GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIII ŠTEVILKA JANUAR 1981 I Pot razvoja SOZD Slovenske železarne v prihodnjih petih letih je začrtana Poslovni rezultati preteklega leta V sredo, 7. januarja 1981, je delavski svet SOZD Slovenske železarne in zbor Interne banke na svoji seji na Jesenicah sprejel Samoupravni sporazum o temeljih plana 1981—1985. Od prvega osnutka tega pomembnega planskega akta pa do sprejema je bila dolga pot. Organizirane so bile številne obravnave na vseh ravneh, dane številne pripombe, kar je bilo treba vse uskladiti in izdelati dokončen predlog. Tako -kot v ostalih delovnih organizacijah v SOZD SZ smo tudi mi razpravljali o tem sporazumu večkrat. Prvič pri obravnavi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov v maju 1980, drugič pri obravnavi osnutkov temeljev plana TOZD, -nato še ob samem referendumu v oktobru, v decembru pa smo na razširjenih sejah delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij sprejeli predlog sporazuma. Ker so v vseh delovnih organizacijah v SOZD SŽ sprejeli sporazum do konca leta 1980, je bila na seji delavskega sveta SOZD in zbora Interne banke podana le verifikacija sklepov, nato pa so pooblaščeni predstavniki sporazuma tudi podpisali. Na seji so bili prisotni tudi člani poslovodnega odbora SOZD SŽ in večina direktorjev delovnih organizacij ter predstavniki družbenopolitičnih skupnosti SOZD. Skupna seja DS in zbora Interne banke je bila sklicana prvič, saj doslej še ni šlo za sprejemanje akta, pomembnega za obe samoupravi j alski strukturi SOZD. Sporazum o temeljih plana SOZD SŽ in Interne banke 1981—1985 predstavlja pomemben planski akt. V njem so povzeti nekateri osnovni cilji združitve v SOZD. Organizacije v SOZD so med seboj povezane, skušajo uskladiti tokove surovin, energije, izdelkov, storitev, finančnih sredstev ter si prizadevajo s skupnimi močmi doseči čimbolj uspešno gospodar- jenje. Vse te tokove želimo s planom v naprej usklajeno usmerjati. Ob začetku petletnega obdobja smo določili naše skupne cilje in politiko, istočasno pa tudi določiti medsebojne povezanosti. Važno mesto imajo v sporazumu investicije, saj predstavljajo glavno osnovo za razvoj poslovanja. Pri tem nastopajo zaviralni faktorji, predvsem nezadostna finačna sredstva, omejeni surovinski in energetski viri. V času razprave je bila postavljena prioriteta investicij. Poudarek je dan večji proizvodnji jekla, modernizaciji proizvodnje, zmanjševanju porabe energije, v predelovalnih organizacijah pa predvsem povečanju izvoza. Pri naložbah ima velik pomen združevanje sredstev, saj bomo lahko le tako uspeli financirati predvidene naložbe. Z združevanjem sredstev v Interni banki so se razvile dohodkovne povezave med posameznimi članicami do takšne mere, da bi si brez teh po» slovan j e težko še predstavljali. Poleg dinarskih sredstev bomo združevali tudi devizna sredstva, kar izvajamo že od lanskega julija. Tako bomo bolj uspešni pri zagotavljanju potrebnih deviznih sredstev za uvoz repromateriala in opreme. Področje medsebojnih dobav je bilo pogosto predmet obravnave, saj predelovalci niso zadovoljni z dosedanjimi količinami. Navedene količine v sporazumu so sicer sprejemljive, potrebno bo skrbeti za realizacijo postavljenih ciljev. Ob podpisu sporazuma je predsednik poslovodnega odbora SOZD SŽ tov. Igor Urščie dejal: »Danes smo sprejeli zelo važen dokument. Sprejeli smo ga brez velikega slavja, kot je bila to v preteklosti navada, pač pa v delovnem vzdušju, kar je nedvomno boljše zagotovilo, da bomo postavljene cilje tudi dosegli.« M. Kozamernik Že smo krepko zakorakali v novo leto in tako lahko pregledujemo poslovne rezultate preteklega leta, istočasno pa že izpolnjujemo planske obveznosti letošnjega leta, čeprav smo letne plane šele pred kratkim sprejeli. Proizvodnega plana, izraženega v tonah, nam ni uspelo v celoti doseči. Tako smo proizvedli za eksterni trg 12.160 ton izdelkov, kar pomeni 94 odstotkov v primerjavi s planom. Skupni proizvodni plan je dosežen 90-odstotno, kar gre na račun slabšega doseganja na internem trgu. Bolj zadovoljni smo lahko z odpremo, saj so bile prodane količine enake planiranim. Finančni pokazatelji so boljši, saj vsi indeksi kažejo na preseganje postavljenih obvez. Vrednost blagovne proizvodnje po planskih lastnih cenah je 4 odstotke nad planom, vrednost skupne proizvodnje presega plan 2 odstotka, kar kaže tako kot pri količini na zaostajanje proizvodnje za interni trg (še zlasti zaradi manjše proizvodnje opreme za sidrne verige, ker ni bilo naročil). Vrednost prodaje na trgu je kar 13 odstotkov večja od plana. Delno gre na račun spremembe asortimenta, delno na račun doseženih prodajnih cen, ki so bile višje od planiranih. Petino prodaje je bilo realizirano v izvoz, kar je lep uspeh. Prvotno postavljen plan izvoza smo presegli. Kasneje je bil sicer postavljen višji plan izvoza v okviru SOZD SŽ zaradi velikih potreb po deviznih sredstvih, ki pa ni bil postavljen na realnih možnostih glede na naše proizvodne zmogljivosti. Za delovno organizacijo SŽ Veriga Lesce lahko rečemo, da so bili poslovni rezultati zadovoljivi, še zlasti, če vemo, da smo med letom morali reševati številne probleme glede oskrbe s surovinami, pomožnim materialom, energijo, pa tudi probleme glede uvoza rezervnih delov, opreme in tudi repromateriala. Končno oceno poslovanja bomo lahko dali v februarju, ko nam bodo znani podatki o zaključnih računih tozd. Prve ocene dohodka, čistega dohodka in ostanka čistega dohodka so znane. Še zlasti z ustvarjeno akumulacijo ne moremo biti zadovoljni, saj ne zadošča pokrivanju anuitet od kreditov, najetih za financiranje investicij v preteklih letih, obveznih naložb iz poslovnega sklada (prispevek za razvoj nerazvitih republik, infrakstruktura, energetika, sredstva v sklade poslovnih bank in Interne banke Slovenskih železarn) ter za predvidene nujne investicije v letu 1981. Takšno stanje se pojavlja že več let. Del čistega dohodka, ki ga obvezno namenimo v poslovni sklad za združevanja izven DO, ne zadošča za pokritje vseh potreb, zato te obveznosti plačujemo iz obratnih sredstev. Takšno ravnanje ima za posledico primanjkljaja v trajnih virih obratnih sredstev, kar nam povzroča stalne probleme z likvidnostjo. Še zlasti pereči problemi likvidnosti so se pojavili ob koncu leta in v prvih dneh januarja. Doseganje plana proizvodnje (v tonah) je bilo v preteklem letu naslednje (indeksi): eksterna skupna proiz- vodnja Vijakama 105 105 Verigama 99 99 Sidrne verige 74 82 Kovačnica 106 101 DO 94 90 Vrednostna proizvodnja (v din) — indeks doseganja plana skupna eksterna pmofilz- vadmja Vijakama 112 113 Verigama 100 101 Sidrne verige 104 100 Kovačnica 96 95 Orodjarna — 111 Vzdrževanje 58 101 TI O 107 107 DO 104 102 Prodajni plan za éksterni trg je bil dosežen v naslednjih indeksih : kdLL vred- člinsko nasino Vijakama 110 115 Verigama Sidrne 100 110 verige 88 120 Kovačnica 106 111 Orodjarna — 111 Vzdrževanje — 101 TIO — 104 DO 100 113 Podatki kažejo na zelo različno doseganje planskih obveznosti v posameznih temeljnih organizacijah v preteklem letu, na kar so vplivali različni pogoji poslovanja. O problemih med letom smo tekoče pisali v glasilu med letom. M. K. s 1 j ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO j I SPREJEMAMO DO 11. FEBRUARJA 1981 j Ì ; Vijaki čakajo kupce Prvič milijarda vijačnih izdelkov Letni članski sestanki OOZSS in njihova nadaljnja aktivnost V 30-letni zgod vini Vijakame v Lescah smo v letu 1980 prvič izdelali milijardo vijačnih izdelkov, oziroma točno 1,035.936.553 kosov. To je svojevrsten rekord, če upoštevamo, da od leta 1975 nismo proizvodnih zmogljivosti večali, ampak iztrošeno postrojenje izločevali. Pa nekoliko podrobneje poglejmo, kako smo delali v zadnjem desetletju. Leta 1971 smo obratovali v glavnem na tri izmene, razen na rezkalnih avtomatih. Zaposlenih nas je bilo povprečno 201 delavec, plan je znašal 1.188.800.000 kosov, izdelali pa smo 727.317.242 kosov ali 61 odstotkov plana. Leta 1972 smo obratovali samo na stiskalkah v tri izmene, ostalo na dve izmeni. Začeli so obratovati novi stroji Hanrez, povzrečna zaposlenost je bila 213 delavcev. Plan je znašal 983.200.000 kosov, izdelali smo 882,217.275 kosov ali 89 odstotkov plana. V tem letu je bila zamenjava na vodstvu obrata zaradi upokojitve. Leta 1973 smo obratovali v enakih pogojih kot leta 1972. Zaposlenih nas je bilo povprečno 197 delavcev. Ob koncu leta je bila zamenjava vodstva obrata. plan je znašal 1,035.104.000 kosov, izdelali smo 837,074.282 kosov ali 81 odstotkov plana. Leta 1974 so pogoji obratovanja ostali nespremenjeni. Zaposlenih nas je bilo povprečno 189 delavcev. Plan je znašal 1.030.200.000 kosov, izdelali smo 881,169.765 kosov ali 85 odstotkov plana. Tega leta 25. novembra smo sprejeli sklep o ustanovitvi tozd. Leta 1975 smo obratovali enako kot v .preteklih letih. Zaposlenih nas je bilo 195 delavcev. Plan je znašal 1,018.617,600 kosov, izdelali smo 949,026.836 kosov ali 93 odstotka plana. Leta 1976 smo 'dobili 6 dvo-udarničnih stiskalk, ki so pogojevale povečanje plana, ta je znašal 1,215.000.000 kosov, izdelali pa smo le 980,936.512 kosov ali 80 odstotkov plana. Zaposlenih nas je bilo povprečno 200 skozi celo leto. V tem letu je opazno prestruktiranje izdelkov pri posameznih grupah tako pri lesnih vijakih kot pri kovicah. Leta 1977 smo nekaj dotrajanih strojev izločili iz proizvodnje, tako da je plan znašal 1.077.660.000 kosov, izdelali pa smo le 891,682.049 kosov ali 83 odstotkov. Na tako nizko doseganje plana so vplivale nepokrite kapacitete z naročili pri lesnih vijakih do 3 mm, kisov tem letu dosegli kritično točko. Zaposlenih nas je bilo v povprečju 196 delavcev. Zaradi ne-pökrivanja kapacitet je bil v aprilu izvršen rebalans letnega plana. Leta 1978 smo v celotnem tozdu izkoriščali razpoložljive kapacitete na dve izmeni. Zaposlenih nas je bilo v povprečju 185, naše planske obveznosti so bile postavljene na 1 milijon 800.000 kosov, izvršili pa smo jih 932,703.288 kosov ali 93 od-stokov plana. Leta 1979 smo planske naloge postavili na 1,028.400.000 kosov in smo se že približali milijardi, saj smo plan izvršili 97 odstotno. V tem letu smo prenehali s proizvodnjo sponskih vijakov zaradi dotrajanosti postrojenja. Zaposlenih nas je bilo 184 delavcev. Leta 1980 smo delali v glavnem na dve izmeni. Na tistih operacijah, ki so predstavljale ozko grlo, smo opravili preko leta 10.212 ur nadurnega dela. Zaposlenih nas je bilo povprečno 175 delavcev. Plan smo postavili na 992,640.000 kosov, dosegli pa smo ga 1,035.936.553 kosov ali 104 odstotke. Doseg takega rezultata so omogočile velike serije enakih izdelkov za izvoz. Iz desetletnega prikaza je razvidno, da smo pri delni zamenjavi postrojenja in izločanja dotrajanega iz leta v leto povečevali fizično produktivnost od 3—5 odstokov, razen v letu 1977, ko smo beležili padec. Naša prizadevanja v bodoče temeljijo na čim boljšem izkoriščanju postrojenja in želji, da ponovno dosežemo milijardo izdelkov ikljub izredno iztrošenemu postrojenju, saj so bila zadnja vlaganja v postrojenju leta 1976. Od takrat dalje se naše kapacitete stalno manjšajo, ker smo prisiljeni zastarele in dotrajane stroje izločevati. Želimo, da se predvidena vlaganja v srednjeročnem načrtu 1981—1985 za naš tozd v celoti uresničijo. Ciril Ažman Skladno s statutarnim sklepom Zveze sindikatov Slovenije morajo organizacije in organi zveze sindikatov najmanj enkrat letino: — analizirati in oceniti svoje delovanje in delovanje svojih organov; — sprejeti letno programsko usmeritev; — po potrebi opraviti zamenjave v izvršilnih odborih. Pri pripravi na letne članske sestanke je treba upoštevati, da potekajo v času, ko je celotna družbenopolitična aktivnost usmerjena na: — sprejemanje planov, izvajanje stabilizacije, nadaljnji razvoj socialističnega sistema samoupravljanja in priprave na III. kongres samoupravljalcev. Letni sestanki morajo izhajati iz ocene uresničevanja programov, ki so jih osnovne organizacije sprejele na svojih občnih zborih in iz ocene uresničevanja sklepov 9. kongresa ZSS. Na teh sestankih, ko je prisotno večje število članov osnovne organizacije^ je priložnost, da se temeljito pomenimo o aktivnosti izvršnega odbora in komisij. Čeprav je članski sestanek ali občni zbor najvišji organ odločanja, ima izvršni odbor osnovne organizacije vplivnejše, oziroma odločilno vlogo pri sindikalni aktivnosti. Izvršni odbor spremlja vso problematiko, za katero smo se dogovorili in za katero nas obvezuje statut sindikata, daje pobude in je nosilec ter organizator javnih razprav. To je zahtevna in odgovorna naloga, če se izvršni odbor tega zaveda. V nasprotnem primeru, da je izvršni odbor nedelaven ali nezainteresiran, tudi osnovna organizacija nima svoje veljave. Zato moramo na članskih sestankih dati podporo izvršnemu odboru, mu zaupati ali pa ga opozoriti na nedelavnost. Mnogokrat se zgodi, da jih zafrkavamo po »-čoških« in jim s tem jemljemo voljo do družbenopo-litične aktivnosti. Potrebno bo aktivirati in pravilno organizirati delovne in sindikalne skupine. Prednost takšnega načina dogovarjanja je v tem, da vsak posameznik v svoji sredini lažje in bolj svobodno odloča. Na letnih članskih sestankih bo potrebno spregovoriti tudi o delitvi sredstev za osebne dohodke. V naši delovni organizaciji smo z novim sistemom delitve že tako daleč, da ga lahko ocenjujemo, primerjamo in izpolnjujemo. Zato odkrita beseda o teh zadevah ne bo odveč. Republiški sindikat je o teh stvareh razpravljal decembra lani. Prav tako je ZS ZSS posvetil razširjeno sejo kulturnemu utripu našega delavca. In ne samo to; razpravljal in iskal je možnosti za dvig naše splošne kulture in morale — tudi delovne. Tudi v teh stvareh se moramo pogovarjati na naših članskih sestankih. Kako bi se morali pogovarjati o delovni kulturi, lahko preberemo in vidimo iz zapisnikov izvršnega odbora sindikata tozd Vijakama. Posebno pozornost pri nadaljnjem delu bomo morali posvetiti inventivni dejavnosti in povečanju produktivnosti. IO KOOZS Veriga pripravlja predlog, kako bi se tega problema lotili, da bi sodeloval vsakdo. Aktivnejšo in spodbudne j šo vlogo pri tem bo moral opraviti tudi naš razvojni oddelek. Na koncu bi se dotaknil še aktivnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na tem področju dela smo nekaj že opravili, priprava na samo akcijo NNNP, ki bo predvidoma v aprilu, pa nas še čaka.. Poleg omenjenih nalog imamo še stalne aktivnosti. Med temi nalogami je najvažnejše v V zadnjih dneh preteklega leta so v Železarni Jesenice z manjšo slovesnostjo odprli novo zgradbo elektronsko-račun-skega centra. V njej bo poleg ERC še avtomatska telefonska centrala, ki pa še ni dokončana. Ker je DO Veriga uporabnik storitev ERC Železarne Jesenice, so bili k otvoritvi povabljeni tudi predstavniki naše delovne organizacije. Novi prostori ERC so v sodobni zgradbi za delavskim domom na Jesenicah. Sedanja zgradba namreč ni zadovoljevala več potrebam, zato so se odločili za izgradnjo nove. V njej so namestili nov sistem za obdelavo podatkov, in sicer IBM 370/3031, ki je zamenjal dosedanji sistem IBM 360/30. Tradicija računalniške obdelave v Železarni Jesenice sega tja do leta 1957, ko so opravljali obdelavo na klasičnih IBM strojih. Ker so bile potrebe po obdelavi vse večje, so leta 1969 kupili sistem 360/30, velikost 64 K, in ga instalirali v takrat novi zgradbi, v kateri je bila obdelava do decembra 1980, ko so se preselili v nove prostore. Ker so obdelavo razširili na nova področja, so v letu 1977 razširili centralno enoto za 32 K spomina. Ker pa je bil računalnik preveč obremenjen, saj so na njem opravljali 600 ur mesečno, so se odločili za nakup sistema IBM 370/3031, katere centralna enota je velikost 5 MB. V Železarni Jesenice .obdelujejo v ERC številna področja poslovanja, tako od obdelav v tem letu evidentiranje in volitve samoupravnih organov. Prišlo, je tudi do določenih sprememb in dopolnitev poslovanja OOZSS in KOOZS (Sindikalni poročevalec, št. 10, od 27. 12. 1980). Predvsem je poudarjeno kolektivno vodenje in odgovornost. To je potrebno razumeti predvsem v tem smislu, da je za delovanje OOZS odgovoren vsak član in ne samo predsednik in tajnik. Vsak član IO je osebno odgovoren za področje, za katerega je zadolžen. Naloga sindikalnih aktivistov je krepiti zavest o pravicah in odgovornosti celotnega članstva zveze komunistov. B. T. zvezi z računovodskimi funkcijami, kalkulacijami, komercialnimi posli, pripravljajo pa se tudi na uvedbo procesnega vodenja proizvodnje. V teh letih obstoja so uspeli razviti obsežen informacijski sistem podatkov. Poleg svojih .potreb po obdelavi podatkov skušajo zadovoljiti tudi potrebe zunanjih naročnikov, to so občina Jesenice, občina Radovljica, Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, Gradbinec Kranj in Veriga Lesce. Že od leta 1976 obdelujemo R 3 — zaloge materiala in od leta 1977 R 5,6 — proizvodnjo in prodajo gotovih izdelkov. Zaradi premajhnih kapacitet nismo širili nadaljnje obdelave. Zdaz bo to možno. Že z januarjem smo prenesli na Jesenice R 5,6 tozd TIO. ki smo ga do zdaj obdelovali v ERC Iskre Automatika Ljubljana. V letu 1981 bomo pripravili vse potrebno za obdelavo evidence osnovnih sredstev na računalniku in pa evidenco OD. Zaenkrat smo vnašali podatke s pomočjo luknjanih kartic, kasneje, ko bo vsa oprema kompletno instalirana, bomo priključeni s terminalsko mrežo preko telefonskega kabla. Zaenkrat se nam še ni uspelo dokončno dogovoriti z vodstvom ERC o našem prihodnjem poslovanju. Nov ERC Železarne Jesenice bo omogočil tudi 'nam razviti sistem informacij. Le popolno zajemanje poslovnih podatkov in rezultati obdelav teh bodo dobra osnova za poslovno odločanje. M. K. Nov računski center na Jesenicah Otvoritev novega elektronsko-računskega centra Železarne Jesenice Kako smo začeli proizvajati lesne vijake z valjanim navojem Valjana izvedba lesnega navoja po pripovedi bivšega tehničnega direktorja »TOVILA« tov. Vojnoviča sega v čase pred prvo svetovno vojno. Ob priliki obiska mi je pripovedoval, da je valjani vijak, katerega vzorec je imel večkrat pri sebi, odvil iz »Laierkostna« ali po naše iz glasbene skrinje. kmalu znane, žebljarna je z ra-cionalizatorsikimi predlogi tov. Hanžiča, Medja in Gregorčiča izdelala že večje količine koni-čenih surovcev. Ta način izdelave teh surovcev se je ohranil vse do danes. Tudi obrat Vija-karne je izpopolnil način valjanja, da se valja oba navoja hkrati. Posebno vztrajen in pri- Vrezovanje navoja 20 kosov na minuto Ta vijak ni bil nič posebnega, le začuden sem bil nad lepo izpeljano konico, kar je bilo tudi za nas še uganka, no tudi ta uganka se je začela razvozlavati, več o tem kasneje. V letu 1953 smo se začeli ukvarjati z valjanjem lesnega navoja, predvsem za večje dimenzije, in to tako imenovane stebelne vijake s kovinskim in lesnim navojem po domače hanger vijake, le-te je začela uporabljati lesno predelovalna industrija. zadeven pri tem je bil obrato-vodja Celič Leon s svojimi sodelavci v obratu Orodjarna, pripravi dela in konstrukciji. Ta proizvodnja je stekla, prav to je vlilo vsem poguma, da smo se lotili izdelovati lesne vijake z valjanim navojem. Prvi izdelki so bili kvalitetno skromni, težave so bile predvsem v tem, da nismo mogli izdelovati orodja za valjanje manjših dimenzij, skratka težave so bile pri izpeljavi konic, čeprav so leto lesni vijaki iver vijaki valjani kos rezani navoj kos valjani navoj kos 1969 108.529.610 155.724.110 — 1970 195.159.250 181.186.150 2.309.000 1971 183.973.880 217.180.150 9.321.200 1972 192.506.500 327.311.780 — 1973 212.932.090 298.475.510 30.352.850 1974 206.419.910 286.651.070 58.090.000 1975 227.205.240 349.189.240 63.352.450 1976 221.844.400 369.122.610 86.560.300 1977 181.574.090 255.343.230 85.244.680 1978 156.876.350 243.224.960 82.313.500 1979 165.099.600 296.265.500 111.089.900 Skupno 2,052.120.920 2,979.674.310 528.833.880 V teh količinah za lesne vijake v. rezani izvedbi navoja so zajeti tudi vijaki s šestrofono glavo in pa vijaki iz barvnih kovin, v valjani izvedbi navoja pa so tudi krovni vijaki. Vsa ta proizvedena količina je odraz pravilno zastavljene tehnologije, smelega načrtovanja, dobre prodaje itd. Do leta 1968 smo se ukvarjali še z izpopolnjevanjem tehnoloških zahtev pri izdelavi lesnih vijakov. Vse preveč je bilo zatikanj v proizvodnji, dokler nismo upoštevali dovoljeno'Odstopanje na premeru stebla vijaka po DIN-normah, imeli smo stalne težave s stanj sevanjem (Kralj — Humerca ■— Žagar). Po vnesenih popravilih na orodje je proizvodnja stekla nemoteno. Smelo sem zagovarjal material C 1220, kar se je izkazalo, da je pravilno izbran, saj v teh letih nismo imeli reklamacij na trdnost vijakov. V tem času pa se že pozna, ko ni oskrba z materialom takšna, kot bi morala biti. Preskrba z osnovnim materialom po zahtevah pa nekoliko peša. Pred nami je še naloga, da začnemo s proizvodnjo- vijakov, ki bodo primerni za vsako zvrst montaže. Tu je upanje, saj z izkušnjami, ki jih imamo, ne bo tega težko izvesti. Pri tem je potrebno samo malo več smelosti pri načrtovanju proizvodnje in uspeh ne bo izostal. Izkušnje nas uče, da se v začetku pri osvajanju novih proizvodov upiramo, bo pa to steče, si tega dela želimo še več. Pri tej proizvodnji se zahteva tudi termična obdelava, za kar pa nismo opremljeni. Skoda, da smo pri investiranju v proizvodnjo vijakov skopi. Ta daje delež skupnosti, če že ne moremo najti skupnega jezika, naj bo vsaj opredelitev jasna. Zdi se mi, da nismo kot skupnost vrnili temu svoječasno akumulativnemu proizvodu tisto, kar smo zanj iztržili. To je samo en proizvod, s-o pa tudi še ostali, ki dajejo pozitivne finančne rezultate. Vijaki za les z valjanim navojem izpodrivajo rezano izvedbo, zaradi hitrejše proizvodnje in manjšega tehnološkega odpadka. Janko Kralj VOLILNA PROGRAMSKA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS SKUPNIH SLUŽB VERIGA 24. 12. 1980 je bila programska volilna konferenca OO ZSMS skupnih služb Veriga. Prisostvoval ji j-e tudi direktor DO in predsednik OK ZSMS Radovljica. Tako so pri OO v DO izvedli volilno programsko konferenco in se lahko pripravimo in izvedemo volilno programsko konferenco koordinacijskega sveta, ki povezuje vs-e OO ZSMS. Do-sedanja predsednica Marinka Cvetko je dokaj kritično podala poročilo o delu OO ZSMS skupnih služb Veriga za mandatno obdobje 1978—1980 in ugotovila, da svoje vloge niso odigrali, kot bi morali in kot se od mladinske organizacije pričakuje. Vzroki za to so predvsem v tem, da niso našli novega člana za učinkovito in za večino interesantno delo, s katerim bi lahko pregnali nezainteresiranost mladih. To je novo vodstvo upoštevalo in je v akcijskem programu načrtovalo akcije, ki naj bi poživile delo in zainteresirale člmveč mladih, kot so organiziranje šaljivega kviza, šaljivega tekmovanja, vesele igre in podobno. Izvolili smo novo predsedstvo. Predsednik OO ZSMS skupne službe je Brane Antolin, namestnik Zvone Sinkovič, blagajnik Cveta Zakovšek, člani pa so Ana Lužar, Stanko Obid in Darko Kovač. Omeniti velja še pobudo direktorja DO, da bi morala mladina sodelovati pri planiranju, zaključnem računu, pri praktični izpeljavi osnov in meril za delitev sredstev za OD po razvidu delovnih nalog. Darko Kovač Valjanje navojev 400 kosov na minuto Te vijake smo začeli osvajati postopoma, pripravila so se orodja, sprva valjčne čeljusti za lesni navoj brez oblikovane konice. Te smo oblikovali na takratnih stružnih avtomatih, katere sta za to zvrst proizvodov predelala Ažman in Arih. Potrebna orodja je izdelala Orodjarna, sprva smo valjali navoje ločeno enkrat lesnega, enkrat kovinskega. Spričo vedno večjega povpraševanja po teh izdelkih je bilo nujno izdelati surovce na hitrejši način ter večje količine. Rešitve so bile bili surovci izdelani s konico na žebljarskem stroju. Nič nam ni vzelo poguma, vztrajno se je s preizkusi dosegalo boljše rezultate. Ob zamenjavi oziroma dopolnitvi modernejših strojev v Vijakami se je pričelo intenzivneje delati na tem področju. Lahko trdim, da se je tehtnica nagnila v korist valjanih lesnih vijakov in vijakov za iverice. Gibanje količinske proizvodnje za ta dva izdelka pa je razvidno iz podatkov, ki: slede : Delovni koledar 1981 Mesec Koled. dnevi Plač. praz. Nedelje Proste sobote Delovne Delovni sobote dnevi Plačani dnevi Plačane ure Datum del. sobot Izmena I. 31 2 4 4 1 21 23 184 10 B II. 28 — 4 2 2 22 22 176 14, 28 A, A III. 31 — 5 3 1 23 22 176 21* B IV. 30 1 4 3 1 22 23 184 4 B V. 31 2 5 3 1 21 23 184 9 A VI. 30 — 4 3 1 23 23 184 6 A VIL 31 2 4 4 0 22 24 192 — — VIII. 31 — 5 4 1 22 22 176 22 B IX. 30 — 4 3 1 23 23 184 5 B X. 31 — 4 4 1 23 23 184 3 B XI. 30 1 5 2 2 22 23 184 7, 21 A, A XII. 31 1 4 4 — 22 23 184 Skupaj 365 9 52 39 12 266 274 2192 OSNOVE ZA DELOVNI KOLEDAR 365 52 9 313 X 7 ur = 2.191 ur 2191 : 8 265 dni 12 274 dni ■—■ število koledarskih dni — število nedelj ■— število plačanih praznikov ■— letni fond delovnega časa ■— letni fond preračunan na 8-urni delavnik — letni fond — prazniki ■—• delovnih sobot — 21.* marca je del. soboita za solidarnost — 31. decembra je dela prost neplačan dan — delovne sobote so razporejene talko, da vsaka izmena opravi enako število delovnih sobot dopoldne — izmena A začne prvi teden v letu dopoldne ČESTITKA Tovarišu Marjanu Bizjaku, čestitamo' za uspešno opravljeno diplomo, na prvi stopnji strojništva. Sodelavci Vprašali smo Mitja Koman Sredi meseca januarja je -odšel na novo delo-vno dolžnost Mitja Koman — predsednik delavskega sveta delovne organizacije in vodja sektorja tehnične kontrole. Ob tej priliki smo mu zastavili nekaj vprašanj. Ob odhodu iz naše DO se gotovo spominjaš tudi dni, ko si prvič prestopil prag tovarne. S kakšnimi občutki, cilji in seveda tudi željami si pričel delati? Lahko rečem, da sem prag tovarne prestopil že zelo zgodaj, in to m-ed počitnicami po 7. razredu osnovne šole. Čeprav je od tega že veliko let, se še danes spominjam, da me je bilo strah strojev in ljudi. To so- bili prvi moji občutki. O ciljih in s posebnimi željami se takrat nisem ukvarjal. Drugo srečanje je bilo po študiju. To je bilo leta 1974 na pomlad. Takrat so bili moji občutki vse drugačni, v-odila me je želja po n-ovem spoznanju, po konkretnem delu. Sedaj, ko se spomnim nazaj, se lahko grenko nasmehnem. Menim, da j-e vsak, ki pride direktno iz šole, poln volje in elana, da sv-ojo teorijo obogati še s prakso. A v DO se ti dogodi vse nekaj drugega, tu te ne čakajo idealne razmere, tu se že vsak ukvarja s svojim delom in se le komaj utegne zmeniti zate. Sedaj, ko delo in celotno DO dobro poznam, ne morem reči, -da ni časa za takšne kontakte. Krivda je obojestranska. To je bilo moje drugo obdobje, saj sem do odhoda v JLA delovno organizacijo samo spoznaval, saj s konkretnim področjem sv-ojega d-ela še nisem bil seznanjen. Po vrnitvi iz JLA sem lahko povedal tudi svoje mnenje in želje. Zdelo se mi j-e, da sem se dela lotil z veliko vnemo, cilje pa sem imel prevelike. Kot vodja tehnične kontrole dobro poznaš DO kot celoto, njen program, posebno pa kvaliteto naših izdelkov. Kakšne težave so najbolj prisotne na tem področju? Najprej moram kritičn-o povedati, da sem vodja tehnične kontrole šele pol leta in je torej to sorazmerno kratka d-oba za popolno oceno o kvaliteti naših izdelkov. Glede na izkušnje menim, da s kvaliteto na posameznih področjih segamo v Jugoslaviji v vrh, nekje pa smo le povprečni. Največje težave, ki se pri tem pojavljajo, so v tem, da ne moremo z našo proizvodnjo zagotoviti stalno enakomerno visoke kvalitete — stabilnih procesov. Kje so vzroki? Veliko jih je v iztrošenem strojnem parku, neopremljen ost kontrole same, da bi ugotovila dejansko stanje, največ pa v nas samih. Kvalitetno delo smo do sedaj premalo poudarjali in smo veliko bolj poudarjali količine — tone. Za dobro delo so potrebni tudi dobri odnosi. Kaj meniš o tem? Odgovor je že v vprašanju. Za dobro d-elo so potrebni dobri odnosi in skupno prizadevanje — teamsko delo temu pravimo. A vem, da j-e vprašanje zastavljeno drugače. Vem, da nimam -dlake na jeziku, zato bom kar naravnost odgovoril. Menim, da bi morali biti naši odnosi v DO med delom drugačni, boljši. To si sicer predstavljam jaz, a ker v drugi DO še nisem bil, ne morem trditi, da so drugje ti odnosi boljši. Mogoče so potem takšni -odnosi normalni. V času, ko si prišel v DO, si imel različne funkcije v samoupravnih organih in DPO. Gotovo se boš strinjal, da je funkcija predsednika DS DO, za katero si bil izvoljen pred dobrim letom in pol, ena najodgovornejših. Prav tako lahko trdimo, da si v tem času DS DO vodil zelo uspešno. Kaj sam meniš o funkcijah, ki si jih v naši DO opravljal, posebno pa še kot predsednik DS DO? Vse funkcije, ki sem jih opravljal v naši DO, sem opravljal z veseljem in veliko voljo. Vedno- sem bil mnenja, če s svojim delom tudi n-a tem področju kaj doprinesem, potem se izplača ugrizniti tudi v to. Sam osebno sem s tem veliko pridobil. Voditi sestanke na seji, javno nastopanje, hkrati pa razpolagati z velikim številom informacij je za vsakega mladega človeka izredno pomembno. To sem s svojim delom v samoupravnih organih in DPO pridobil. Koliko sem bil pri tem uspešen, ne bom sodil sam, ampak boste sodili vi. Tudi sam se strinjam, da je funkcija predsednika DS DO najpomembnejša od funkcij, ki sem jih v DO opravljal. Čeprav je bilo ob mojem imenovanju za predsednika nekaj hude krvi, pa vseeno menim, da sem z delom dokazal, da sem zaupanje upravičil. Kaj bi iz izkušenj, ki si si jih pridobil z delom na strokovnem področju, v samoupravnih organih in DPO lahko svetoval oz. priporočil, da bi bilo delo na teh področjih še bolj uspešno? Obe področji sta dejansko ločeni, a v bistvu sta močno prepleteni. Za obe področji menim takole. Z vsemi sv-ojimi napakami in možnostmi smo dobro seznanjeni in z njimi moramo torej delati. Stanja ne smemo idealizirati, ampak moramo glede na naše možnosti iskati najbolj idealne poti. To bi bila načelna pot za oba področja. Konkretno pa takole. Na strokovnem področju bi si v DO zaželel več skupnega dela in prizadevanja. V fazi izmenjave strokovnih mnenj pa ostro, a ne nesramno in žaljivo dogovarjanje, istočasno pa str-ogo izvajanje konkretnih zadolžitev in spremljanje le-ta. Pri Odločanju na samoupravnih -organih bi želel veliko strpnosti in skupnega dogovarjanja. Pri tem je treba upoštevati realne možnosti in se ne zadovoljevati sam-o z načelnimi predlogi. Za vodenje sej in seveda za dobro odločanje moramo vedeti, da v DO ne potrebujemo načelnih predlogov za spremembo posameznih nepravilnosti. Te predloge lahko preberemo v časopisih. Mi potrebujemo za d-elo konkretne predloge, ki bodo sicer v skladu z načelnimi usmeritvami. Sedaj, ko odhajaš na novo delovno dolžnost, bi nam lahko povedal, s kakšnimi vtisi zapuščaš našo delovno organizacijo in kakšno delo boš opravljal v novi DO? O vtisih je verjetno še izredno težko govoriti, saj nove DO še ne poznam dobro. Človek se pa na neko okolje naveže, spozna prijatelje pa tudi tiste, ki te malo manj »marajo«. Rečem lahko, da kljub vsem dogodkom in doživljajem težko zapuščam našo DO, saj je bilo to moje prvo srečanje s konkret- nimi delovnimi zadolžitvami. Istočasno se človek naveže na delovno okolje in ljudi, pa jih težko spreminja. Menim pa, da so to sedaj prvi vtisi, zato mi je še težko trezno odgovoriti. Novemu -okolju se hitro prilagodim, predvsem ljudem. V novi DO bom delal na enakem področju, kot sem v naši DO Začetek novembra Pisati o nečem novem, kar se gradi in kar raste je -običajno za avtorj-a članka prijetna naloga. Pisanje o rekonstrukciji, oz. graditvi novega obrata za površinsko zaščito pa ima gre- Začetek decembra šele dobro začel, to je v kontroli. Čeprav je to delo nekoliko »neprijetno«, stalno si pač med dvema ognjema, sem to delo ndkako vzljubil in ne morem več preč. Za odg-ov-ore se ti zahvaljujemo in ti želim-o veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Uredniški -odbor nak priokus po nečem nedorečenem, po nečem kar vzbuja vtis nemoči in neučinkovitosti. Obrat, ki bi m-oral že dalj časa dajati pomemben delež pri fi-nalizaciji naših proizvodov, je M fi? 'm obtičal sredi porodnih krčev in s svojimi golimi rebri pod snežno odej-o čaka na odjugo, na stopitev finančne zmrzali in kopice nerešenih problemov, ki zavirajo! gradnjo. Idej-a o obnovi obrata površinske zaščite j-e stara že več kot deset let in j-e v času svojega oblikovanja naletela na nič k-oli-ko težav in sprememb, čeprav je cilj sorazmerno enostaven in jasen. Kakovostna površinska zaščita je kot -element tehnološkega procesa določenih izdelkov prav tako pomembna kot njihova izdelava. Kakovost pa zahteva določene pogoje, pogoji obstoječega obrata pa s-o v sedanji f-azi iz-trošen-osti in zastarelosti blizu ničle. Ti pogoji pa tudi povzročajo možn-o fluktuacijo delavcev, s tem se zmanjšuje kvaliteta dela in krog neustreznega dela je sklenjen. (Nadaljevanje na 5. strani) Na podlagi 17. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih kreditov in stanovanj tozd in DSSS in sklepa Odbora za kadrovske zadev-e in skupne porabe z dne 12. 1. 1981, objavljamo RAZPIS za dodelitev posojil za nakup ali gradnjo oziroma dograditev stanovanjskih hiš za leto. 1981. I. RAZPISNI POGOJI Pravico- do kredita pod pogoji, določenimi s pravilnikom, imajo vsi delavci, ki s-o v delovnem razmerju v Tovarni verig Lesce za nedoločen čas in upokojenci, ki so bili pred upokojitvijo najmanj 3 leta neprekinjeno v delovnem razmerju v -eni od temeljnih organizacij ali delovni skupnosti skupnih služb Verige. Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben. Prošnje za dodelitev posojila pošljite do 6. 2. 1981 v sindikalno pisarno. ODBOR Investicije pod snegom Inovacije v Verigi V četrtem trimesečju letošnjega leta je služba za inovacije prejela 7 raclonalizacijskih predlogov: 1. Predlog št. 22/80. Košir Anton in Jutriša Stefan iz DS SS, služba tehnologije, s predlogom: Nadomestni dvojni člen za zaščitne verige. 2. Predlog št. 23/80. Hočevar Janez in Pfajfar Jože iz DSSS, služba tehnologije in iz tozd Verigama, s predlogom: Predlog nove sestave zaščitne verige Granit 14-17, 50 X 25/20, 50 X 25 in 14 X 24. 3. Predlog št. 24/80. Larisi Janko in Kranjc Janez iz tozd Vzdrževanje in tozd Vijakama s predlogom: Predelava utor-nega avtomata 16-12 (Carlo Salvi). 4. Predlog št. 25/80. Praprotnik Janez iz tozd Orodjarna s predlogom: Uporaba odsluženih paličnih rezkarjev iz brzorezne-ga jekla na brusilnih strojih ali stružnicah. 5. Predlog št. 26/80. Ališič Hkrem iz tozd Kovačnica s predlogom: Sprememba tehnološkega postopka pri izdelavi navoja na somiikih za škopoe. 6. Predlog št. 27/80. Ališič Ekrem iz tozd Kovačnica s predlogom: Naprava za vrezovanje navoja na BOFORS matice. 7. Predlog št. 28/80. Merda- novič Hasan iz tozd Verigama s predlogom: Izboljšava na elektrodah pri varilnem stroju Schlatter 26—57 in 58. V letu 1980 je služba za inovacije prejela in obdelala predloge po tozdih, kakor sledi: prejeti osvojeni zavrnjeni v obdelavi Tozd TIO — — — — Tozd Kovačnica 3 1 — 2 Tozd Verigama 3 2 — 1 Tozd Vijakama — — — — Tozd Sidrne verige 2 2 — — Tozd Vzdrževanje 6 5 — 1 Tozd Orodjarna 6 4 — 2 DS skupnih služb 9 3 3 3 SKUPAJ: 29 17 3 9 En predlog je več, kakor j-( 5 od Mešiček Bogdana ponovno bilo letos izdanih novih številk zato, ker je predlog št. 15/76 v obravnavi (vrtanje klinov za IMT). Sredi januarja (Nadaljevanje s 4. strani) Iz teh vzrokov je bilo lahko postaviti jasen cilj obnovitve celotnega postrojenja obrata po sodobnih metodah avtomatskega in polavtomatskega galvanskega cinkanja v bobnih in Obešalih. Od zasnove cilja pa do njegove realizacije pa je večkrat dolga pot. Pojavila sta se dva problema. Problem financiranja in problem lokacije objekta. Lokacija se je po daljšem kolebanju našla s pomočjo razumevanja delavcev TOZD Vijakame, ki so odstopili svoje skladišče gotovih izdelkov, finančni problem je za del pocinkovalnice že rešen, v teku pa je reševanje čistilne naprave, ki je prav tako pogoj za uspešen zagon celotnega objekta. Investicija je olajšana tudi v tem smislu, da se je od prvotne zasnove, kjer smo iskali inozemskega proizvajalca, razvila domača proizvodnja galvanskih naprav v DO — Piama Podgrad, ki že vrsto let uspešno gradi vrsto novih galvanskih obratov po celi državi. Objekt pa bo zgrajen iz sodobnih lahkih montažnih elementov gradbenega podjetja Slovenija ceste, ki žal zaradi nizkih temperatur zamuja z izdelavo in postavitvijo teh elementov. Del objekta je že postavljen, kar pomeni delno odtalitev zamrznjenih problemov, v naslednjem članku pa upam, da bom lahko že govoril o popolni odjugi in še eni uspešni rešitvi investicijske politike v naši DO. Kob Elektrovarilni stroj za topo varjenje žice V letu 1980 so bila izplačana posebna nadomestila, kakor sledi : din Tozd TIO: Predlog št. 10/79 Arh Franc 8.083,85 Tozd Kovačnica: Predlog št. 36/75 inž. Lunar Franc 7.456,60 Predlog št. 9/76 Kralj Janko 11.838,60 Predlog št. 23/75 HorvaUSmid 6.928,20 Predlog št. 39/75 Horvat Martin 300,00 Predlog št. 17/78 inž. Hanžič Franc 4.612,00 Predlog št. 6/80 Tomažič Marjan 2.500,00 Predlog št. 9/78 Tramte-Bogorevc 8.666,20 Predlog št. 14/80 Jelenc, Kneževič, Veren 900,00 Tozd Verigama: Predlog št. 18/79 Železnjak Stanislav 500,00 Predlog št. 22/79 Železnjak Stanislav 500,00 Predlog št. 23/79 Železnjak Stanislav 500,00 Pr-edlog št. 8/80 Knaflič-Mežek 4.000,00 Predlog št. 9/80 B enedičič-Košir 8.000,00 Predlog št. 13/80 Pfajfar Jože 8.000,00 Tozd Vijakama: Predlog št. 10/80 Bizjak-Planiinšek Podgornik in Kralj 10.500,00 Tozd Sidrne verige: Predlog št. 20/79 Nežmah Anton 30.000,00 Predlog št. 4/80 Panker Franc — Predlog št. 21/79 Stale Jože 1.000,00 Predlog št. 18/80 Rozman Stane 4.000,00 Predlog št. 19/80 Rozmain-Ločniškar 14.000,00 Predlog št. 20/80 Vidic Janez 8.000,00 Tozd Vzdrževanje: Predlog št. 15/79 Veren Bela 5.000,00 Predlog št. 16/79 Veren Bela 3.000,00 Predlog št. 17/79 Veren Bela 3.000,00 Tozd Oorodjama: Predlog št. 1/80 Rozman Janez 2.000,00 Predlog št. 5/80 Jelenc Stane 4.000,00 Predlog št. 12/80 Kavčič-Bizjak 4.000,00 Predlog št. 15/80 Volk Marjan 2.000,00 Predlog št. 17/80 Kovačevič Dane 1.000,00 Torej je bilo skupaj 29 izplačanih nadomestil v skupnem znesku 164.285,45din, kar predstavlja 67,35 % povečanje v primerjavi z letom 1979. V zadnjem trimesečju letošnjega leta je imela strokovna komisija za obravnavanje inovacij tri seje, na katerih šobili obdelani naslednji; predlogi: 1. Predlog št. 14/80. Jelenc, Kneževič in Veren iz tozd Vzdrževanje s predlogom za podaj-no napravo za izdelavo obročev Bofors. Za ta predlog je komisija predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Kovačnica, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. 2. Predlog št. 16/80. Repe Drago iz DS skupnih služb s predlogom novega načina struženja in vrezovanja navoja pri ekvatorskih locnjih. Komisija se ni mogla odločiti o pravicah predlagatelja in je sprejela sklep, da pošlje celotno dokumentacijo dipl. inž. Noču, ki naj bi dal o predlogu svoje mnenje. Pred tem je predlagatelj umaknil svoj predlog in s tem je predmet zaključen. 3. Predlog št. 9/80. Benedičič in Košir iz tozd Vzdrževanje s predlogom o rekonstrukciji reduktorja za varilni stroj KES-60. Komisija je predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Verigama, da pripada predlagateljema na osnovi ugotovljenega stanja enkratno posebno nadomestilo. 4. Predlog št. 13/80. Pfajfar Jože iz tozd Verigama s predlogom novega načina sestavljanja obeh tipov zaščitnih verig Maraton. Za ta predlog je komisija predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Ve- rigama, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. 5. Predlog št. 19/80. Rozman, Ločniškar iz tozd Vzdrževanje s predlogom izboljšanih elektrod za Mibach stroj. Komisija je predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Sidrne verige, da pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. 6. Predlog št. 18/80. Rozman Stane iz tozd Vzdrževanje s predlogom izdelave elektrova-rilnega stroja za topo varjenje žice od 0 4 do 0 12. Komisija je predlagala komisiji za delovna razverja pri tozd Sidrne verige, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. 7. Predlog št. 20/80. Vidic Janez iz tozd Sidrne verige s predlogom izboljšanja orodja in delovanja kalibrimega stroja Wafios KKM 200. Komisija je predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Sidrne verige, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. 8. Predlog št. 2/78. Repe, Zupan iz DS skupnih služb s predlogom stislkalnika od 0 1,6 do 0 11 v tozd Verigami. Zaradi težav pri obravnavi tega predloga je bila imenovana posebna komisija z nalogo, da obdela problem, kako naj se zaključi ta predlog. Predlog je bil izdelan tako, da se predlagateljema ne prizna pravica iz naslova inovacije, da se pa napravi predlog na DS tozd Verigama za enkratno nagrado. S tem bi bil predlog zaključen. 9. Predlog št. 10/80. Bizjak, Planinšek, Kralj in Podgornik s predlogom predelave in izboljšave stružnih avtomatov GF 2 20-13, 14, 15 in 16. Komisija je predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Vijakama, da pripada predlagateljem enkratno posebno nadomestilo. 10. Predlog št. 21/80. Oman Filip iz tozd Orodjarna s predlogom predelave kopirnega rez-kalnega stroja — Prvomajska. Komisija je predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozdu Orodjarna, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. 11. Predlog št. 19/79. Rems in Avsenik iz tozd Vzdrževanje s predlogom izboljšave pritrdilnih vijakov pokrova drgalnega bobna. Komisija je predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozd Verigama, da pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno sklepale o predlogih, kakor sledi: 1. Tozd TIO 1.1. Predlog št. 10/79. Arh Franc s predlogom za vrtanje in priravnavanje ohišja razvod-nika PRAS-4, 6 in 10. Za omenjeni predlog je komisija sprejela izplačilo tretjega posebnega nadomestila za predlog v znesku 8.083,85 din. S tem izplačilom prenehajo pravice do poisebnega nadomestila. 2. Tozd Kovačnica 2.1. Predlog št. 14/80. Jelenc, Kneževič in Veren iz tozd Vzdr- (Nadaljevanje na 6. strani) Sklepi samoupravnih organov OD 10.12.1980 DO 10.1.1981 in verificirani na delavskem svetu delovne organizacije, razen SS o temeljih plana SIS za letališki promet in SIS za gozdarstvo. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Delavski svet delovne organizacije se je sestal 30. 12. 1980 na slavnostni seji, kjer je potrdil tudi delovni koledar za leto 1981. DELAVSKI SVETI TOZD IN DSSS Poleg vseh zgoraj naštetih SS o temeljih planov so na delavskih svetih sprejeli tudi Pravilnik o premakljivem delavnem času. ODBOR ZA KADROVSKE ZADEVE IN SKUPNO PORABO Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo je zasedal dvakrat. Na seji je pripravil predlog razdelitve novih stanovanj v Radovljici in na Bledu po tozdih in DSSS, ki je bil potrjen na delavskih svetih. Prav tako je odbor pripravil predlog razdelitev stanovanj za Bled, ki je bil potrjen na delavskih svetih. Stanovanja so bila dodeljena: Kralj Martini 3-sobno stanovanje; (Nadaljevanje s 5. strani) zevanje s predlogom podajne naprave za izdelavo obročev Bofors. Za predlog je komisija sprejela sklep, ker se naprava več ne uporablja, se izplača enkratno minimalno nadomestilo v višini 300,00 din vsakemu od predlagatelj ev. 3. Tozd Verigama 3.1. Predlog št. 9/80. Benedičič in Košir iz tozd Vzdrževanje s predlogom rekonstrukcije reduktorja za varilni stroj KES 60. Za ta predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, katerega si predlagatelja delita v razmerju 50:50, tako prejme Benedičič Stane 4.000 dinarjev in Košir Rudi 4.000 dinarjev. 4. Tozd Vijalkama '4.1. Predlog št. 21/78. Kranjc in Bester s predlogom predelave utomega avtomata Carlo Salvi 16-12 za dolžine vijakov do 100 mm. Predlagatelja sta se pritožila na prvotno določeno posebno nadomestilo in je komisija povišala znesek nadomestila iz 8.000 na 12.000 din, tako da je prejel Kranjc Janez 8.400 din in Bester Janez 3.600 dinarjev. 4.2. Predlog št. 10/80. Bizjak, Planinšek, Podgornik in Kralj s predlogom predelave in izboljšave SAGF2 20—13, 14, 15 in 16. Za predlog, ki je sestavljen iz 4 ločenih delov, je komisija določila naslednja posebna nadomestila: Stale Nataši 2-sobno stanovanje in Pristov Matjažu 3-sobno stanovanje. Prav tako so bila na predlog odbora razdeljena naslednja stanovanja : Zukič Fikreti iz Verigarne ena soba na Kokrškem odredu 7; Tomazini Franju iz Verigarne 2-sobno stanovanje na Alpski 78; Ališič Ekremu iz Kovačnice 1-sobno stanovanje na Koroški 2; Kasagič Dragoljubu iz Kovačnice ena soba na Bledu, Grajska 23. Odbor je obravnaval tudi prošnje za stanovanja, za katere je sprejel sklep, da se vodijo v evidenci in potočkujejo ob redni ocenitvi. POSLOVNI ODBOR Poslovni odbor je zasedal 29. 12. 1980, kjer je obravnaval poročilo o doseženi proizvodnji, komercialno poročilo, finančno poročilo in operativni plan za mesec november. Poslovni odbor je odobril dva tridnevna službena potovanja v ZRN na zaključevanje izvoznih poslov za snežne verige in v Amsterdam na zasedanje evropskih proizvajalcev sidrnih verig. Bizjak Marjan 2.000 din Planinšek Peter 2.500 din Podgornik Niko 3.000 din Kralj Janko 3.000 din SKUPAJ: 10.500 din 5. Tozd Sidrne verige 5.1. Predlog št. 18/80. Rozman Stane iz tozd Vzdrževanje s predlogom elektrovarilnega stroja za topo varjenje žice. Za predlog je komisija isprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v višini 4.000 din. 5.2. Predlog št. 19/80. Rozman in Ločniškar iz tozd Vzdrževanje s predlogom izdelave novih elektronskih povezav za Milbachov stroj. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, vsak predlagatelj dobi 7.000 din. 5.3. Predlog št. 20/80. Vidic Janez s predlogom izboljšave orodja in delovanja stroja Wa-fios KKM 200. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v višini 8.000 din. Na koncu bi še želel obvestiti vse člane Verige, da so bila podeljena občinska priznanja za inovatorje, ki so bili najboljši v letu 1979. Priznanja in denarno nagrado v višini 5.000 din SO' prejeli naslednji naši inovatorji: Nežmah Anton iz tozda Vzdrževanje, Kralj Janko iz DS skupnih služb, Pfajfar Jože iz tozd Verigar-na. Slovesna podelitev je bila izvršena v Kropi, dne 27. 11. 1980 ob priliki proslave dneva republike. Albin Lampe Tehnična obdelava verig ZBORI DELAVCEV: Zbori delavcev so bili 6., 7. in 8. 1. 1981, kjer so delavci obravnavali letni gospodarski načrt za leto 1981 in pripombe posredovali strdkovni službi. RAZŠIRJENE SEJE DELAVSKIH SVETOV TOZD IN DSSS Razširjene seje delavskih svetov tozd in DSSS so bile trikrat. Člani delavskih svetov, sindikata, ZK in mladine so obravnavali Samoupravne sporazume o temeljih planov za obdobje 1981—1985, in sicer: — SIS s področja družbenih dejavnosti občine Radovljica; — SIS s področja materialnih dejavnosti občine Radovljica; — Samoupravni sporazum za financiranje potreb krajevnih skupnosti ; — SIS s področja družbenih dejavnosti Slovenije; — SS o temeljih planov LB TBG Kranj za obdobje 1981 do 1985; — SS o temeljih planov Jugobanke Ljubljana za obdobje 1981—1985 (tozd Vijakama); — SS materialne proizvodnje na republiški ravni; — Območne vodne skupnosti; — Območne SIS za PTT promet Kranj ; — SIS preskrbovalnega območja Elektro Gorenjske; — O združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe v občini in KS in sprejem dogovora o programu SLO in DS v občini Radovljica in določitev potrebnih sredstev za njegovo financiranje; — SIS za ekonomske odnose s tujino za obdobje 1981 do 1985; — SS o merilih, pogojih, načinu in postopkih za dosego dogovorjenega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985; — SS o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino za obdobje 1981 do 1985; — SS o temeljih plana SOZD SZ v obdobju 1981—1985 in o temeljih plana interne banke za obdobje 1981—1985. Vsi zgoraj navedeni Samoupravni sporazumi o temeljih planov so bili sprejeti na delavskih svetih tozdov in DSSS V proizvodnem tozdu Sidrne verige imajo vedno večji pomen kvalitetne verige, v bodoče pa naj bi bile celo naš osnovni izdelek. Z nastopom naftno-energetske krize je postalo zelo aktualno izkoriščanje zalog premoga; s tem pa so se povečale tudi potrebe po rudniški opremi, katere sestavni del so naše rudarske verige. Povpraševanje po vseh kvalitetnih verigah pa je poraslo tudi zaradi uvedbe znanih uvoznih omejitev, saj so se porabniki teh verig v preteklosti večino posluževali uvoza. Bo ocenah bo jugoslovanski trg potreboval samo rudarskih verig najmanj 2.000 ton letno. Naše proizvodne možnosti pa so dosti nižje in bi ob normalnih pogojih lahko pokrili približno polovico potreb. Naj večja ovira za povečanje proizvodnje kvalitetnih verig je strojni park, ki je v precejšnji meri iztrošen, posledica tega je seveda več Okvar in preveč nepotrebnih izgubnih časov. V srednjeročnem planu so sicer zapisane naše potrebe po novih strojih, vendar je realizacija nabave teh strojev močno odvisna od finančnih možnosti cele DO v prihodnjih letih. Vedeti je treba, da za našo proizvodnjo ni stroja, ki bi stal manj kot 10.000.000 din, in da jih izdeluj ejo izključno na zahodu, ker je dodatna ovira zaradi uvoznih omejitev. Kljub vsem težavam se ne bi smeli enostavno sprijazniti z obstoječim stanjem proizvodnje kvalitetnih verig, saj se konkurenca (Pr-njavor) neusmiljeno razvija, česar nikakor ne smemo podcenjevati. Ker je osnovna težava pravzaprav nabava novih stro- jev iz uvoza, se v zadnjem času kažejo določene možnosti v povezovanju s porabniki naših verig, ki imajo določene prednosti pri uvozu. Glede na pogoje gospodarjenja na našem področju (kadri, surovine) mora biti naš razvoj usmerjen v pospešeno'prestrukturiranje proizvodnje, ki naj bi bazirala na izdelkih s čimveč vloženega dela. Tako bo morala proizvodnja kvalitetnih verig sčasoma nadomestiti materialno močno angažirano proizvodnjo sidrnih verig. To pa bo tudi garancija za boljše možnosti poslovanja, ki so pri sidrnih verigah zaradi krize na tem področju močno omejene. Vsi se maramo zavedati, da zaostreni pogoji gospodarske stabilizacije ne dopuščajo nikakršne sentimentalnosti do tradicije. Miro Ulčar Izdelava rudarskih verig Tozd Sidrne verige in proizvodnja kvalitetnih verig Kadrovske spremembe Novosprejeti delavci: Splošni sektor: Antolin Branko, Pogačar Olga TOZD Vzdrževanje: Vrečko Ivan TOZD Vijakarna: Majer Tomaž, Bratkovič Irena, Fajfar Sašo TOZD Verigama: Ambrožič Damjan, Golub Vinlko TOZD Kovačnica: Role Jože Prenehali z delom: Komercialni sektor: Devič Dobrosav Tehnični sektor: Terglav Jože, Dolenc Marjan TOZD Vijakarna: Ferjan Martin, Hrast Albin TOZD Verigama: Perko Igor, Sipelj Alojz, Kučič Mihael, Lapanja Rajko TOZD Sidrne verige: Pakšek Danilo, Zgonc Alojz, Dolinar Franc TOZD TIO: Šmit Joža Kadrovska služba O prazniku dedka Mraza Dedek Mraz je konec lanskega leta obiskal predšolske in šolske otroke KS Lesce. Delovne organizacije in zasebniki so v ta namen prispevali 56.000 din. Ta denar je bil uporabljen: za kolektivno darilo osnovni šoli Lesce kot prispevek k sredstvom za nabavo šolske televizije (za snemanje šolskih oddaj) 50.000 din; za igrico' Ostržek, ki je bila namenjena predšolskim otrokom in otrokom nižjih razredov osnovne šole 3.000 din; kot prispevek za organizacijo praznovanja dedka Mraza v Bolnici na Jesenicah 1.000 din; za obdaritev mentalno prizadetih leskih otrok 730 din; in delno plačilo predstave »Ta čudovita bitja« 500 din, ki je bila dne 29. 12. 1980 v kino dvorani v Radovljici za leske otroke. Praznično vzdušje je bilo v vrtcu v Lescah skozi ves zadnji teden lanskega leta. Za predšolske otroke, ki niso v varstvu v VVZ, so tovarišice pripravile uro pravljic s pogostitvijo otrok. Pogostitev so poleg rednega prispevka omogočile delovne organizacije Murka, Špecerija in Žito, vendar je bil obisk zelo slab, čeprav so otroke vabili mični plakati, razobešeni na vidnih mestih. KS Lesce Zahvale Ob boleči izgubi moje drage mame Angele Cizelj se najlepše zahvaljujem sodelavcem tozd Vijakarna za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebno zahvalo sem dolžna ožjim sodelavcem in sodelavkam (pakovalnica) za denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ivanka Kovač z družino Ob smrti Jožeta Kovačiča se zahvaljujeva vsem njegovim sodelavcem iz Kovačnice za podarjeni venec ter govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala tudi godbi za denarno pomoč, namesto spremljanja na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Dežman Albina in hčerka Jožica Ob smrti mojega očeta Avgusta Ovsenika se najlepše zahvaljujem tozdu Vijakarna in gasilskemu društvu Veriga za podarjene vence. Posebno zahvalo sem dolžan vsem sodelavcem, sosedom in gasilcem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Družina Ovsenik Zahvaljujem se vsem, ki ste ob boleči izgubi dragega očeta sočustvovali z mano in mi izrekli sožalje. Sindikalni organizaciji tozd Verigama najlepša hvala za denarno pomoč. Rezka Valand Ob smrti mojega moža Resman Alojza se najlepše zahvaljujem za darovani venec in izrečno sožalje vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Kati Resman Ob smrti dragega očeta Ivana Jauševca se zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Iskrena hvala! Marjan Jauševec z družino Ob smrti drage mame Terezije Legat se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in izraze sožalja. Iskrena hvala! Sin Franc z družino Program rekreacijskih tekmovanj v letu 1981 Kot že vrsto let nazaj je komisija za športno rekreacijo pri občinskemu svetu zveze sindikatov Radovljica tudi letos pripravila program tekmovanj za celo leto. Vsa tekmovanja so množična in namenjena zaposlenim v občini Radovljica. Na programu teh množičnih sindikalnih občinskih športnih tekmovanj, ki se bodo upoštevala za celoletno uvrstitev OOZS na SSI 1981, bo v letu 1981 tri-najiSt športno rekreativnih panog, in sicer: 1. Smučarski tek — sobota, 24. januar. Organizator: Smučarski klub Gorje v Gorjah ali na Lipcah v Lescah. 2. Veleslalom — nedelja, 22. februar ali 1. marec na Kobli. Organizator: Smučarski klub Bohinj. 3. Kegljanje — borbene partije —- ekipno od 9. do 24. marca v Radovljici. Organizator: Komisija za šport in rekreacijo pri OSZS Radovljica. 4. Odbojka — od 13. do 18. aprila v Radovljici, v Lescah, Begunjah in Lipnici. Organizator: Komisija za odbojko in zbor sodnikov pri ZTKO Radovljica. 5. Streljanje z zračno puško — v nedeljo, 26. aprila v Podnartu. Organizator: Strelska družina Podnart. 6. Šah — v nedeljo, 17. ali 25. maja v Radovljici. Organizator: Šahovsko društvo Radovljica. 7. Trim tekmovanje v kolesarjenju »Vsi na kolo za zdravo telo«, v soboto, 6. ali nedeljo 7. junija. Organizator: Kolesarski klub Bled. 8. Mali nogomet (turnirska oblika) ■— od 22. do 26. junija v Radovljici. Organizator: Komisija za mali nogomet pri ZTKO Radovljica, 9. Plavanje — v petek, 28. avgusta v Radovljici. Organizator: Plavalni klub Radovljica. 10. Balinanje —- v nedeljo, 6. ali 13. septembra v Lescah in Radovljici. Organizator: Balinarski klub Radovljica. 11. Kros — v nedeljo, 4. oktobra v Radovljici. Organizator: ŠD Radovljica. 12. Namizni tenis — v soboto', 24. ali 31. oktobra v Radovljici. Organizator : Namiznoteniški klub Mošnje. 13. Kegljanje — mešano ekipno in posamezno od 8. do 26. novembra v Radovljici. Organizator: Komisija za športno rekreacijo pri OSZS Radovljica. 14. Zaključna prireditev športnih tekmovanj v občini Radovljica za leto 1981 s podelitvijo pokalov 10 najboljšim ékipam za skupno uvrstitev na SŠI 1981 ter trem prvouvrščenim ekipam v moški in ženski konkurenci. Prvouvrščenim ekipam posameznih občinskih sindikalnih prvenstev bodo na razglasitvi rezultatov za osvojena prva mesta v moški, ženski in skupni uvrstitvi podeljeni pokali, petim najboljšim ekipam in posameznikom diplome in trem najboljšim posameznikom medalje. Vsi udeleženci pa prejmejo spominsko športno značko SŠI. Vsa občinska tekmovanja se bodo točkovala. V skupnem seštevku za celoletno uvrstitev na SŠI 1981 se bodo upoštevala vsa tekmovanja. Zgoraj navedeni datumi so le okvirni, vendar bomo skušali doseči, da se bodo organizatorji določenih datumov čimbolj držali. Sprejet je tudi koledar srečanj športnikov Slovenskih železarn : — 21. februarja — zimske igre — organizator Železarna Jesenice, in sicer veleslalom v Mojstrani, tdki v Kranjski gori ali Ratečah in sankanje na Planini pod Golico, — 13. junija — planinski pohod slovenskih železarjev na Peco. Pohod bo organiziran v smeri, kjer doslej še ni bil. Organizator bo Železarna Ravne. —• 20. junija —• letne igre — organizator Železarna Štore v naslednjih športnih panogah : streljanje z zračno puško, kegljanje na asfaltu, mali nogomet, plavanje, balinanje, odbojka. — 29. avgusta — planinski pohod na enega izmed vrhov v Kamniških Alpah. Organizator pohoda bo Železarna Štore. — 12. septembra — planinski pohod na enega izmed vrhov v Karavankah. Organizator bo Železarna Jesenice. Komisija za športno rekreacijo Veriga pa bo na prvi naslednji seji sprejela tudi program prireditev oziroma prvenstev Verige v veleslalomu, smučarskih tekih, balinanju, kegljanju in malem nogometu. Franci Vovk Še bomo pihali Za vsak prepir morata biti dve strani in tako je tudi v zvezi s člankom v glasilu Veriga pod naslovom Komu bodo še pihali, zato naj se primer osvetli še z druge strani. V glasilu Verige za mesec julij—avgust je DPD Svoboda Lesce -— godba na pihala dala v dogovor s KOOSZ Veriga kratko obvestilo v zvezi z obveščanjem. V tistih 18 vrsticah je povedano vse in upamo trditi, če bi se vsi držali napisanega, do omenjenega članka ne bi prišlo. Prav pa je, da se na ta način zadeve uredijo. Ko godbeniki vidimo zastavo, vemo, da je obvezno za godbenike sodelovati na pogrebu, vendar čakamo na obvestilo svojcev ali tozda v dogovoru s svojci, v katerem je preminuli združeval delo. To čakanje je potrebno, ker smo ljudje različni, eden zahteva godbo, drugi j-o zopet odklonijo iz različnih vzrokov, vendar obveščenost mora biti, do godbe pravočasno in ob vsakem primeru. Komu bodo še pihali? Tov. Pavlin je enostransko napisal članek. — Pogodba je iz leta 1971 in je zastarela. — V petek popoldne je obvestil predsednika, da bo pogreb. — »Ne vem dneva in ure pogreba,« je bilo rečeno. — V soboto, ob 10. uri sta bila ura in dan pogreba še vedno neznana. Isto soboto okoli 12. ure je bilo povedano, da bo pogreb v nedeljo ob 15. uri. Tov. Pavlin je bil na morebitno neudeležbo godbe na pogrebu opozorjen. — V soboto obveščati ljudi je težko, ker je vprašanje, ali so doma ali ne. Tudi okoliš je velik. ■ — Odločalo se je v nedeljo dopoldne na rednih vajah, navzočih je bilo 32 godbenikov. — Vratar je bil obveščen okoli desete ure, da godbe ne bo. Tov. Pavlin ni bil seznanjen z obvestilom, ker se ni oglasil v podjetju kot je bilo dogovorjeno. Tudi sindikalni prapor je ostal v podjetju. — Sklep z večino navzočih je bil, da se pogreba godba ne udeleži, vzrok je prepozno obvestilo'. — Vedeti moramo, da imajo godbeniki svoje družine, s tem v zvezi tudi obveze — biti od 9. do 11,30 na rednih vajah in ponovno ob 14. uri v centru in na pogrebu. Ko se vrne godbenik domov, je praktično dan končan. V takih primerih imamo prosto dopoldne. Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo imeli problem tudi s prevozom, namreč ta dan je močno snežilo. Okoli 10. ure v soboto, še manj pa v nedeljo, se drugega prevoza ne dobi, ostane le lastni prevoz, ki je problematičen. Kdo bi nosil odgovornost v primeru nezgode? Tovarišici pdkojnega tov. Kovačiča se je odbor godbe opravičil in ji izplačal odškodnino za svojo neudeležbo in morebitne stroške. Mislimo, da bi se dalo napisati še veliko o hvaležnosti, ki jo izkazuje kolektiv na pogrebih svojih pokojnih članov, vendar je bolje, da o tem molčimo-. Nekaj pa moramo še razumeti, godbeniki smo amaterji, o svojem amaterskem delu odločamo sami samoupravno. Svoj prosti čas žrtvujemo za družbo-, ki nas premalo upošteva. Upamo trditi, da tiste ure, ki smo jih porabili za vaje, nastope, pogrebe, skupaj prinesejo v šolstvu fakultetno izobrazbo. Vaditi je neobhodno potrebno, samo n-azi.v godbenik je premalo. V preteklem letu smo se udeležili 40 proslav in drugih nastopov, 20 pogrebov in 92 rednih vaj, kar skupno znese 152-krat, tj. vsak drugi do tretji dan v preteklem letu. Vedeti moramo tudi to, da je v teh številkah, ki so prikazane, vsaj polovioo prostih sobot in nedelj — sončnih, deževnih in mrzlih. Toliko v vednost! Srečno v letu 1981. Izvršni odbor DPD Svoboda Lesce Godba na pihala sestavit M. D. negiben, nepremi= čen nauk o naravi gledališč ko igra učenje poklica naša tov. svetil tehnecij tržnica (srbsko) 1 poljska švedska ustvaritev modne novosti nadaljev. vodorav. vrste živilo vas sevr. od MB naš TOZD označba poti grška črka osvežilna pijača turčija sij daljša pesnitev belgi ja sam. int. skupnost namočeno zric.oljem trsu podobna rastlina naš telovadec šepelalec žensko ime vrste st. lovskih pušk ljudski ocfror utežna mera znamka avtomob. mici nazaj snop jadranski otok samoglas. prenos zvoka znamka traktorjev — hudobija področje sultana del atoma nenadna smrt egi p. bog sonca uran italija šampion 1.16. in 15. črka naša tov. avtomob. L polkrožno brane oblak medmet pridevek ar ab. imen. kisik osebni zaimek soglasnik švedska kem. el. bor nezmožnost Za novoletno nagradno križanko so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 dni Stane Zajc, druga 110 din Fatima Neairevič in Berta Koželj, 'tretja 80 din Barbka Polajnar in Mimi Vogelnik. Rešitve današnje križanke nam pošljite do 5. februarja 1981. Program kina Radovljica OD 5. 2. DO 4. 3.1981 JEKLENI ŽIVCI amer. barvni akcijski film 5., 9. in 11. 2. ob 20. uri ISKANJE ZLATA ameriška komedija 6. 2. ob 18. uri Čarovnije lesija ameriški barvni film 6. 2. ob 20. uri, 7. 2. ob 18. uri SEDEM NEBEŠKIH DEKLET amer. barvni pustol. film 7. 2. ob 20. uri, 8. 2. ob 18. uri Cisto navadna zgodba francoski barvni film 8. in 10. 2. ob 20. uri NOČNE IGRE ameriški barvni film 12., 16. in 18. 2. ob 20. uri MAČEK ZA 1,000.000 DOLARJEV ameriški barvni risani film 13. 2. ob 18. uri HERBIE GRE V MONTE CARLO amer. barvni zabavni film 13. 2. ob 20. uri, 14. 21 ob 18. uri ROJ UBIJALCEV ameriški barvni film 14. 2. ob 20. uri, -15. 2. ob 18. uri UGRABITELJI angl. barvni krim. film 15. in 17. 2. ob 20. uri APOKALIPSA DANES amer. barvni vojni film 19. 2. ob 20. uri, 22. 2. ob 17,30 LJUBEZEN IN NABOJ ameriški barvni film 20. in 23. 2. ob 20. uri HOTEL DRAKULA zah. nemški barvni film 21. 2. ob 18. uri, 22. in 25. 2. ob 20. uri KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO italijanski barvni film 21 i in 24. 2. ob 20. uri IDEALEN PAR amer. barvni glasbeni film 26. 2. in 1. 3. ob 20. uri SEDMERICA SEJE SMRT amer. barvni krim. film 27. 2., 2. in 4. 3. ob 20. uri NEVARNA IGRAČA italijanski barvni film 28. 2. ob 18. uri, 3. 3. ob 20. uri BORCI PODZEMLJA ameriški barvni film 28. 2. ob 20. uri, 1. 3. ob 18. uri P. S. (post silvestrum) Prijatelji!, skoraj nuja vsakega »čislanega« časopisa je, da objavi ponovoletno paberkovanje, ki deluje približno tako, kot pihanje na buško. Kar je, je. Kalkor smo pokopali staro leto, smo pač ga. O mrtvih vse dobro. Tik pred pokopom se ljudje razdele na dva tabora. Na tiste, ki še niso poročeni in se ne morejo odločiti s kom in kam, ter tiste, ki so poročeni, pa ne vedo, kam bi se pred kom skrili. Zaradi ljubega miru. To razkošje prostega časa je edino v letu, ki človeka zaziba v sproščeno razmišljanje o tem našem pocukranem življenju. Še zadnje delovne dni smo pribijali na križ marsikaj in marsikoga, ker ni kurilnega olja, pomaranč, banan ali žebljev. Kronanje starega leta pa je vse spremenilo v bolj veselo noto. Kakšno pomanjkanje neki, državljani!? V zameno vam družba nudi orehovo olje, suhe fige in fige kar takšne, namesto banan kaj podobnega, s čimer se lahko tolažite, namesto žebljev pa bucike z rdečo glavo. Za primer si kakšno lahko zapičite v tisti del telesa, da vam bo kar najhitreje jasno, koliko je ura. Ker nas je večina silvestrovala doma, smo pač hoteli svojo, domačo mizico pogrni se. Ta mizica pravzaprav kaže, koliko smo Slovenci sploh še Slovenci, če izvzamemo manjšine. No, takole gre tole: najprej si nazdravimo s kakšnim italijanskim balantinesom, za ženske pa šprudlamo cooktaile z apricotom, grapefruitom in bitter lemon tonicom, da so boljše volje. Za predjed si privoščimo sir à la Roqueforte, srebrno kislo čebulico, ruško sola to, ribjo marinado in toast sendviče. Tudi otroci se isladka-jo s sladkarijami boljše sorte, kot Toblerone, Delikado, After Eight, vafli z evkaliptusom, z mini in maksi čokoladami. Izpod novoletne jelke z light showom potem še stegneta roke dedek Mraz in babica Mrazu-Ija s paketi, v katerih se skrivajo pr e in after shave loti oni, kolekcije Inblue, Helenca Rubinstein, Jardley; sprayi, stick!, removerji, Rexpeni, električne igrače, etc. Zraven gledamo v TV okno v svet, ki je color, in — live in sploh super. Danes je program razumljiv, ker v glavnem govori glasba. Že zdaj lahko opazimo, kako življenjsko pomembno za Slovenca je učenje in znanje angleščine. Le kako naj si človek zjutraj učinkovito očisti zobe, če ne loči navadne Anti-Plaque kreme s SLS faktorjem od ka-lodonta. Francoščina ima v naši vsakdanji potrošnji častno mesto. Pod imenom toilet tissue lahko kupite toaletni papir. In zdaj — silvestrska večerja. Gonača najbrž ni jedel nihče, razen bolnikov. Povsod se je peklo meso živali, razen če so kje pomanjkanje in cene nedo-kazno pripeljale do najhujšega. Tu pa se ljubezen do bližnjega seveda neha. V »boljših« družinah so jedli npr. srnino stegno po receptu Marie Stuart, z belim fižolom po bretonsko. Tisti, ki manj mislijo na kulinariko, so s stegni opravili kar po domače, s fižolom pa tudi bolj po glasbeno. V glavnem so zvečer in jutro narekovali muškati, pinoti, merloti, žlahtnine, penine; ob prelomnici pa demi sec vino-met. Fantje, le pijmo vino, saj daje moč in brzino, obratno sorazmerno s količino! Najmlajše, najlepše, najne-dolžnejše in prvo jutro je pospremljeno s tolikimi kletvami, vzdihi, zdravilnimi čaji, api-kompleksi, vitanovami, aspirini, vitamini, segedini, ajmohti, kislimi župami in prebavnimi motnjami, ali si je to res zaslužilo? Kakorkoli, silvestrske rane so zalizane. Ob tem se nehote spomnim v rano mladost, ko je bilo novo leto velik praznik, ki je dišal po pomarančah in svečah na novoletni jelki, po prisrčni preprostosti. Verjetno jih je mnogo med nami, ki si namesto whiskyja žele doma skuhano žganje iz sadja, ki dandanes gnije že vsepovsod. Žele jesti z leseno žlico iz lončene sklede, in to — repo, zelje, žgance in slastno pe-čenjie, zalito z dobrim vinom, zraven pomenljivo rigati, na koncu pa se, resnici in zdravju na ljubo tudi dobro otrebiti. Samo zato, da bi se spet približali tistemu človeku, ki smo mu že začeli mahati v slovo. Današnji svet in način življenja nam kažejo, da se bo s tem treba spoprijeti. Pa četudi bo hudo, prijatelji, le na humor ne pozabite ! Humor je rešilni pas v reki življenja. Frenk Bregant VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol., o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72.) in mnenja sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska: Tiskarna Ljubljana.