj- ČLti s Pomočjo čebelarskih odsekov pri lo, smo začeli maja 1956. leta siste- "Z v letu 1957. matično pregledovala hleve s sodelo- Člani odbora so ob tej priliki z za- vanjem mlekarskega odbora OZZ ia dovoljstvom ugotoviili, da je večina KZ Okrajnega higienskega zavoda. Namen razumela težko stanje čebelarstva v pregledov je, da se natanko seznani- letošnjem letu, ko je odpovedala sko- mo z razmerami na terenu in da clbe- raj vsa čebelja paša. Materialno so nem svetujemo proizvajalcem vse ta dejavnost dokaj dobro razgibana in krme i. d. Posamezniki dobivajo nalo-kaže vse znake še nadaljnjega uspeš- ge v zvezi s pospeševanjem in sicer nega dela. Približno 30 aktivov mladih take, ki jih lahko vsak sam doma na zadružnikov dokaj dobro deluje, nekaj aktivov pa je seveda tudi slabih, tako na primer v Ljubnem, ki se je moral zato združiti z aktivom v Pod-nartu. Vzrok dosedanjih slabosti je v slabih vodstvih aktiva, ali pa v slabih odnosih med kmetijsko zadrugo in aktivom mladih zadružnikov. Marsikje so temu krive kmetijske zadruge, ki se za stvar ne zavzemajo, drug- pravi. Razen teh nalog bodo aktivi mladih zadružnikov dali v delovne načrte izobraževalno dejavnost, prireditve, razstave, izlete ter društveno in družabno udejstvovanje. V prihodnjem letu se bo vzporedno z delom aktivov mladih zadružnikov izboljšala tudi organizacija LMS na vasi. Posebno je važno, da se razšiiri, in zlasti, da njena vsebina dela posta- zvezi s tem je bil sprejet sklep, da ko 400 hlevov, pregledali pa bom« bo organiziran tudi odkup voska in vse hleve na odkupnem področju medu po KZ. mlekarne. Pri tem pregledujemo hlev, B. V. stojiišča, jasli, gnojišče in gnoino jamo, preskrbo z vodo, način krmi j e-IZ DOMAČE ČEBELARSKE nja, posode za mleko, porabo mleka LITERATURE doma in oddajo v mlekarno, higieno molže dn ravnanja z mlekom, zdravje Zveza čebelarskih društev za Slove- živine iitd. Na kraju samem izdamo nijo je v letošnjem letu izdala po- potrebne ukrepe in brezpogojno za-Odbor je sklenil, da ustanovi se dve membno knjiigo o čebelah: »Sodobno htevamo beljenje hlevov kot prvi po- občutneje pa na Primorskem. Zatiranje čebelnih bolezni, zlasti pr-šlčavosti in nosemavosti, bomo v prir-hodnjem letu nadaljevali. V ta namen se bo izpopolnila mreža izvedencev za čebelje bolezni. Predvidevajo tri čebelarske tečaje: v Radovljici, Kranju in Skofji Loki. je pa tudi vodstva aktivov mladih ne konkretna. Izboljšali se bodo tudi zadružnikov, ker iščejo samo denar, odnosi med LMS in aktivom mladih ničesar pa dejansko ne storijo. Zelo zadružnikov, ki so bili sedaj v neka- novi opazovalni postaji za gozdno me denje, ki naj bi bili na področju Tržiča in na Mežaklji. Letos sta bili urejeni že dve taki postaji na Jelovici. Opazovalne postaje za gozdno mede-nje so velikega pomena za racional- slabi aktivi so- Zalog, Martinj vrh, tenih primerih slabi, povečini po kriv- nej^e Okoriščanje čebelje gozdne pase. trebno osnovo za umno čebelarjenje. Šenčur, Voklo in še nekateri, nasprot- di vodstev LMS. LMS bo bolj kakor °J; f __em_,Vr_em<;n? |ahko lep - V Prih°lClnjem letu izide II. del, ki no tem pa prednjačijo Cerklje, Na- do sedaj skrbela za politično delo na fclo, Velesovo in Poljane. Značilno je, vasi. V tem smislu bo obravnaval da 'so v hribovitih krajih aktivi mla- problematiko tudi prihodnji plenum dih zadružnikov neprimerno boljši, OK LMS Kranj. Aktivi mladih za- kakor v nižinskih. Ce pa upoštevamo družnikov naj še nadalje ostanejo go- še njihove delovne pogoje, potem go- spodarske strokovne organizacije in tovo zaslužijo zelo dobro oceno. Os novna slabost aktivov mladih zadružnikov je ta, da niso uspeli, ali pa nekje niso hoteli vključiti v aktiv mladih zadružnikov večjega števila sd zlasti prizadevajo, da s svojim konkretnim delom čimveč prispevajo k socialistični preobrazbi vasi in k načrtnemu pospeševanju kmetijstva. Jaka Bogataj čebelarstvo« I. del, katerega so napi- goj za oddajo mleka v zbiralnico, ra- sali domači strokovnjaki in čebelarji zen tega še odstranitev prvih curkov - praktiki. v posebno posodico, čiste stolčke za Delo obravnava teoretični del, na molžo, čiste roke in predvsem cedila katerem sloni čebelarska praksa, za- ter mlečne posode. Praksa bo poka- to bo v njem dobil vsak čebelar po- zala, da so ti ukrepi nujni ter da se kvaliteta mleka more izboljšati samo . na ta način in z ekonomskimi ukrepi, donos, če so pripeljane čebele na pa- bo obravnaval praktična opravila pri To je predvsem v prid proizvajalcev So v pravem času. Čebelarjem bodo čebelah, kakor tudi sedanje stanje in ker bo od tega odvisna odkupna cena prihranjeni nepotrebni stroški za pre- razvoj našega čebelarstva. Iz slabega mleka mlekarna ne more vazanje čebel, ker bodo peljali čebele Knjigo, ki jo zaradi kvalitete in izdelovati kvalitetnih mlečnih izdel- na pašo šele potem, ko bodo iz teh vsebine priporočamo vsem čebelarjem, kov, ki bi jih hitro in po ugodni ceni lahko naročite pri Zvezi čebelarskih prodala. Zato upamo, da bomo nale- društev v Ljubljani ali pa pri svojih teli na popolno razumevanje proizva- Odbor bo v letu 1057 nabavil 1000 društvih, kjer jo člani lahko dobijo jalcev in s tem dosegli ugodnejšo od- kg kvalitetnega semena črne ajde. Ta tudi na obročno odplačevanje. Cena kupno ceno ter lažje poslovanje mie- ajda bo posejana na osamljenem po- za vezano knjigo je 1350 din, za bro- kame. Iju, da bo tako onemogočeno navzkriž- širano 1150 din. ing. M. S. postaj dospela poročila, da gozd de lansko medi. ST. 98 / 14. DECEMBRA 1955 Glas 3 Dom onemoglih v Preddvoru naj postane oskrbovancem toplo zavetje V 80. številki našega lista smo v članku »Kaj takega ne bomo dovolili« opozorili na napake in nepravilnosti v Domu onemoglih v Preddvoru. Predvsem smo grajali srednjeveško kaznovanje nekaterih nediscipliniranih oskrbovancev (ki so j)!h zapirali v klet), dalje pojave, ki spominjajo na samostansko vzdušje in pa zapostavljanje nekaterih oskrbovancev, ki vztrajajo pri svoji napredni miselnosti. Upravni odbor Doma nam je s tem v zvezi poslal odgovor, v katerem trdi, da pisec članka ni Bil objekti- domu. Nikakor se namreč ni moč strinjati s tem, d:i bi oskrbovanca — pa čeprav v vinjenosti povzroča nerazsodnosti — zapirali v klet, kot se je to zgodilo. Taki ukrepi spominjajo na vzdušje v nekaterih predvojnih hiralnicah, diše po srednjem veku. To jo treba poudariti zato, ker nekateri uslužbenci Doma onemoglih v Preddvora smatrajo, da pač ne gre drugače. Eden najbolj nediscipliniranih oskrbovancev v tem doma je Ivan Mrežar, ki vnaša med oskrbovance versko nestrpnost. Kadar je vinjen, postane na- ODMEV ČLANKA „KAJ TAKEGA NE BOMO DOVOLILI" ven, ker ni poznal razmer v Domu. V tem dopisu razlaga upravni odbor med drugim to, da je bilo osebje primorano izolirati oskrbovanca Miho Hafnerja, ker je le-ta v vinjenosti ogrožal druge oskrbovance in inventar. Član uredništva se je nato podrobneje pozanimal za razmere v tem domu in ugotovil to-le: V Domu onemoglih v Prcddvorn živi okrog 90 oskrbovancev. Njihovo domsko življenje bi potekalo mirno in — čo izvzamemo tegobe, ki jih prinaša jesen življenja — bolj ali manj zadovoljno — če . . . da, to je ravno tisto! Življenje v Doma kvari nekaj oskrbovancev, ki se kdaj pa kdaj pri kozarcu predaleč spozabijo, ob takih prilikah ne spoštujejo hišnega reda in B prepirljivostjo nadlegujejo oskrbovance. Res je, da med take spada tudi Miha Hafner. Uprava mora zoper take rogovileže ostro nastopiti in jih, če ne zaleže lepa beseda in opomin, v skrajnem primera tudi odstraniti iz ioma, saj bi sicer v domu zavladal tak nered, da bi zagrenil življenje vsem oskrbovancem. Toda uprava mora skrbeti za red s prijemi, kakršni So primerni v ustanovi, ki naj nudi toplo streho onemoglim. Naloga osebja sicer v tem pogleda ni lahka ter zahteva veliko požrtvovalnosti, kar pa kljub tema ne more opravičiti nekaterih neumestnih akrepov v tem ravnost neznosen in snrovo žali oskrbovance, ki so naprednejšega mišljenja. Zanimivo pa je, da njega nekatere uslužbenke iz vrst bivših nun ne prijemljejo tako trdo zaradi kršenja hišnega reda kot koga drugega. To pa seveda krepi mišljenje nekaterih oskrbovancev, češ da so sestre bolj naklonjeno tistim, ki pokažejo večjo versko gorečnost. Ivan Mrežar, ki je najmlajši oskrbovanec v tem domu (star je 571et), nekaj časa tudi ni nič prispeval za oskrbovalnino od svoje pokojnine, kot to delajo vsi drugi oskrbovanci, ki dobivajo pokojnino. Tako ga je v celoti vzdrževala občina Skofja Loka. Sele kasneje je uprava doma ngotovila, da Mrežar pravzaprav izkorišča družbena sredstva, kar ga ne kaže v lepi luči. Prav ta človek pa je spravljal pod svoj razdiralni, nazadnjaški vpliv nekatere druge oskrbovance, kar se je razločno pokazalo tudi na nedavnem sestanku v domu. Verska nestrpnost in mračnjaški nazori so v tem domu povzročili že dokaj neprijetnosti, tako oskrbovancem kot tudi nekaterim uslužbencem. Zlasti močan je bil ta pojav prej v kuhinji. Tam je bivša nuna ustvarjala tako moreče samostansko vzdušje, da se je nekaterim uslužbenkam to uprlo in so raje odpovedale službo, ker jih je sestra stalno šikanirala (če niso redno obiskovale cerkvenih obredov itd.). To je neugodno vplivalo tudi na postrežbo oskrbovancev. Ta bivša nuna je kasneje odšla drugam. Toda še so dogajajo stvari, ki vzbujajo občutek, da samostansko vzdušje v domu še ni povsem prenehalo. Lani so oskrbovanci šli na izlet v Bohinj, nazaj grede pa so obiskali božjo pot na Brezjah. Tudi letos je nekaj oskrbovancev romalo na Brezje; voz je posodila uprava tamkajšnje ekonomije. Na čigavo pobudo? Značilno za vzdušje pa je tudi to, da sestre in oskrbovanci tituliraju glavno sestro še vedno s sestro prednico. Mar smo res še v kakem predvojnem samostanu, ne pa v domu, ki ga vzdržuje socialistična skupnost? Morda je to vsaka zase le drobna stvar, če pa jih nanizamo drugo k dragi, nam nakazujejo, kje tiče vzroki, da Dom onemoglih v Preddvoru še ni postni zavetje, ki bi bilo toplo za vso oskrbovance. Te vrstice pa so napisane z željo, da bi to čimprej postal, k čemur naj pripomorejo tako oskrbovanci kot osebje in nova uprava doma, z—k GORENJSKI TURIZEM Pri Lescah bodo uredili velik camping prostor Radovljiška občina' je letos preurc- S tem, ko so se v radovljiški o»- dila bivši »Sobčev bajer« pri Lescah v 300 m dolgo in 100 m široko jezerce. Tu bo poleti kopališče, pozimi pa drsališče. Sredi jezerca je otok. Ob odtoku iz jezera nameravajo postaviti tudi majhno hidroelektrarnico, ki bo zagotavljala bodočemu camping prostoru ob jezeru lastno elektriko. Hidroelektrarna bo dajala okrog 100 kilovatov električno energije. Turistična zveza Slovenije je za ureditev tega kopališča prispevala okrog 3 milijone d-marjev. Pri gradnji je sodelovalo okrog 1500 prostovoljcev, ki so s svojim delom ustvarili ogromno vrednost. Spomladi nameravajo dela nadaljevati. Predvidevajo, da bodo uredili pri jezercu bife dn sanitarne naprave. Okrog nekdanjega bajerja torej nastaja eden največjih in najustreznejših camping prostorov v državi. Ze letos je taborilo tu mnogo Ljubljančanov, Zemunčanov in Francozov, številni turisti iz države in inozemstva pa že napovedujejo svoj obisk za prihodnjo sezono. Tu bo ugodno izhodi-dišče za razne izlete v prelepo okolico. Obudili bodo borbene tradicije, hkrati pa ocenili razvoj občin Iz razfovora s predsednikom Občinskega odbora Zveze borcev Skofja Loka Ivo Puhar, predsednik Zveze borcev ravno mladina krenila v patrolnom v Skofj.i Loki in član pripravljalnega maršu po naših slavnih partizanskih odbora za občinski praznik si po na- poteh, na katerih so se borili dn umi-pornem tedenskem delu šele v nedeljo rali njihovi očetje. Prepričani smo, vzame čas, da prebere časopise za ves da s tem dajemo najmlajšim dolžno teden nazaj. Tudi to nedeljo ga je zadostilo, katerega vsebina je jasna: naš sodelavec zmotil kar pri branju, družba jo odgovorna za svojo mladino. Rad je odgovoril na naša vprašanja. Zato pa bomo na sam dan praznika predvajali prebivalstvu, predvsem pa KAKŠEN JE PROGRAM LETOŠNJIH mladini, tudi slovenski film »Dolina miru«. Letos smo pripravili manj centralnega programa, obenem pa zainteresirali vsa kulturno-umetniška društva za prirejanje samostojnih prireditev, junaško partizansko akcijo iz leta 1941. prgeZaik naj bo pregled sadov dela PROSLAV OB OBČINSKEM PRAZNIKU? »Te dni bomo v Loki že četrtič praznovali občinski praznik — spomin na V PONEDELJEK POPOLDNE SMO V UREDNIŠTVU IZZREBALT NAGRAJENCE, KI SO PRAVOČASNO POSLALI PRAVILNE REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE, OBJAVLJENE V 94. ŠTEVILKI »GLASU GORENJSKE«. PRI ŽREBANJU SO SODELOVALI, KOT KAZE SLIKA, TUDI NAROČNIKI. REŠITVE KRIŽANKE JE POSLALO 123 NAROČNIKOV. NA SPODNJEM SEZNAMU POGLEJTE, CE STE MED TISTIMI, KI SE JIM JE NASMEHNILA SREČA. CE NISTE — VAM ŽELIMO VEC SREČE PRI IZIDU ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE. VSE, KI JIH JE ZREB IZBRAL ZE TO POT, PA VABIMO, DA PRIDEJO V PRIHODNJIH DNEH PO NAGRADE V UPRAVO LISTA. 1. NAGRADO RADO KOKALJ, REGINCEVA 4 KRANJ 2000 din. 2. NAGRADO VALHER LOJZE, ZLATO POLJE KRANJ 1000 din. ?. NAGRADO DERLINK MIRKO, KRANJ, HUJE 62 1000 din. 4. NAGRADO IVANKA POKORN, GASILSKI TRG 5, KRANJ — CELOLETNO BREZPLAČNO PREJEMANJE »GLASA GORENJSKE«. 5. NAGRADO FRANCKA CUDERMAN, LJUBLJANA, EIPPROVA 13 500 din. 6. NAGRADO GANTAR ANA, KRANJ, TOMSlCEVA 13 500 din. 7. NAGRADO KEPIC MARINKA, MLAKA 6 P. KOMENDA — KNJIGA. 8. NAGRADO PIRC VIKTORIJA, KRANJ, KLANC NOVA HlSA — KNJIGA. Program prireditev bomo pričeli 15. decembra s slavnostno akademijo v domu TVD Partizan, ki jo bomo ponovili v ponedeljek na Trati. Sodelovala bo mladina gimnazije, glasbene Sole in orkester KUD »Tone Sifrer«, odprli bomo razne gospodarske objekte (na Kmetijskem posestvu hlev, Pe- vseh občanov, posebno pa mladine, ki jih bo uživala. Saj razen naših kulturnih društev in organizaaij ravno mladina daje levji delež v kulturnem TREBA JE UPOŠTEVATI DRUŽBENO DELO PROSVETNEGA DELAVCA V ponedeljek je bil v življenju našega mesta. Kaj je torej občni zbor društva učiteljev in pro- lepšega in koristnejšega od tega, da fesorjev občine Kamnik. Društvo šte- bo ravno mladina pri proslavah obu- je 99 članov. Poročilo o delu društva dila in ohranila spomine na prvi rano- je podal predscdnrk Vinko Dobnikar. trotovo bencinsko postajo, vodovod žicnii oa\h0d Ločanov v partizane in V živahni razpravi so obravnavali itd) in tako navezali program na praz nov a nje 15. obletnice JLA. Letos nismo šli tako v širino, pač pa v globino in kvaliteto. Pri oblikovanju programa nas je vodila želja, da dosežemo pri ljudeh raizumevanje naše takorekcč loške revolucije kot celote. Ob letošnjem občinskem prazniku bomo obujali borbene tradicije, hkrati pa bomo prikazali ekonomske napo-re in rezultate našega kraja. Osnovni bon proslav tako že z vso svojo borbeno, kulturno, gospodarsko in ostalo tvornostjo živo ustreza težnjam in zahtevam občanov. Preprosti ljudje si želo poštnega dela in miru, temu hočemo dati tudii poudarek. Povojne ekonomske in kulturne dobrine naj nam bodo kažipot za bodočnost. To je tudi glavni pomen naših prireditev. V OKVIRU PROSLAV BOMO RAZVILI TUDI PRAPOR ZB Za nas borce je to velik dan, ker nam je prapor ne le simbol na preživeto vojne dni, temveč tudi delovno priznanje za vsa velika dela: za učvrstitev in delavnost naše organizacije Zvezo borcev, ki je bila 4. julija ob Dnevu borcev javno pohvaljena, za dograditev edinstvenega Doma Zveze borcev z bogatim muzejem NOB, za postavitev številnih spominskih ploščin spomenikov padlim. Ta slavnost pa ima še drug pomen. Mi borci se ne odmikamo borbenim tradicijam, temveč jih obujamo in žiive prenašamo na naše najmlajše. Naša mladina naj bi se učila na borbenosti in izkušnjah partizanske zgodovine za svoje bodoče življenje. Zato bo pO tej. akademiji, naslednji dan pod vodstvom borcev pa na povojna doživetja s celotnim ideološki in strokovni študij, za kar kulturnim, političnim dn gospodarskim je najprimernejša oblika delo v stro- razvojem kraja.« kovnih aktivih. Poudarili so tesno in K. J. koristno sodelovanje društva z ObLO Kamnik. Posebno izčrpno so obravha^-vali društveno in družbeno vlogo prosvetnega delavca. Kjer na vasi učitelj ni aktiven, prosvetno delo počiva. Kamniku Prosvetni delavci so mnenja, da je treba bolj upoštevati družbeno delo in dati prosvetnemu delavcu primerno priznanje. Pri volitvah so izvolili 9-članski odbor in delegate za okrajno skupščino. Sklenili so še, da se bodo sestali v kratkem na zborovanju, na katerem bodo obravnavali le vprašanja šolske reforme. SO LJUDJE, KI ZAHTEVAJO SVOJE ZAKONE. .. Kjo se je zgodilo, kar mislim povedati, ni važno. Važno je to, da se morda kaj podobnega dogaja večkrat in marsikje. Dolžnost nas vseh pa je, da obračunamo s takim, družbi škodljivim, mišljenjem .posameznikov. Ko sta so Štefka in Tine vzela, sta se naselila v lepi vili, Stefkina mati pa se je preselila v drugo hišo. Bogati so bili namreč in so imeli več hiš. Vila jo bila tristano-vanjska in zato sta v hiši stanovali še dve stranki. Kar dobro so se razumeli, spomladi in poleti so se ob večerih in nedeljah včasih pomenkovali na vrtu, ali pa se našli za kratek klepet v zakurjeni sobi. Nenadoma jo bilo vsega konec. Kar čez neč Štefka in Tino nista več pogledala Medvedovih in Korenovih. Da — kar čez noč so se spremenili njihovi odnosi — to je bilo tedaj, ko so vse tri- in več stanovanjske hiše prišle pod družbeno upravljanje in ko je Koren postal predsednik hišnega^ sveta. »V moj.i hiši pa že ne bo samoupravljanja,« se je jezila Štefka. Pritožila so jo na občino, ki je pač upoštevala pravila, veljavna za vse, in pritožbo zavrnila. Štefka je šla naprej, se pritožila na republiški obor, nato na zvezni in ko je pisala še Vrhovnemu sod/išču, jo trdno upala, da bo uspela. Zaman — za vse velja enako! Odnosi v hiši so se še bolj zaostrili. Korenov! in Medvedovi pa so se spraševali — zakaj. Ali so oni vzrok družbenemu upravljanju v Stefkini hiši? Zapisnik ob prevzemal hiše v družbeno upravljanje je podpisalo 5 članov stanovanjske skupnosti, vendar Štefka in Tine zapisnika ne poznata in zahtevata o tem prav poseben dokument. Zakaj? Kakšen? In še več. Štefka je vztrajala pri svoji škodljivi sebičnosti. »Na vrtu nimate več kaj iskati, niti ne dovolim, da so tu shajate.« Skralika Štefka in Tine z vsako besedo in pog]edom opozarjata — ne dotikajte se ničesar, saj ni nič vašega! Res? Kaj pa pravila hišnega sveta? Kaj pa enake pravice članov sveta in njihovih družin? Tine in Štefka priznavata hišni svet le takrat, kadar je potrebno kako hišno popravilo. Kadarkoli zaseda njihov hišni svet (kar je zaradi stalnih prepirov zelo poredko), ne rešijo ničesar, ne razpravljajo o tistem, kar pravzaprav spada na sestanke hišnega sveta. Tu največkrat skušajo rešiti svoje odnose ali bolje — Tine na vsak način vztraja pni svoji ozki misli, da je le on gospodar in nihče drug. Zgodilo se je celo, da je prišlo na dnevni red vprašanje, kdo mora oziroma kdo naj b; pozdravljal koga. Ko so se menili, kdo naj bi pobiral najemnino, so bili mnenja, da bi to zaupali Štefki. Toda ne — »Pobirala bom takrat, kadar bom vedela, da to delam za svoj žep,« jim je ne preveč mirno odgovorila. Sadaj jo pobira pač drugi in Tine, ne vem, verjetno namenoma, samo da se ne bi držal dogovora, plačuje najemnino šele sredi meseca in to šele na posebno prošnjo. To je le delček zgodbe o tem, kako nekateri ljudje razumejo družbeno upravljanje. V tej viill je bil hišni svet ustanovljen že junija, vendar pojmi o pravicah in dolžnostih še zdaj niso razčiščeni. Tine in Štefka, stalno vlagata pritožbe, upata na uspeh, ki ga ne bo, s tem pa zaostrujeta odnose in skušata s pritožbami zavlačevati, da se družbeno upravljanje ne bi uveljavilo. »Kadar bova imela prod seboj odločbo, ki bo točno določevala pravice vseh stanovalcev, bova priznala hišni svet in družbeno upravljanje«, menita onadva. Res je, da So vse pristojnosti hišnega sveta že davno pojasnjene, toda če se najdejo med ljudmi še taki papirnati birokrati, zakaj vendarle ne bi stanovanjska skupnost rekla svojo končno besedo? —ča čini lotili urejanja camping prostora, se prilegajo sodobnemu, tako imenovanemu potujočemu turizmu (prebivanje v campingih, potovanje turistov iz kraja v kraj), s tem pa hkrati podaljšujejo turistično sezono v svoji občini. %—k PODJETJE „RIBNIK" NA JESENICAH SE SPET UVELJAVLJA Kdorkoli zasleduje gospodarstvo, je seznanjen s položajem, v kakršnem je bilo v začetku tega leta izvozno podjetje »Ribnik« Jesenice. Imelo je ne-broj gospodarskih, finančnih in organizacijskih težav. Med njimi je bila največja izguba iz preteklega leta, ki je znašala več kot 8 milijonov dinarjev. Vodstvo podjetja so v tem času zaradi nepravilnega gospodarjenja odstranili. Do likvidacije podjetja pa spričo ugodne perspektive nadaljnjega Doslovania ni Drišlo. Imenovana ie bila nova uprava, ki je razčist:la vse nastale nepravilnosti v poslovanju, uredila notranjo organizacijo odkupa ter odnose z inozemskimi kupci. Predvsem je bilo treba spraviti v red neažurno knjigovodstvo, da je podjetje lahko pričelo poslovati na popolnoma novih temeljih. Kolektiv se je neštetokrat sestal in sprejel vrsto sklepov, ki jih je tudi uresničil. Posvetovanja s kupoi na domačem trgu ter ugodne pogodbe z inozemstvom so kmalu dala prve uspehe. Ob polletni bilanci tekočega leta je podjetje doseglo takšen dohodek, da je pokrilo vso izgubo iz preteklega leta in ustvarilo še nekaj presežka. Kolektiv je dobil polne plače in s še večjo voljo prijel za delo. Ob tričetrtletni bilanci konec septembra pa je imelo podjetje že nad 8 milijonov čistega dobička. Za bodoče leto so predvideli Še obširnejši plan. V. 9. SPORT Občni zbor strelcev v Prcdosljab V nedeljo dopoldan je »imela strelska družina »Franc Mrak« iz Predo-selj svoj redni letni občni zbor, katerega so je udeležil tudi član OSO Stane Košnik. Poročila o delu v preteklem letu so podali vsi člani upravnega odbora. Strelsko delo v preteklem letu je bilo zelo plodno, ako-ravno so imeli vrsto težav, zlasti pri pomanjkanju prostora, kjer bi se strelci lahko sestajali in tekmovali. Izvolili so novega predsednika Jožeta Kavčiča in 10 članov upravnega odbora. Za zaključek so sprejeli več pomembnih sklepov. R. C. Samo 4 keglje do »GO V nedeljo je bil na novem štlri-steznem kegljOšču v Kranju prijateljski dvoboj med kegljaškim klubom iz Ruš in domačim Triglavom. Zmagali so domačini z rezultatom 5018:4597. Rezultat sam ni toliko pomemben kot rezultat Miloša Ambrožiča, ki je postavil rekord kegljišča — 896 kegljev. To jo zelo dober rezultat, ki se zelo redko doseže tudi na večjih in važnejših prireditvah. Vse kaže, da bodo na novem kegljišču dosegli še precej dobrih rezultatov, kar nam tudi pove, da je igrišče d^bro narejeno in ustreza vsem predpisom. Rezultati: Ruše 4597 (Stupan 757, Sekulič 763, Pečnik I 784, Trampuš 746, Kac 734, Pečnik II 819). Triglav 5018 (Kordež Lojze 798, Baje 810, Stare 841, Martelanc 843, Lado Ambrožič 825, Miro Ambrožič 896). R. 8. Gorenjski šahisti na brzopoteznem prvenstvu V nedeljo dopoldne je bilo v Domu JLA v Ljubljani odigrano 4. brzopotezno prvenstvo slovenskih mest. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip iz vse Slovenije. Vsaka ekipa je nastopila z 8 člani:. Iz Gorenjske so se tekmovanja udeležili šahisti iz Radovljice, Kranja in Tržiča. Kranjski šahisti so se zelo dobro plasirali, saj so dosegli 3. mesto. Naj resnejši tekmeci sta jim bili le moštvi iz Ljubljane in Maribora. Radovi j ičani so se uvrstili na 6. mesto, dočim so Tržičani imeli ob tem srečanju več smole, kot sreče. Od gorenjskih šahistov je bil najboljši mojstrski kandi:dat Srdjan Bavdek iz Kranja s 14 točkami. R. C. HOKEJ NA JESENICAH Jesenice, 13. decembra. Včeraj je odigralo drugo moštvo ho-keistov z Jesenic tekmo z enakovrednim moštvom iz Ljubljane. Zmagali so domačini z rezultatom 6:2 (1:0, 2:0, 3:2). V soboto in nedeljo pa bo na Jesenicah mednarodni hokejski turnir, na katerem bodo sodelovali klubi z Jesenic in Ljubljane ter »KAC« Celovec in »Innsbruck«. 4 / 14. DECEMEIIA 1956 KULTURNI TEDNIK Ob zaključku razstave grafike in risb IZ RAZGOVORA Z GRAFIKOM BOJANOM GOLIJO Številni obiskovalci, ki so si v tem iskanje nekih specifičnih motivov. Vse- Razstavljal sem tudi v Lenartu v mesecu ogledali v Prešernovem muze- kakor pa je izbira motivov odvisna od Slovenskih goricah, Kočevju, Slovenj ju v Kranju razstavo grafike in risb duhovnega zorenja in trenutnega raz- gradcu in v Ljubljani.« Z RAZSTAVE V PREŠERNOVEM MUZEJU mišljanja, pri čemer igra važno vlogo tudi iskanje samolastnega izpovedno-izraznega načina. — Medtem ko sem prej gojil portret, sem v zadnjem času prisluhnil pejsažu, ki ga zastopajo zlasti številni motivi z morja.« Kaj menite o svojem Bojana. Golije, so vsekakor bogatejši ca sicer majhno, toda dovolj pomembno doživetje, ki jim ga je posredovalo srečanje s črno - belo tehniko. Ker je razstava s svojimi mestoma že kar nenavadnimi izraznimi prvinami, pa tudi po svoji nevsakdanji tematiki in nazornem prikazovanju grafično ustvarjalnosti zelo zanimiva, in ker menim, da bodo ljubitelji li- umetniški obraz vztrajno iščem! O kovne umetnosti kaj radi prisluhnili končnem uspehu tega iskanja bi ne pomenku o grafični umetnosti in še govoril rad. V delih, ki jih razstav-posebej o Golijevi ustvarjalnosti, bom ljam v Kranju, so še vidni vplivi mo-posredoval nekaj bistvenih detajlov iz jih profesorjev z akademije, česar si razgovora z razstavljavcem. pa preveč ne očitam. Po vzorih izven O svojem likovnem študiju je gra- meja naše domovine pa ne segam rad. Kaj meni kritika o vašem ustvarjanju? »Mnenja kritikov so zelo različna. Kritična ocena Sergeja Vrišerja o moji razstavi v Mariboru pravi: »Težišče lastnem Go,Uevega dela leži v črno beli grafični umetnosti. Z njo je v resnici lik Golija takole pripovedoval: »Kot dijak — učiteljiščnik — sem obiskoval večerni risarski tečaj ljudske prosvete v Mariboru, leta 1919 pa sem se vpisal na akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer sem bil tri leta učenec prof. Božidarja fakca. Tu sem končal tudi grafično specialno šolo.« Ali se v svoji ustvarjalnosti poslužujete še kakšnih drugih tehnik. »V pretežni meri se ukvarjam z grafiko, priznati pa moram, da sta mi litografija in lesorez najljubša. S slikarstvom sem se ukvarjal le toliko, kolikor je zahteval učni program na akademiji.« , Kaj vas privlači, da se ukvarjate z grafiko? »Predvsem intimnost, ki jo ima grafika, hkrati pa tudi to, da nudi ustvarjanje v črno-beli tehniki neomejene izrazne možnosti, kar se tudi docela prilagaja mojemu likovnemu stremljenju pri iskanju novih izraznih poti.« Kakšni motivi vas najbolj privlačijo? »Menda se nisem nikoli opredelil v izpovedno-izraznem stremljenju? »Ne bi mogel reči drugega kot: svoj Pokazal za mladega umetnika zavidanja vredno znanje. »TT« je dejal, da me prištevajo med tehnično najbolj izobražene grafike. (Sicer lep kompliment, je pa le malce za lase privlečen!) V »Tribuni« je nekdo zapisal, da kaže moja razstava izrazit komercialni značaj. Morda je bil v tem prepričan?! Jaz imam o svojem umetniškem delu drugačno, vsekakor pa bolj pošteno mnenje!« SaSa Menim, da so znali naši mojstri v svojem dolgoletnem umetniškem stremljenju presenetljivo utelesiti naše slovensko čustvovanje in da so z vso tenkočutnostjo prisluhnili utripu našfe krajine. Ti vzori se mi zde pošteni, morda poštenejši od tistih iz tujine. Ce mi bo uspelo nadaljevati z našo bogato umetniško tradicijo, bom storil veliko. Pretirano hlastanje po sodobnih prijemih v likovni umetnosti mi je tuje.« Kje ste do sedaj razstavljali? »O manjših razstavah ne bom govoril, pač pa bom omenil letošnjo razstavo v Mariboru, kjer sem razstavil 74 del. Le-ta dovolj nazorno prikazujejo moje dosedanje umetniško delo. S tem pa še nisem izčrpal vseh map, ki še zgovorneje od mojih razstav prikazujejo in utemeljujejo moj umetniški razvoj. Te mape, ki vsebujejo razne zapiske s številnih potovanj, razne misli prenesene na papir in številne študije, bi lahko imenoval: plodna njiva. Zal pa se pogostoma zgodi, da tudi dobro gnojeno polje slabo rodi . . .! BOJAN GOLIJA: UJETI MESEC (LESOREZ) Koroške narodne pesmi so nas ogrele Nedeljski koncert koroških pevcev traste je bila zapeta »Tam kjer teče je bil za Kranj pravcato doživetje, bistra Žila«. Pevci so vstisnill v to Tesno zasedena dvorana kina »Storžič« pesem vso ljubezen, ki jo gojtimo do je pričala, da so nam rojaki izza meja dragi. Občinstvo je bilo navdušeno nad lepim petjem in je izvajalce nagradilo z vsem priznanjem. Izredno čustveno in s pravim posluhom za mehke kon- Koroške. — Po svoji domiselnosti in šegavosti pa je užgala pesem »Mi smo mi — smo pr' Drave' doma«. ljudi, tovariš Pagon, predsednik »Svobode«, tovariš Stok, zastopnik pevskega zbora »France Prešeren«,, zastopnik Sveta za presveto in kulturo pri ObLO Kranj in kranjski pionirji. Govorniki so poudarili velik pomen Pevci so bili v Kranju izredno to- kulturnega sodelovanja med sloven-plo sprejeti. Na odru so jih pozdravrili: zastopnik Socialistične zveze delovnih Tretja premiera v MG na Jesenicah ANDRE ROUSSIN: „0TR0C1 PRIHAJAJO" Še en glas o „KRALJU EDIPU" Prešernovo gledališče iz Kranja je agrailnimii skupCnamii (žalovanje slu-gostovalo s Sofoklejevo tragedijo žabnic!) posrečena domislica, ki je »Kralj Edip« tudi v Škofjii Loki. Ogle- vseskozi v polni meri opravila svojo dal sem si popoldansko predstavo za funkcijo. Režiser je te elemente uspeš-gimnazijsko mladino. Menim, da je to zelo hvaležna in kulturna publika. Morda se motim, toda imel sem ob- čutek, da je bila predstava sprva malce zadržana, a je celoten igralski an- skimi brati onstran in tostran Karavank. Povabili so koroške pevce, naj še pridejo v Kranj, kjer bodo gostje »Prešernovega pevskega zbora«, pionirji pa so izrekli željo, naj pride tudi mladinski zbor drugo leto k nam v goste. Gostom so bili Izročeni lepi šopki rož in knjažna darila. Za veliko pozornost se je zahvalil predsednik Prosvete za Koroško dr. Zwitter, ki je med drugim dejal, da no vključil v svojo koncepcijo: po- so zelo veseli tolikšne ljubezni, ki jim ustvariti vzdušje, ki je bilo značilno je za vztrajno delo tako zelo potreb-za začetke umetnosti sploh in za gr- na. ško dramo in- grško gledališče posebej. K temu vzdušju je veliko pripo- Andre Roussinova igra »Otroci pri-haljajo« je sodobna bulvarska komedija, ki ima vrednost v tem, da se dotakne problemov sedanje Francije in zapadnih evropskih dežel sploh. V režrji in scenski opremi Bojana Čebul j a, umetniškega vodje jeseniškega gledališča, je bila premiera v soboto zvečer. Delo je bilo dobro zrežirano, pa tudi vlege so bile dobro podane. Tudi tokrat je izstopala Alma Jeramova v vlogi Olvmp Jacquetove. sam bel kmalu dobil živ stik z mladi- mogel tudi pravilno pojmovani zadr-mi gledalci in je nato predstava ne- žano-visoki, s patosom rahlo pobarva- nimi, v globino pomaknjenimi vrati in malo dvignjenim poLkrožnim odrom v ospredju, kjer se je gibal zbor starcev, se je lepo skladala z osnovnim tonom uprizoritve v smeri režiserjeve zamisli. Manj je režiser uspel z noviteto, da »Divji lovec" in ,,Svoboda-Centcr" v Kranju »Svoboda - Center« v Kranju je ena tistih redkih Svobod v Sloveniji, ki načrtno skrbi za vzgojo igralskega naraščaja. Ne vem, če je v naši republiki mnogo Svobod, ki bi lahko pokazale tako uspešne rezultate načrtne skrbi za mladino, kot je bila uprizoritev »Divjega lovca« na odru kranjske »Svobode«. Uprizoritev ni toliko pomembna po kvaliteti — ki je pač ne moremo ocenjevati in je tudi ne bomo — kot po svojem obstoju sploh in po številu mladih amaterskih igralcev, začetnikov, ki so pri njej sodelovali. Zato jo je treba zabeležiti kot izredno razveseljiv dogodek v priznanje »Svobodi - Center« v Kranju in v vzgled in opomin drugim Svobodam, ki iz teh alti onih vzrokov ne dosegajo tolikšnih uspehov. mm »DEKLE S TRENTE" NA ODRU ŽIROVNISKE SVOBODE Sicer pa je celoten kolektiv pokazal prestano kvalitetno rasla do sijajnega ni stil govora. Zanimiva scena s troj-nekaj več kot pni ostalih predstavah, tragičnega zaključka. Oči vidno je bil kar je skoraj gotovo zasluga režiser- ta kontakt za dramatsko poustvarjaja Cebulja, ki je tudi sam igral vlogo nje nujno potreben, vseskozi pričujoč ministra Charlesa Jacqueta. V ostalih pri igralcu naslovne vloge Jožetu Pri-vlogah so igrali Slava Maroševičeva stovu, ki je od prizora do prizora (Anie Jaquetova), Stanka Geršakova stopnjeval vži vi janje v svoj lik. ne-(Madelaine Lenamtova), Ivica Koro- dvom.no eden najboljših, če ne naj- ščeva (Terez), Marijan Stare (Georges boljši v njegovi dosedanji igralski ka- so zborovske partije peli preko zvoč Jacquct) in Vinko Zorman (Jacquet). rieri. 2e itak pretresljiva tragedija je nika pevci za odrom, zbor starcev na Kakor Jeramovi, bi bilo krivično, če ob takšni interpretaciji morala do dna odru pa je s premiki in kretnjami tol-vsem ne bi dali javnega priznanja, pretresti mladega gledalca. Mojstrski mačil ta čustva. Kakor je vabljiva mi-največjega pa režiserju Cebulju za so bili na pr. prizori, ko nastopi z režijo lin sceno. Z Roussinovo komedi- lastno roko oslepeli Edip, zlasti pa slovo od otrok. Močne so bile tudi scene s Kreontom; posebno tista, ko si v prvem delu nemo stojita sovraž- Vaša ljubezen in skrb — je dejal dr. Zwitter— nam je porok, da nas niste pozabili, zato gojimo in bomo še gojili slovensko kulturo na Koroškem, kot nam to dovoljuje konvencija o narodnih manjšinah. S. A. sel, da bi čustvene vložke, ki naj posredujejo razpoloženja ljudstva, peli pa obstaja zopet nevarnost, da bo tekst zaradi nerazumljivosti izzvenel v prazno. Tej nevarnosti se režiser no nasproti Edip in Kreon, je prav vsaj pri loški predstavi ni mogel og- jo »Otroci prihajajo« je povsem uspel. Zanimivo je še zabeležiti, da je bila sobotna premiera — četudi šele tretja — že 25. predstava letošnje sezone, kar pomeni rekordno število, saj to-, klasična in me po svoji izrazni moči niti in so bili ti prizori na veliko »koliko predstav v dveh mesecih Mestno gledališče na Jesenicah še v nobeni sezoni ni dalo. U. ..LOŠKI RAZGLEDI" PRED IZIDOM Ker bo Muzejsko društvo izdalo tudi letos za občinski praznik revijo »Loški razgledi«, bomo obnovili razgo-govor z Brankom Berčičem. Marsikaj zanimivega utegnemo izvedeti. Letos smo zaradi preobremenjenosti klišanne s tiskom zelo v zaostanku. Verjetno bodo zato »Razgledi tizšli šele januarja. v škofjeloški občini« in Svetka Ko-bala, ki je objavil ekonomsko analizo občine za leto 1955. France Planina je podal turistično-ekonomski in geografski oris Blegaša in krajev pod njim. Umetnostni zgodovinar E. Cevc Zirovniška »Svoboda« je na večer pred praznikom gostovala na Javor-niku s Cankarjevo igro »Kralj na Be-tajnovi«. Od 200 sedežev je bilo zasedenih le 88, dasi je bila igra skrbno ^ ^ n ^ naštudirana in dobro podana. Naslednjo soboto in nedeljo pa so ob dobrem obisku uprizorili Pipanov o igro »Dekle s Trente«. Igra prikazuje sodobno življenje v gorski vasici v Trenti, kjer so domačini ukoreninjeni v zemljo. Naslovno vlogo je igrala Marija Resman, ki je tokrat prvič nastopila v tako zahtevni vlogi, posebno dobro se KAJ MI LAHKO POVESTE O VSEBINI? Tudi ta letnik smo razdelili v štiri V prvem oddelku »NOB« smo ohranili pozabi dogajanja zadnje vojne. Naj obširnejši je sestavek FVanceta Fojkarja »Po sledovih skritih steza prve Gorenjske relejne linije«. Niko Kavčič pa govori o škofjeloškem okrožju kot zibelki partizanskega tiska na Gorenjskem. Letos smo tudi uspeli zajeti zgodovin- izmed boljših; je umetniško doživetje, ki bo ostalo s spominu. A. C. Linhartore svečanosti zakljačeie pa je prišel do zaključka, da je bila zoritev Prešernovega gledališča ena v Loki kiparska delavnica neznanega srednjeveškega mojstra. Zanimiva je razprava Angelosa Baša o nošah na Cmgrobski freski Sv. Nedelje. Urednik Branko Berčič je obdelal v članku o Antonu Dermoti značilne momente iz njegovega življenja. Za zaključek pa J. Dolanc piše o Antonu Zaklju — zbiralcu ljudskega blaga. Tretji del: »Leposlovje« prinaša dva odlomka iz še ne objavljenega romana Jana Plestenjaka, pisca iz loških hribov, ki je .po vojni umrl zaradi posledic internacije na Rabu. Roman je imenoval po svojem očetu »Ratink«. V »Poročilih« pa so »Razni spomin- FILMI, KI JIH GLEDAMO „Dolina miru" Slovenski film ni več dojenček, ki bi ga bilo treba skrbno varovati slehernega prepiha, da ne zboli In žalostno premine. Deset let sicer v razvoju nacionalne filmske proizvodnje ne pomeni mnogo — pri nas pa je bilo dovolj, da smo v filmski umetnosti preboleli otroške bolezni in zakoračili bolj varno in uspešno. Od prvih negotovih korakov NA SVOJI ZEMLJI do TREH ZGODB in DOLINE MIRU je slovenski film prehodil pestro in in včasih burno pot; mnogo razburljivih prepirov%i včasih celo obupa-vanja je bilo potrebno, da smo pfišli do ravni, ko lahko rečemo: »No, zdaj se pa lahko začne!« In res se je začelo. TRI ZGODBE so bile prvi resni obet, DOLINA MIRU je drugi, nič manj resen od prvega. Ribičev scenarij bi sicer ob natančnejši analizi podlegel očitkom o neizvirnosti, o ponekod bledem dialogu in nedomi'šljenem finalu, vendar je dovolj spretno napisan in ne brez umetniške vrednosti (spretnosti je scenarist pokazal več kot pristne umetniške moči). Režiji Franceta Stiglica naša kritika v glavnem ni bila naklonjena --zaradi predsodkov do Stigliceve umetniške potence, po filmih »Se bo kdaj pomlad« in »Svet na Kajžarju«, reči moramo, upravičenih predsodkov. Kar V nedeljo, 9. decembra so bile v Ra^ zadeva razmerje med obrtniško spret-dovljidi zaključene Linhartove sve- n ostjo in umetniško močjo, velja za čanosti. Slavnostne spominske seje v režiserja isto, kot za scenarista, če-Mestnem domu ob 15. uri popoldne so prav ne moremo mimo ugotovitve, da se udeležili med drugimi tudi pred- Je DOLINA MIRU prvi slovenski spominja na enkratnost antičnih do predstave neučinkoviti, umetnin (Laookoontova skupina). Vob- Mlija Janžekovičeva je pokazala preče je bilo najožje povezovanje govora cejšen register m,o5nih in sila spod_ z gibi, premiki in glasbo ter s celimi budnih igralskih kvalitet, ne morem pa se iznebiti vtisa, da ji Jokasta ni »ležala« iln niti v maski niti v glasu — v prvem delu je bila malce pre-hrupna — ni mogla prepričati. Dočim je Edip rasel od modrega in odločnega kralja do popolne človeške razvaline kot žrtve neizprosne usode, pa je Jokasta ujela ritem predstave šele od usodnega spoznanja in zavesti svoje krivde in nesreče, ki jo je gnala do samomora. — V celoti pa je ta upri- ske drobce iz zadnje vojne obeh dolin; ski članki« ob obletnicah društev, vr- je izkazal stric — Anton Koselj; tudi ostali — gospodinja Tina, njen mož (Fr. Legat, ki je igro tudi ire-žiral), ljubimec Tonč (Pavel Vovk) in zapeljiivec trentarskega dekleta so bili prepričljivi. Dosti smeha sta požela turista (Viko Krevselj in Ivan Bohinc). Prijetno nas je zabavala tudi ostala druščina s sirarico (Julka Dolžan). Igro so naštudirali domači študenti in gimnazijci višješolci z nekaterimi drugimi mladinci. Za 'igro so izdelali tudi sami primerno sceno. Dogajanja kažejo dramatika kot pa prispevalo jih je več avtorjev Milan Zakelj (obdeluje NOB v Zireh), Franc stice o sodobni gospodarski problema- stavniki najvišjih znanstvenih ustanov iz kulturnega središča in predstavniki družbenega, političnega ter kulturnega življenja iz Radovljice, Kranja in Jesenic. V kratkih nagovorih so o pomenu Linhartovega dela za Slovence govo- igrani film, ki mu v obrtnem pogledu od začetka do konca ni očitati večjih spodrsljajev. Zakaj je dobil John Kitzmiller nagrado za igro na pulj-skem festivalu, ne vem; edina utemeljitev bi bila, da je bilo v drugih funtih, predvajanih na tem festivalu, Lušina (ofenziva 1942 na Jelovici, tlki ter zanimivosti, med drugimi opis rili dr Bratko Kreft, dr. Milko Kos, še mnogo slabših kreacij od njegove smrt Jožeta Gregorčiča), Pavle Mrak obiska v lubniški jami pred sto leti, iz dr. fr. Zvvitter in prof. Ivan Kolar. ' Simpatični Eveline "VVohlfeiler je manj (Gabrk) in Andrej Česen (Železniki), koledarske V oddelku »Ragledi«, ki je najobšir- Tuška. nejši in zelo pester, govori A. Ramovš o žveplu v žirovskih apnenicah. Lo-čane bodo gotovo najbolj zanimala odkritja Pavla Blaznika o zgornjem stolpu na Kranclju in Starem gradu, ki jih je izbrskal po raznih arhivih. J. Zontar je zbral podatke o platnarstu in sitarstvu na loškem ozemlju v 18. stoletju. Ivan Mohorič pa komentira beležnice vajevca Ivana KAJ VAS JE VODILO PRI UREJEVANJU ZBORNIKA, NACRT IN PRODAJA? Z gostovanjem osrednjega sloven- uspešno stal ob strani Tugo Stiglic, ki skega gledališča, ki se je to pot prvič ni pokazal ne igralskih sposobnosti, predstavilo Radovljici s Cankarjevo ne šarma (to zadnje je pri igraloih- socialno-politično dramo »Hlapci« in otrokih poglavitno!). Glasba Marjana s poklonitvijo ansambla Drame SNG Kozine in fotografija Rudija Vavpo- pred Linhartovim domom, kjer je tj'ča sta edini od vseh umetniških spretnega oblikovalca dogodkov In pri- pravila bratovščine kovačev in klju- zorov, ki ima smisel za domačnost in čavničarjev iz leta 1678. Gospodarsko ljudsko tematiko. problematiko zajemata sestavka J. —o— Gašperšiča »O razvoju elektrifikacije Prizadevali smo si, da revija ne bi bila vezana le na Loko, ampak, da bi zajeli problematiko in podatke obeh dolin. To smo dosegli le v oddelku NOB. Prihodnje leto pa upamo, da bmo uspeli v celoti. K. J. imel dramaturg Lojze Filipič krajši govor, so se spominske svečanosti na čast utemeljitelju slovenske gledališke kulture in začetniku kritičnega zgodovinopisja Antonu Tomažu Linhartu končale. Njegov duh neumorno živi svoje duhovno življenje v blizu tisočerih igralskih družinah in v vsej slovenski kulturi. —on komponent filma brez pridržkov uspeli. Pa še obvezni rezime: DOLINE MIRU nas ni treba biti sram. DOLINA MJRU je dober film, zanesljiv obet za bodočnost slovenskega filma in zagotovilo, da sredstva, vložena v domačo filmsko proizvodnjo, niso bila vložena zaman. mm ST. 98 / 14. DECEMBRA 195( Da bi ustregli Šolskim odrom in kulturno-prosvelnim društvom, ki močno pogrešajo primernih igric za uprizarjanje ob prihodu dedka Mraza, je uredništvo „Glasu Gorenjske" naprosilo avtorja več mladinskih iger, tovariša Saša Skufco, naj nam za to priliko napiše krajši odrski tekst. Godrnjavček: (pride iz ozadja. Močno šepa in stoka. Sede na skalo in si ogleduj o nogo). Mojca: (pride z leve. Zvedavo gleda okrog sebe, kot bi nekoga iskala. Oblečena je v ponosen plašček. V roki ima punčko brez nog). Godrnjavček: (se skrije za skalo, ko opazi Mojco). Mojca: (zagleda medvedka iin se na moč prestraši) — Joj medved! — (punčka ji pade iz rok). Godrnjavček: (milo zajoče in jo prosi, naj nikar ne zbeži). Mojca: (prežene strah, ko jI medvedek pokaže šapo). — Revček, trn imaiš v šapici. Čakaj, iz vlečem ti ga., potlej te no bo več bolelo. Tako, pa je zunaj! Godrnjavček: (močno zastoka, ko mu Mojca iizdere trn). Mojca: (mu kaže trn) — Glej, kako je velik! Godrnjavček: (prikima, nato pobere punčko in jo ogleduje). ' Mojca: Ali ti je všeč? Veš, Mojca ji je ime. Jaz sem tudi Mojca. Kako jo pa tebi lime? Godrnjavček: (zagodrnja). Mojca: A, Godrnjavček te kličejo. Zakaj pa ne spiš? Pozimd vsi medvedki spijo. Godrnjavček: (gode in ji nekaj dopoveduje). Mojca: A tako — šapica te je bolela, pa si se zbudil. Vidiš, jaz pa dedka Mraza iščem. Lami mi je prinesel to punčko, pa je zanič. Ze prvi teden so ji odpadle noge. Zdaj se bom pa pritožila, prav zares da se bom. Novo punčko hočem. Godrnjavček: (ogleduje punčko, važno kima dn gode). Mojca: Samo tega ne vem, kje je dedek Mraz? Ali ti veš, kje je? Godrnjavček: (odkima). Mojca: Skoda! Pa ga bom žo poiskala. Mamica pravi., da se vselej pripelje skozi ta gozd. Ali greš z menoj? Skupaj ga poiščeva. Godrnjavček: (prikima, nato prime Mojco za roko dn odide z njo proti ozadju). Zajček: (priteče z leve. Za hip se ustavi in prisluhne, nato zbeži na desno). Tonček: (pribili z leve in se razgleduje). — Nikjer ga ni. Le kam so je potuhnil? > Peter: (pride za Tončkom). — Pusti zajčka, kaj ti je pa storil? Tonček: Ujel bi ga rad. Peter: Rajši pomagaj, da naj deva Mojco. Tonček: Kar sam jo išči, saj ni moja sestra. Peter: (kliče) — Mojca! Mojca! Ho-hoj! Tonček: No, prav, če se tako bojiš zanjo. Ti pojdi tod naprej, jaz pa tjale pogledam. Peter: Prav! Če boš kaj našel pa zavpij. — (Odide v ospredje na desno). Tonček: Bom. Tule se dobiva. —; Preklicana smrklja! — (odide v ospredje na levo). Dedek Mraz: (se pripelje na saneh z leve v ozadju. Sani vlečejo štirje zajčki. Na saneh ima velik koš). — O-hoo-ooo! — (sani se ustavno. Dedek Mraz s težavo zleze s sedeža in popravlja zrahljane vezi, s katerimi je privezan koš) — Kar malo se spočijte, zajčki moji! Dolga in naporna pot nas še čaka. Koša z darili pa vseeno ne bi rad izgubil. Pa bi govorili otroci: to je pa res čuden dedek Mraz, ko še daril nima! Da da, poznam jih, prav tako bi rekli . . . — (pasji lajež pretrga ozračje. Zajčki se vznemirijo in prisluhnejo. Ko zalaja pes drugič, se preplašene živalice razbeže) — Stojte . . . stojte zajčki! Vrnite se, kam bežite! Hej! vrnite se vam pravim! O smola ti taka . . . Bolj ko so človeku mudi, slabše je. Jej-jej-jej! Tonček: (priteče z leve. Začuden obstane, ko opazi starega moža s sanmi). — O! Se ml je zdelo, da nekdo vpije! Dedek Mraz: Kakor nalašč, pobič. Vidiš, smolo imam, vprega mi jo ušla ... Tonček: Kaj me briga, drugič pa bolj pazite nanjo. Dedek Mraz: Nikar tako! Glej, fant, star sem, nič kaj trden nisem v nogah. Daj, pomagaj mi vleči sani. Saj nii treba daleč — le malo mi pomagaj! Da pridem le na cesto. Tonček: Nikar ne norite! Cemu le . . . Zakaj pa vlačite sani s seboj, če veste, da jim niste kos. Dedek Mraz: Pros'm te. usmiM se starca . . .! Tonček: Molčite! Rajši mi povejte, če ste srečali kakšno deklico? Dedek Mraz: Deklico . . .? — Nikogar nisem videl. Tonček: Adijo in dobro zabavo vam želim! — (se pobakinsko zareži, nato kliče) — Peter! Peter! Dedek Mraz: Koga pa kličeš, pobič? Tonček: Kaj vas pa briga! — (hoče oditi proti levi, pa se premisli). — Ce bo prišel Peter — moj prijatelj — mu recite, naj počaka tukaj. Koj bom nazaj — (odide na levo). Dedek Mraz: (gleda zamišljeno za Tončkom). — Nič prida ne bo iz tebe, fant ... (se trudoma pripravi, da bo vleke! sani). — Mojca: (pride z Godrnjavčkom iz ozadja) — Slišiš, Godrnjavček, še tjale poglejva! Godrnjavček: (zadrži deklico in pokaže na dedka Mraza.) Dedek Mraz: Glej, glej, čudno družbico! Punčka in medvedek. Kaj pa počneta tukaj? Mojca: Dedka Mraza iščeva. Dedek Mraz: Tako . . . dedka Mraza, praviš? Mojca: Kdo pa ste vi? Dedek Mraz: Jaz, kdo da sem? Hm . . . ubog popotnik sem. Pot me je otrudila pa počivam. Kako ti je pa ime? Mojca: Mojca sem.. To je pa medvedek Godrnjavček. Ste morda videli kje dedka Mraza? Dedek Mraz: Kaj mu pa hočeš, Mojca? Mojca: Rekla mu bom, naj mi da drugo punčko. Lani rne je pošteno potegnil za nos. Dedek Mraz: Tako? ... Za nos te je potegnil. S čim pa? Mojca: Kar poglejte! — (mu pokaže punčko) — Tole punčko mi je dal, pa je zanič. Dedek Mraz: Kako? Punčko brez nog ti' je dal? Mojca: Ne, to ravno ne, ampak noge so koj odpadle. Dedek Mraz: Pa so nožice same odpadle? Mojca: Ne vem. Ampak jaz bi rada punčko z nogami. Dedek Mraz: In če ti dedek Mraz podari novo punčko, vedi Mojca, da bodo nožice in ročice prav tako krhke kot pri tej punčki. Z igračami je treba lepo ravnati, prav kakor bi bile žive. IGRICA V ENEM DEJANJU Osebe: Dedek Mraz Peter — deček, star 12 let Mojca — njegova sestrica Tonček — njun prijatelj Zajčki — vprega v saneh dedka Mraza Godrnjavček — medvedek Prizorišče: zimski gozd. Zadostuje le nekaj elementov, ki delajo vtis zimo (zasneženo grmovje, borovci). Mojca: Tudi očka tako pravi in mamica tudii.. Dedek Mraz: Cemu pa ne ubogaš? Mojca: Ko pa pozabim. — Kaj res mislite, da mi bo dal dedek Mraz novo punčko? Dedek Mraz: Prav gotovo, Mojca. Mojca: Zdaj mi pa še povejte, kje ga bom našla? Dedek Mraz: (se smeji) — Morda ni več tako daleč . . . Peter: (priteče z desne) — Glej jo — tukaj si! Jaz te pa iščem. Mojca: Zakaj pa? — (dedku Mrazu) — Glejte, to je pa Peter, moj brat. Peter: Dober dan! Dedek Mraz: Pozdravljen! Tak tako, ti si Peter. Potem je pa tisto zate veljalo. Tvoj prijatelj je naročil, da ga počakaj tule. Pa tudi po tebi je spraševal, Mojca. Peter: Kje je pa zdaj? Dedek Mraz: Tjale je odšel. Peter: No, potem pa kar pot pod noge. — (kliče) — Tonček! Tonček! Pridi,, Mojco sem našel. Tonček: (glas iz daljave) Hej-hej-hoj! Peter: Kam ste pa vii namenjeni? Dedek Mraz: V mesto grem po opravkih . . . Peter: Potlej imamo pa isto pot. Dedek Mraz: Res da je pot ista, pa se bomo kar tukaj poslovili. Star sem, slab v nogah in počasen je moj korak. Pa tudii1 revmatizem me muči. Peter: Nič ne de. Lepo boste sedli na sani, midva z Mojco bova pa vlekla. Mojca: Saj res, boste videli, kako naglo bo šlo. Dedek Mraz: Ne, ne — kaj bi se mučila, otroka draga. Peter: Kar ubogajte in sedite na sani! — (ga vleče k sanem. Zdajci mu obtiči pogled na Godrnjavčku, ki se je skril za koš. Brž se skrije za dedka Mraza) — Pazita, medved! Mojca: (v smehu) — Pojdi no, šema. Nikar se ne boj! Veš — to je moj Godrnjavček. Peter: Tvoj Go-Go-Godrnjavček? Mojca: Veš, revčku sem izdrla trn iz noge, potlej mi je pa pomagal iskati dedka Mraza. Peter: Mejduh, Mojca, kako bi bilo, če bi ga vzela domov. To bi zijali . . . Mojca: Saj res . . . Ampak — jokal bo, ko ne bo imel več mamice. Dedek Mraz: Ne bilo bi prav, če bi ga odpeljala iz gozda. Tu je njegov dom in ne v mestu. dragi cicibancki in pionirji l Vem, da kar težko čakate, kdaj se bo na koledar primajal tisti nesrečni petek, ki naj bi potešil vašo veliko radovednost in končno odkril tiste srečnike, ki bodo nagrajeni za pravilno rešitev križanke. No, pa je tu! Samo tokrat smo tisti nesrečni boben vrgli med staro šaro, ker so nekateri naši pridni reševalci malo podvomili v njegovo pravo vrtenje in so bili mnenja, da sreča nekako uhaja med zarjavelim kolesjem in se jim tako izmika. Izbrali smo drugo pot. V uredništvo smo povabili Tončka, ki ga pozna pol Kranja kot pridnega učenca in našega zvestega prebiralca Mlade rasti, da naj on pokaže sreči pravo pot. Rad se je odzval našemu vabila in še lepo se je počesal in umil in korajž-no zavihal rokave. E, kaj bi vam opisoval, kako se je godilo, na sliko poglejte, pa si sami zamislite, kako se je Tonček potil, predno je srečo pripravil, da mu je izjecljala te-le srečnike: 1. Smukavec Helenco, dijakinjo iz Bohinjske Bistrice, št. 8, ki bo prejela po pošti knjigo POTOVANJE V TISOČERA MESTA; 2. Perne Tončka, ki stanuje v Kranju, Titov trg, ki bo prejel drugo nagrado — knjigo MEDVEDEK IZ KRIŽEVE GORICE 3. Benedik Franci, učenec, ki bo prejel kot nagrado knjigo Ivana Ribiča POVEST Z GORA. Tako, in sedaj je končano. No, pa ne obupujte vsi tisti, ki se vam je sreča pred nosom obrnila, drugič se bo prav gotovo obesila na vas. Preberite, kaj nam je pisala Helenca: »Mislim, da se doslej še ni nihče oglasil iz našega kraja, zato sem se pa jaz opogumila, ker vem, da rad vidiš, dedek, da imaš mnogo dopisovalcev. Zelo ljubim knjige in upam, da bom med srečnimi dobitniki.« No, vidite kaj je sreča! In sedaj še nekaj besed dopisovalcem. Tonček! Tvoj dopis PARTIZANSKI POHOD DOMŽALSKIH TABORNIKOV je dober n bi ga tudi priobčili, če bi '»ilo le malo več prostora. Saj idiš, kako smo na tesnem. Pre-lolgo je vse skupaj, poizkusi drugič opisati tak pomemben dogodek malo krajše, pa bo priobčeno. Se se oglasi! Ignacij Cuderman! Poslana križanka je zelo dobra, žal je prišla prepozno, jo bom prihranil pa kar za drugo leto. Magični kvadrat in rebusi bodo prišli na vrsto. Pavel Mišmaš — Ljubljana. Tvoje ime sem že nekje bral in pesmica je bila kar posrečena. Poslano PASTIRČEK GOVORI, to bi pa rekel, da še ni dozorelo za objavo. Prvi verzi so dobri, potem pa vse nekam zvo-deni in nam niti črtica na konca ne odkrije, kaj si hotel povedati. Bo drugič boljše. Zdenka! Mislim, da se je tvoja želja že izpolnila in si že v Vrtcu. Ko bo nekaj več prostora, bom tvojo zahvalo že priobčil. Pridna bodi in se uči! Ostali bodo prišli na vrsto drugič. DEDEK KOSOBRIN DEDEK MRAZ BO PRIŠEL MED KRANJSKE OTROKE Tudi letos se dedek Mraz s svojim spremstvom že pripravlja ,da bo obiskal otroke. Letošnje priprave kažejo, da bo ta prihod lepši kot kdajkoli prej. V Kranju bo ves park prec\ Sindikalnim domom spremenjen v pravljično vas. Pročelje stavbe Sindikalnega doma bo spremenjeno v pravljični grad, po parku p.a bodo v polkrogu pravljične hišice in paviljoni kranjskih trgovin. Trgovska podjetja so tudi že sklenila, da bodo te dni v paviljonih prodajala za otroke po znižanih cenah in tako tudi ona prispevala svoj delež k novoletni obdaritvi otrok. Nekako v sredi prostora bo verjetno velika vrteča se svetlobna krogla, ki jo bodo z vseh strani osvetljevali reflektorji. Za otroke bo letos posebnost v tem, da se bo dedek Mraz pojavil med njimi nenadoma; gledali bodo lahko tudi kratek zabavni program, se pogovarjali z dedkom Mrazom, slišali marsikatero smešnico in reševali dedkove uganke. Vsa kranjska podjetja so že sklenila, da bodo obdarila pionirske skupine in cici-bančke. Vsekakor je mnogo bolj koristno, da se obdarujejo pionirji in cicibani po skupinah in je prav, da tako store v vseh občinah. V kranjski občini je 27 odredov, 17 izven Kranja in 10 v Kranju. Dedek Mraz se bo oglasil tudi v vseh ostalih krajih občine; povsod so pripravili kratek spored, v Kranju pa bo za spored poskrbela kranjska Svoboda. Lj, Peter: Na to pa še pomislil nisem. Mojca: Nič ne mairaj, Peter, saj ga bova lahko spomladi obiskala. — (gre k medvedku) — Adijo, Godrnjavček! — (ga objame). Peter: Prav imaš, Mojca. Zdaj pa brž domov, da ne bodo v skrbeh. Zajčki: (se plašno prikradejo iz gozda.) Peter: Glejte, zajčki! Dedek Mraz: (se smeji) No, le naprej, junaki, le naprej! Ndhčs vas ne bo .požrl. To ste mii pravi. Ob prvem šumu jo pobrišete kot bi vam za petami gorelo. Sramujte se, strahopetci ! Zajčki: (stoje pred dedkom Mrazom in se od sramu kar zvijajo.) Dedek Mraz: Tako, draga otroka, poslovil se bom od vaju. Dolga in naporna pot je pred menoj dn mudi se mi. Peter: Kako? Mar ne bova Mojca in jaz vlekla vašiih sani? Dedek Mraz: Ne, Peter — ti zajčki so moja vprega. Oni bodo vlekli sani. Bodi zah valjem, dragi Peter in tudi tebi Mojca, srčna hvala, ko sta mi hotela pomagati iz stiske. Ker pa vsako dobro delo zasluži plačilo, vaju bom obdaroval. Nočem, da bi govorili, češ da dedek Mraz ni obdaroval dobrih otrok. — (vzame iz koša veliko punčko.) Mojca: Jedetana, Peter, saj to je dedek Mraz! Peter: Ali je to mogoče? Dedek Mraz: Da, jaz sem dedek Mraz. Tu, Mojca, imaš novo punčko .— tako z nogami. Lepo ravnaj z njo, da se no boš čez leto in dan pritoževala, da sem te potegnil za nos in da je punčka zanič. — In kaj naj dam tebi, Peter? — (seže v koš) — Peter; Nič ni treba dati, dedek Mraz. Hvala! Dedek Mraz: Glej — kako bi bilo, če . . . (iz koša potegne zračno puško) — Le ptičkov ne smeš streljati! Peter: Joj, kako jo lepa! Dedek Mraz: Jo hočeš? — (mu da puško) Peter: O, puško pa že, puško. — Prav takšno zračno puško sem si vedno želel. — (jo napne in pritisne na petelina. Kljub temu, da je brez naboja, poči.) Zajčki: (se v brezglavem strahu razbeže.) Dedek Mraz: Stojte . . . Stojte! Preklicani strahopetci! Vrnite se. Ojej — jej — jej! Človek bi znorel. Peter: Ne zamerite, dedek. Saj nisem hotel . . . Zajčki: (se vrnejo). Tonček: (priteče z leve in začuden obstane, ko zagleda puško.) Mojca: Glej Tonček, novo punčko 'imam! Peter: Jaz pa puško. Tonček: Kje si jo pa dobil? Peter: Dedek Mraz mi jo je dal. — (pokaže na dedka.) Mojca: Meni pa punčko. Tonček: Kako, vi ste dedek Mraz? — (s sladkim glasom) — Dragi dedek, dajte še meni takšno puško. Prosim! Dedek Mraz: Moja darila so namenjena le dobrim otrokom, a ti si slab fant, Tonček. Spomni se, kako grdo si m« zavrnil, ko sem te prosil pomoči! Tonček: Saj, če bi vedel, da ste dedek Mraz, bi vam gotovo pomagal. Dedek Mraz: Torej, dedku Mrazu bi pomagal — drugim ne bd. Le zavoljo darila bi to storil .... Tonček: Saj se bom poboljšal . . . Dedek Mraz: Poboljšaj se, drugo leto pa dobiš puško tudi ti. — (Vzame iz koša kanglico) — Na Gordrnjavček — medu, da se boš z njim sladkal. Godrnjavček: (v zahvalo prikima in vzame kanglico). Dedek Mraz: Pridni bodite, otroci dn čez leto — na svidenje! — (sede na sani.) Peter: Na svidenje, dobri dedek in hvala! Mojca: (mu maha v pozdrav) — Na svidenje in hvala z* punčko! Tonček: Na svidenje! Zajčki: (odpeljejo sani proti desnii.) KONEC Režijska opomba: za sani uporabite voziček, ob strani pa nabijte lepenko, ki bo zakrila kolesa. Na sprednjem koncu le* penko okroglo obrežite, tako kot pri saneh. 8 N^GotiDJjke' ST. 98 / 14. DECEMBRA 1956 RD Gorenjski obveščevalec ► tikdi oftosi rrosim poštenega najditelja listnice >.« denarjem, izgubljene v kinu «Stor-aič« 8. decembra od 4. ure dalje, da jo trne proti nagradi na naslov v osebni izkaznica. Prodam stroj za izdelovanje stresne .eementne opeke folc s 390 modeli v •odličnem stanju. Stražišče 52. Brejo kravo bohiinjko zaradi pomanjkanja krme poceni prodam. Trstta 14, »Cerklje pri Kranju. Dobro ohranjeno spalnico prodam. Kopališka ul. 4. Šivalni stroj »Singer« pogrezljiv, v najborj&em stanju prodam. Naslov ▼ upravi lista. Prodam kobilo, 5 let staro ali zame-menjam za vola. Draksler, Tenetiše 28. Prodam kompletno straniščno školjko. Poli-čar, Kranj, Savski breg 15. Prodam srednje veliko železno peč, obložen© s samotno ©peko (kuri so i drvmi ali premogom) ali jo zamenjam za nov štedilnik z dvema luknjama. Prodam tndi dober voz in sani (žlaj-fe). Kogovšek Jože, Boh Bistrica 1. Prodam parcelo 1000 m1 v Stražiišču blizu »2imcpreje«. Poizve se pri Je-ralu, Kraoj, Zlato polje 5. Obžalujem besede, kn sem jih izrekel proti družini Košir, Labore 23, M. F. Preklicnjem vozovnico Kranj—Gorice. Mesec Janko, Goniče 25. Preklicujem št. bloka 31571 izdan v Komisijski trgovina v Kranju dne 5. 9. 1956. Perko Edvard. Podpisani Zupan Franc, posestnik ▼ Vrbi št. 19 obžalujem, kar sem žaljivega govoril o v letu 1935 umrlem Vovku Janezu, posestndku v Vrbi št. 1. Knpim šivalni stroj (entlarico). Ponudbe poslati na upravo lista. Rokavice, pozabljene v jutranjem vlaku z Jesenic, dne 7. decembra, se dobe v upravi »Glasu Gorenjske«. VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE ŠKOFJA LOKA ČESTITAJO K 4. PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA 18. DECEMBRA IN JIM ŽELIJO VELIKO USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI! Občinski ljudski odbor škofja Loka Občinski komite ZKS škofja Loka Občinski odbor SZDL škofja Loka Občinski odbor ZB NOV Skorja Loka Občinski sindikalni svet Škofja Loka Občinski komite LMS škofja Loka Občinski odbor ZVVI škofja Loka Občinski ljudski odbor RK Škofja Loka »sesir« tovarna klobukov škofja loka gorenjska predilnica škofja loka »motor« električni ln hladilni stroji, gasilska oprema škofja loka »jelovica« medzadražni lesni kombinat škofja loka »transturist« škofja loka komunalno podjetje Škofja loka »odeja« tovarna prešitih odej škofja loka Trg. podjetje »lubnik« škofja loka strojno podjetje škofja loka slikopleskarstvo škofja loka »ELRA« elektro-radlo obrt. delavnica ŠKOFJA LOKA MLINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA »MESNINA« ŠKOFJA LOKA »KROJ« šivalnica ŠKOFJA LOKA OBRTNO KOVINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Gradbeno podjetje »TEHNIK« Škofja loka Veletrgovina »LOKA« ŠKOFJA LOKA 2ELEZNINA ŠKOFJA LOKA Restavracija »krona« ŠKOFJA LOKA Gostilna »PRI KOLODVORU« Škofja loka kmetijska zadruga Škofja loka kmetijska zadruga . trata kmetijska ZADRUGA zminec KMETIJSKA ZADRUGA LOG Mesarsko podjetje ozz ŠKOFJA loka »gradiš« škofja loka pilarna retece KOMUNALNA banka ŠKOFJA loka Zadružna hranilnica in posojilnica škofja loka (jorenjske bodice Jej, jej! ljudje, znorel bi, toliko grehov se je nabralo zadnje dni. Seveda, če bi imel »Glas Gorenjske« posebno prilogo za bodice, potlej bi že za silo šlo. S tistim piškavim kotičkom pa res ne morem delati čudežev. © V Trbojah imajo na poslopju krajevnega urada oglasno desko z napisom: Občinski ljudski odbor Smlednik. Mar ne bi kazalo prepleskati ta napis, saj je po 14 mesecih že čas. Zdaj pa vse tako kaže kot da imajo v Kranju občino v občini. In še to: na oglasni deski so stari razglasi verjetno šo iz časov smledniške občine. Zob časa jih je tako nagrizel, da sploh niso čitljivi. @j V Šenčurju so končno na cesti II. reda Cerklje — Šenčur odstranili starinski oreh, ki je rastel sredi ceste. Orehov sedaj res ne bo več, po d^ugi strani pa je prav, da lastnik, ki si je orehe lastil, ne bo preganjal ljudi, ki so kdaj pa kdaj na cesti pobrali kak oreh. Tudi prometna varnost je sedaj zagotovljena, kajti prej so morali šoferji in vozniki voziti dokaj previdno, da m prišlo do nesreče zavoljo tega drevesa. No, dolgočasni del je za nami. @l Zdaj vam bom pa povedal, kako me je preteklo nedeljo blagajnik škofjeloškega kina učil kozjih molitvic. — Takra let. i ve Navzlic prizadevanjem znanstvenikov, da bi ohranili redke živali, ljudje na lovu za dobrimi zaslužki čedalje bolj uničujejo tiste živali, ki spominjajo na davno preteklost našega-planeta. To se zlasti dogaja aligatorjem, posebni vrsti krokodilov, katerih koža je dragocena surovina za usnjeno galanterijo. Se ob koncu prejšnjega stoletja niso bili aligatorji v rekah in močvirjih Južne Amerike nobena redkost, zadnja leta pa jih je celo že v brazilskih vodah, ki so nekoč veljale za njiihovo domovino, čedalje manj. Se pred 20 leti so aligatorji dosegali povprečno po 5 metrov dolžine, zdaj pa jim lovci ne dovolijo več, da bi dodobra zrasli. V porečju največje reke na svetu, Amazonke, pobijejo na leto deset tisoče teh živali. Ce ne bo posegla vmes država — je dejal neki brazilski naravoslovec — bodo aligatorji že čez 10 let prava redkost. Podobna nevarnost preti največji™ živim sesalcem, kitom. V polarnih vodah okrog Severnega tečaja je tek živali že tako malo, da se je lov" nanje prenesel na področja okrog Južnega tečaja. Lovijo jih z najmodernejšimi pripomočki, tako da kit, ko so ga lovci enkrat opazili, ne more uiti. Moderno opremljene kitolovske ekspedicije imajo s seboj helikopterje, električne harpune in cele plavajoče tovarne, ki sproti predelujejo ulovljena plen. Čeprav so se kitolovske države med seboj sporazumele, koliko kitov sme ujeti v sezoni to ali ono ladjevje, se vendarle zdi, da bodo kiti ob takem obsegu lova kaj kmalu povsem izginili s površja zemlje. E£>0 ROEUK Primitivna plemena v Avstraliji živijo še vedno tako, kol S o živeli prodniki v ledeni dobi: komaj da poznajo najosnovnejše pridobitve civilizacije, ogenj in preprosto orodje. Imajo pa močno razvite obredne svečanosti. Na slikah: lovski ples, ki ga pleše skupina domačinov in tako imenovani kengurujski ples, pri katersm vojščak snrelno posnema kenguruje-ve skoke CIGARETA SLAVI STOLETNICO Skot Robert Peacock Gloagg je odprl 15. junija 1856 prvo tovarno cigaret na svetu. V njej je en delavec zvil v eni minuti 4 cigarete. Prve cigarete so bile za polovico krajše od sedanjih in dvakrat debelejše, imele pa so tudi ustnik iz tankega češnje-vega lesa, Izdelovanje cigaret se je do danes tako izpopolnilo, da moderni stroji zvijejo v eni minuti nad 1600 cigaret. Tuberkuloza polagoma pojenjuje Povsod na svetu tuberkuloza pojema, tako po številu obolenj kakor tudi po številu žrtev. Znanstveniki trdijo, da sta vzroka za to v glavnem dva: bacili, ki povzročajo tuberkulozo, pešajo (nekaj podobnega se dogaja tudi s si-filido), medicina pa dosega v boju proti jetiki čedalje večje uspehe. Zlasti občuten je padec umrljivosti za tuberkulozo« pri mladini. Od leta 1911 do 1951 je umrljivost otrok do 5 let padla od 100 na 1,6, medtem ko je pri starejših ljudeh umrljivost padla v manjši meri: cd 100 na 72,9. Selitve poslopij V Združenih državah se je razvila nova industrijska panoga — preseljevanje hig i'n drugih poslopij. Za gradnje novih cest, tovarn, jezov in drugih naprav je dostikrat treba porušiti ali preseliti stotine stanovanjskih in drugih poslopij. V letošnjem letu so v ZDA iz takih razlogov preselili ali porušili okrog 50.000 poslopij. Selitvene družbe proti razmeroma ne previsoki pristojbini preselijo kompletna poslopja ali vasi, včasih tudi na razdaljo več kilometrov. Pri tem preselijo poslopja z instalacijami vred in jih na novem stavbišču vključijo v vodovodno, električno in plinsko omrežje. Selijo tudi večnadstropna poslopja. POGLAVJE O GROBOSTI Naj vam povem vse po vrsti. Samo malo potrpite, da pridem do sape. Kri mi zavre v žilah, če se samo spomnim na to! Delam na pošti. Saj veste: vplačila, izplačila, prenosi itd. Pri tem je seveda treba hiti previden, da ne pla-čuješ zvečer iz svojega žepa. Sedaj pa sami presodite: kako morete ostati mirni, če stoji okoli vas tolpa kričačev in eden čez glavo drugega nekaj svetuje, drugi vas popravlja, tretji se norčuje, posmehuje, grozi — vsi skupaj pa rjovejo kot sto zlodjev! Pri okencu se je torej zbralo jezero ljudi. Končujem delovno operacijo, zapisujem vlogo v knjižico, ko zasli-šim glas iz vrste: »Kaj pa tako dolgo mečkate? Kot bi se mu sanjalo!« Nekaj me je zbodlo. Bil sem užaljen: saj ne delam nič nepotrebnega; samo lasek vzamem iz peresa in znova po vrsti, kakor se spodobi: petsto — Z besedami, petsto — s številkami, žig. Molče vrnem stranki knjižico, vzamem naslednjo. Tedaj zopet zasliišim glas, sedaj nekoga drugega: »Poglejte, čaka in gleda kakor tele v nova vrata in se vrsta nikamor ne premakne. Le čemu in za kaj dobivajo taki ljudje plačo!« V meni se je nekaj razklalo, da sem udaril pečat tja, kamor ga ne bi smel. In zopet glasovi: »Glejte ga, prav nič ne pazi!« »Roke se mu tresejo, revčku!« Resnično, roke so se mi tresle od razburjenja. Človek bi kar eksplodiral! Ob takih ljudeh se ti tresejo ne le roke, ampak vse telo. Kje so se le učili manir! Hotel sem jim razložiti, da o poštni službi nimajo pojma, da delam po ustaljenih postopkih, toda ljudje so gnali tak vik in trušč, da ni bilo mogoče prekričati teh grobijanov. Prihitel je upravnik. Vidi, da delam pravilno in hoče pomiriti publiko. Začne strankam razlagati naša poštna pravila, govori, da so v vsaki službi tako rekoč zapreke in težavni vozli. Treba je to razumeti in ne motiti uradnika. Kaj še! Revež je komaj spregovoril dve besedii, ko so je že z vseh strani vsulo nanj. »Vi sami ničesar no razumete!« Upravnik je zamahnil z roko in se skril. Jaz se seveda nisem mogel skriti. Služba je služba Skratka, ko sem zaprl okence, sem bil popolnoma uničen. Da bi si pomiril živce, sem šel na stadion. Treba se je raztresti. Sport bo prav gotovo usmeril moje misli drugam, me osvežil. Tako sem kupil vstopnico in sedel na tribuno. Toda kakšna zmota! Na naših stadionih — pomirjenje živcev!? Ko pa se tam godi vse tako neumno, brezglavo in nesmiselno! Najprej čepiš na tribuni in nestrpno čakaš, da nogometaši izvolijo priti na igrišče. Ko so končno tu, pa sodnika ni nikjer. No, nazadnje le bla-govoliijo začeti. Komaj so dobro začeli, že je levo krilo neprestano »driblalo« in kar ni moglo »roditi« uporabne žoge. Nisem se mogel vzdržati in sem vzkliknil: »Ne pleši po liniji, mazač! Daj dalje!« Ostali gledalci so me začeli gledati postrani, kar mi seveda ni bilo mar. Tedaj je srednji napadalec dobil žogo sam pred vrati, a sodnik, ta slapa, je piskal offside. Jaz seveda tega nisem mogel požreti in sem mu zakričal: »Ne piskaj, ti, piskač, če nič ne razumeš o igri!« Sodnik se je delal, kakor da ne sliši. Zato sem se zadri glasneje: »Ti bi moral kravam igrati na dudo, ne pa soditi tekmo!« Sodnik, nesramnež, je samo z roko zamahnil in se oddaljil od vrat. S tem postopkom se je dokončno razgalil kot osebnost, ki ne prenese kritike. V tem hipu me je podprl nekdo od »kibicev« in pripravili smo igralcem in sodniku pravo peklo. In veste, kaj je bilo pri tem čudno: igrali so še slabše! Sodnik pa so je popolnoma zmedel. Vidite, takšni so ti nežni cvetovi: ne vzdržijo miroljubnih gledalcev! Potem sem še pogledal na vratarja in me je skoraj zadušilo od smeha: močan dečko — pa je stal tam s tresočimi nogami, kakor da bi zlezel v mravljišče in ne bi mogel ven. No, končno so se tudi tu'' na stadionu, našli grebijani. Začeli so sikati vame in mi praviti, da žalim igralce, da sam ne poznam pravil igre, pa hočem učiti sodnika itd. Pokašljam se na njihova pravila! Pokaži mi pravo igro, ostro, zanimivo, ne pa da mi tiščiš pod nos svoja bedasta pravila! Vidite, kakšni so ljudje. Ničesar ne razumejo, pa vsiljujejo svoja mnenja. In kakšni grobijani so! Treba bo napraviti red, treba ... J. M. 8 «w ST. 98 f 14. DECEMBRA 1956 fioreojsk, „CIVILIZACIJSKE BOLEZNI" AMERIŠKE MLADINE Ameriške zdravstvene oblasti si belijo glavo z vprašanjem, kaj bo z ameriško mladino, če bodo pustili, da se bo v bodeče razvijala tako, kot se razvija zdaj. Preiskali so 7000 mladih ljudi v Združenih državah, Italiji, Avstriji in Švici. Rezultati preiskave so'pokazali, da 58% ameriške mladine nima zdravega in gibčnega telesa, medtem ko je bilo pri istem številu mladih dz Evrope le 9% na tak način zaostalih. Izkazalo se je, da ima ameriška mladina boljše pogoje za dober razvoj, kar zadeva hrano in zdravniško oskrbo. Bolezni pri mladini pojenju-jejo — kljub temu pa mladina nima zdravih in normalno razvitih teles. Pravijo, da izvira to od tega, ker ameriška mladina ne hodi več peš, se ne vozi z dvokolesi, se torej ne giblje, da bi pospeševala obtok krvi in zdrav razvoj telesa, ampak se samo vozi z avtobusi in z avtomobili. Posebno poglavje je duševna razdvojenost in duševne bolezni mladine v Združenih državah. Kakih 5 milijonov mladine do 18. leta je notranje razdvojene, ker ne vedo, kaj bo življenje napravilo z njihovimi starš/i — alli bo družina ostala skupaj, ali se bosta oče in mati razporočila. Na leto zgubi v Ameriki starše zaradi razporok o-krog 150.000 otrok. Za nekatere izmed njih je tudi po razporoki staršev dobro preskrbljeno, večino pa le čaka usoda »ptičkov brez gnezda.«