GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki S t40. 3. arpxdLla 1902. Pogosto naseljevanje. 2692 potnikov na jednem parniku. Dne 1. aprila dospel je v New York bremenski parnik ..Batavia", ui kterem je bilo 299t> potnikov, od kterih bo ftti-je na pota umrli. Potnik Mojik Matej se je abil, ker je padel po Btopnioah rat krova t medkrovje, Jurgentje Aokerman je umrl radi starosti. Nadalje sta amrla dva otroka za vročinsko bo lesnijo. Toliko potnikov do sedaj ie ni koli ni potovalo na jednem parniku Čez ocean. ParniSki promet v newyorikej luki. Tekom meseca morca dospelo je v newvorŠko luko 300 oceanskih parnikov in sicer 43 ameriških, 129 angleških, 5o nemških, 21 norve ških, 11 nizozemskih, 9 italijanskih, S kubanski*?, 8 francoskih, 7 dan skih, 5 belgijskih, 4 španjolski, 4 avstrijski in 1 portugalski. Razuu oceanskih parnikov, dospelo je v New York v marcu tudi 617 obrež-nih parnikov in jadrank. Novi naseiniški komisar v New York«. Washington, D C., 1. aprila. Vlada naznsn a da je imenovala William Wilnamsa naselniškim komisarjem vNVw Yorku in naslednikom sedanjega komisarja F*tchie. število prebivalstva Zjed. držav. Wa hmgton, 1. aprila. Vlada ■ bjuvlja daBBs natančne skupne podatke o ljudskem štetju v 1. 1900. 8 1 junijem je bilo v Zjed. driavah 84,233,069 prebivalcev. Le Kitaj-ska in Rusija imati večje število prebivalcev. Iz delavskih krogov. 110 milijonov letnega dobička. V torek, dne 1. aprila vršila se je redna mesečna aeia ravnateljev trusta sa jeklo. Ravnatelji so po-r >čali o trustovih dohodkih tekom minolih 12 mesecev. V mesecu marcu napravili so trustijani 11 milijonov dolarjev dobička, dočim snaša skupni d >biček minolih t i mesecev «110,000.000. J. P. Morgan odpotoval je 2. t. m. v Evropo. Razni samomori. Petinšestdesetletni čevljar Jakob Bender, ki je stanoval v hiši štev. 317 iztočna 56 ulica, Manhattan Borough, v New Yorku, se je dnč SO. marca sveče> v svojem stanovanju obesil. Samomorilec, ki je stanoval pri tvojih sinovih, je bil sadnje dneve otožen, ker mu je ne* davno umrla njegova lena. Mrtveca je našel njegov sin. Istega duč zvečer se je 461etni delavec Fred Schorle v prisotnosti svoje soproge in lSletnega sina ustrelil. Nesrečnež je bil ie dalj časa brez dela. Predno se je uatre* lil, je govoril s svojo soprogo, potem je odšel v spalno sobo, razprostrl po postelji odejo, pot val leno in sina k sebi ter dejal: „Sedaj se ustrelim!" Takoj na to je •proti 1 revolver in na mestu obletel mrtev. V svojem stanovanju v College Point na Long Islandu, N. Y., se je dn6 1. aprila obesil 561etni L. Winistorfer, kteri je pred par dnevi prišel is Evrope, kjer je obiskal avoje sorodnike. Ofie in pet otrok zgorelo. Johnstown, Pa., 1. aprila. V osamljenej naselbini Prossor Hollow ktera je kake 3 ure hoda od tukaj oddaljena, zgorela je hiše farmarja Philipa Mitchella. On in njegovih petero otrok se niso samogli rešiti in so sgoreli. Njegovo soprogo so našli sosedje t« tivo v gorečej hiši, vendar j® pa tako ožgana, da je dvomiti bode li okrevala. Povišanje plače. Norwich, Conn., 31. marca. V predilnici ,,Ponemah Cotton Mill" v Taftville so danes naznanili delavcem, da dob6 slednji s 7, aprilom sa 10 odstotkov povečano plačo. Družba bode tudi svojim delavcem v Quinnebough, Wauregan, Attawa-gan, Williamsville in Ballouville povečala plačo. Poughkeeepsie, N. Y., 2. aprila. Ker se je podraiilo meso, bo delav-oi tukajšnje tovarne sa železnino dobili povišano plače. Tovarniško vodstvo je o tem delavcem naznanilo na sledeči način: „Ker so jest-vine, posebno pa še meso, poBtale drage in ker so naši delavci bili vedno vestni in zvesti, nas veseli, da samoremo delavcem naznaniti, da jim z dne 31. marca 1902 povijamo plačo sa 10 odstotkov. štrajk za povečanje plače. Butte, Mont., 1. apr. Vozniki vspenjač Anaconda, Parrott in Washoe rovov so pričeli daneB štrajka-ti in zahtevajo povišanje dnevne plače od $4 na 85. Delavci so dru-ibam priposlali svojo spomenico, stera bi 4. aprila postala pravo-močna. Ker ao pa družbe njihovo zahtevo skratka zavrnile, bo delavci danes ponovno zborovali in sklenili takoj b štrajkom pričeti. Na njihova mesta prišli ao takoj drugi uaiiski delavci, ker unija štrajka ni odobrila. Ko so družbe v minolem letu uvedle splošno 8umo dnevno delo, je unijsko vodstvo obljubilo, da delavoi tekom dveh let ne bodo stavili nikacih zahtev. Norveški delavci za kanadske železnice. Montreal, Ont., 1. aprl. Vodstvo kanadskih železnic bode v kratkem importiralo 2000 norveških železniških delavcev. Nova tovarna za jeklo. Pittsburg, Pa., 1. aprila. John M. Hansen, predsednik ,,Standard Steel Car Co.", v Butler, 40 milj severno od tukaj, je kupil 300 oralov veliko zemljišče, na kterem bodo v kratkem pričeli graditi novo tovarno, ktera bode pokrivala 50 oral. Družba bode izdelala vsako leto 16.000 jeklenih vozov za poulične železnice. Zahteve livarjev. Sharon, Pa., 1. aprila. Livar-niški delavci sahtevajo plošno uve-denje osemurnega dnevnega dela z dosedanjo plačo. Število teh de-lavoev snaša 5000 in morajo sedaj delati po 12 ur na dan. Nakladalci rude podpirajo »ahteve Bvojih tovarišev. Konec Strajka v.Norfolku. Norfolk, Vs., 1. aprila. Štrajk služabnikov tukajšnje poulične železnice, kteri je trajal dva tedna, se je danes potom kompromisa končal. Premogarji praznujejo. Wilkesbarre, Pa., 1. apr. Včeraj so vsi premogarji v okraju trdega premoga prasnovali, da na ta način proalave vpeljavo osemurnega dela ktero so njihovi tovariši v okraju mehkega premoga izposlovali. Posestniki rovov s tem sicer niso bili zadovoljni, toda končno so se morali vdati. Kaznjenci v sladkornih nasadih. Houston, Tex., 2. apr. Governor layers in vodstva državnih zaporov so sklenili, da bodo na državnih sladkornih nasadih v Brazoria countyju, kjer delajo kaznjenci, zgradili veliko tovarno za izdelovanje sladkorja, ktera bode veljala $268.000 in v kterej bodo vsaki dan isdelali 100 ton sladkorja. Državni navadi so 2000 oralov veliki. Razni strajki. Washington, Pa., 1. apr. Tukajšnji stavbinski delavoi so danes delom prenehali ter zahtevajo uve-denje osemurnega dnevnega dela in povišanje plače. Chicago, 111., 1. aprila. Ako stavbeniki svojim delavcem do jutri ne povišajo plačo za 5 centov na uro, pričeli bodo slednji s štrajkom. Montclair, N. J., 1. aprila. Tukajšnji tesarji, zidarji in dninarji, kakor tudi oni v Bloomiieldu so z delom prenehali. Tesarji zahtevajo $3 mesto S2.75 na dan. Zidarji $4 mesto $3,50 in dninarji $2.40 mesto $2 25. Morristown, N. J., 1. aprila. Tesarji našega meBta so pričeli praz-aovati, da si pribore osemurno dnevno delo. Wilkesbarre, Pa., 1 aprila. Strojevodje rovov Avondale, Pettebone in Woodward, kteri so laBt ,, Delaware, Lackawanna & Western Co." pozvalo je danes vodstvo njihove s premog&rsko organizacijo združene unije na štrajk, česar pa niso hoteli storiti. Strojevodje ao namreč sklenili z družbo jednoletno pogodbo, vsled ktere bodo dobivali 875 mesečne pla&e. Premogarji bo radi tega ogorčeni na Btrojevodje. Ukradli zvon raz stolp Minolo soboto klicali ao verniki kraeii ga Liooklyji-ikega pr dmestja Flatv'U8h sk rni j-tdn g'a?no ,,Quo a qa-» tandem? ' Najbolj bo pa ža-lova i čleui r k\rene občins Park ville, ktirih cersov stoji ua vogalu 18. Av nu^ in Eist^rn Parkway; ■jveta jeza jih je obšla, ko so imenovanega du6 zjutraj našli, da jim drz:>i tatovi niso ukradli nič druzega, nego njih krasni novi in nad 1000 funtov težki zvon, kterega ao nedavno kupili s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Na Veliki petek visel je zvon z vso svojo krasoto in divoto še v zvoniku, toda ko je hotel cerkovnik na Veliko soboto s zvonom naznaniti vernikom Vstajenje, je zaman vlekel za vrv in se mučil, ne da bi v stolpu pričele zvoniti. PrišedSi v stolp, je v svojo žalost opaiil, da je prekrasni novi zvon, ponos vse občine, zginol. Občani so naravno obdolžili policijo, da je ona krida je njihov zvon odšel ne znano kam, kajti policaji ni bo videli tatov, kteri bo za odvoz zvona potrebovali velik tovorni voz in kljub temu s zvonom vred odkuri'i. O tatovih naravno ui ne duha ne Blnha. Umor v Cleveiandti. Cleveland, Ohio, 1. aprila. Koč-jaž .John Hegesfeld je danes ustrelil svojega gospodarja G. H. Allena. Slednji se je ž njim večkrat prepiral in mu bil tudi $205 dolžan. Včeraj zvečer sta se kočjaž in gospodar zopet prepirala, ob kterej priliki je Allen svojega kočjaža pre tepel. Na to je slednji odšel v hlev, vzel iz kovčega revolver in ustrelil svojega gospodarja, kteri je bil na meBtu mrtev. Po storjenem činu se je prostovoljno javil policiji. 0 nesreči v Nelsonovem rovu. Chattanooga, Tenn., 1. aprila. Li Nelsonovega rova, kjer se je pripetila ra2«trelba plinov, prinesli so do danes zjutraj 11 mrtvecev na površje. Po novejših zatrdilih je bilo usmrtenih 15 premogarjev. Chattanooga, Tenn., 1. aprila. Iz rova Nelson, ki je last „Dayton Coal mrtvecev na površje. Mnogo delavcev je bilo pri razatrelbi ranjenih. V istem rovu se je tudi dne 20. decembra 1895 pripetila razstrelba, ob kterej priliki je bilo 2$ premogarjev usmrtenih. Ob času nesreče je bilo 75 premogarjev v rovu. Skoraj vsi mrtveci so bili poročeni. Suznjistvo v cvetu. IzkorišCevanje delavcev na Hawaii. Honolulu, 24. marca, čez San Francisco, 2. aprila. Tukaj nase Ijeni Puertoričani, kteri delajo iz ključno le po raznih slac.kornih nasadihHawaijskega otočja, svojim rojakom na Puerto Rico pr ; slali svarilo, naj se slednji ne sel; ; na Hawaii, kajti večjega sužnjištva si človek sploh ne more misliti, □ego vlada sedaj v nekdaj prostem kraljestvu kraljice Liliukalani. Dne 17. februarja so Puertoričani, ki delajo na otoku Kawaii Kiloa, zborovali in sklenili priposlati puertoriškemu časopisju sledeče svarilo v objavo: „8 tem prosimo governerja otoka Puerto Rioo, da skrbi za to, da se v nadalje ni jeden naših rojakov ne izseli na Hawaii, kajti mi amo prišli tukaj v najstrašneje sužnjištro. Radi pomanjkanja aajbornejih vsakdanjih potrebščin in vsled lepih obljub, ostavili smo domovino in odšli na Hawaii, kjer so nam ■jdvzeli vso svobodo in kjer moramo nepopisno težko delati za 50 centov dnevne plače, da tako s našim potom in krvjo pomagamo posestnikom do bogastva. Istočasno naB pa nadlegujejo domačini in ino-zemci, kakor tudi domača ameriška oblastva, ktera mesto, da bi nas tavala, pomagajo posestnikom nas do skrajnosti izkoriščati. Radi tega zahtevamo varstva od governerja otoka Puerto Rico in predsednika Roosevelta. V nadi, da bode naša nova domovina, Amerika, ravnala z nami pravično, osta vili smo s prijatelji, ženami in otroci naš otok in odSli na širno morje, kjer je mnogo naših umrlo. Prišedši do Honolulu, pričeli so s nami ravnati nečloveški, pričeli so aas pretepati in postali smo sužnji. Mi Želimo toraj, da ves Bvet i«ve, da dosedaj Puertoričanom še ni bi-treba v tujih deželah iskati pomoči svojih rojakov in kterekoli vlade, kajti v domovini z nami celo Španjolci niso tako kruto ravnali, kakor sedaj Zjed. države. Štirideset Puertoričanov od nasada Kaloa so nas odslovili; ostali smo brez vseh potrebščin, brez dela in stanovanja, med tem ko je nad tristo naših rojakov v ječi, ker so se branili za majhno plačo delati. V Honolulu so prodali 50 Puerto-ričanskih deklet v nemoralne namene. Nam toraj ne preostane drugo, nego pričeti z ropanjem, ako hitro ne dobimo pomoči." Nezgoda na železnici. Dne 1. aprila zadela sta dva vlaka „Long Island" železnice pri brooklynski postaji skupaj. Sedem osob je bilo nevarno ranjenih. Obe lokomotivi Bta popolnoma zdrobljeni. Nezgoda se je pripetila radi napačno postavljenega izogibališča. Naftli zaboj denarja. Peckskill, N. Y., 31. marca. Bli-zo Anthony's Nose, tri milje od tukaj, so danes delavci newyorške centralne železnice iskopah saboj, v kterem je bilo 200 srebrnih dolarjev in druzega denarja. 130letni starček. Dns 1. aprila praznoval je v Middlesex, N. J., Noah Raby svoj 1301etni rojstni dan. On je bres-dvomno najstareji človek na svetu. Pred 25 leti je oslepil, inače je popolnoma zdrav in se spominja vseh dogodkov iz svojega življenja. Volitve v Chicagi. Chicago, 111., 1. aprila. Pri današnjih volitvah v mestno zastopstvo bilo je izvoljenih 38 republikancev in 32 demokratov. Tudi v vseh ostalih delih države Illinois so smagali republikanci. Avstrijska vojna ladija. „Szigetvar" v Norfolku. Norfolk, Wa., 3o marca. Avstrijska križarica druzega razreda „Szigetvar," kapitan Praprotnik, prišla js danes popoludne iz Hamil-tona, Barmuda, v tukajšnjo luko Ko je ladija pljula memo Fort Monroe, pozdravila je našo trdnja-.•o z 21 streli, na ktere so jej iz trdnjave na isti način odgovorili. Kapitan Praprotnik poroča, da je minoli petek na potu v Norfolk razsajal orkan, ob kterej priliki je mornar Ivan Reti<- padel v morje in vtonil. Reti aa pol leta-........................ '-5°' Za Evropo xa tk leto..........gld. 7.50, .. .. .. H leta..........gld. 3.75. „ „ četrt leta......... gld. 1.80 V Evropo poJiljamo list skupno dve številki. .Glas Naroda' izhaja vsak in soboto. torek, četrtek ..GLAS NARODA" G.VOIC* or TH* P»OFLE") WUI be Iaaued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly »3. Advertisements on agreement. It oglaae do 10 vrstic se plače 30 centov. Dopisi bre* podpisa in osobnosti se ne_na (tonejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSiljat»am naredit* nas'cv: „GLAS NARODA", 1 «9 Greenwich Street, New York, City. Telefon 3795 Cortlandt. Novi kitajski xakon. V par duevih se bodo Alani kon-greta poavetovali o preinačenjn ali pa obnovitvi eakona, kteri prepoveduje Kitajcem naseljevanje v Z jed. driavah. Daairavno ao akoraj vai postavo-dajalci aaj navideino xa obnovitev zakona in toraj aa prepoved naae ijevanja Kitajcev, opažati je med njimi vendar le nekako gibanje a kteri m bi potom zakona radi do •egli pridobitev cenih mongolakib delavcev. Da bi kapitaliati in poatavo dajaloi radi razveljavili sedanji takosvani ,,kitajaki zakon", nam dovoljno dokazuje članek v zadnjej itevilki njihovega liata „Fornm", Olanek je z oairom na naslovni aakon zel6 zanimiv in v njem je natančno apoznati skromne ielje kapitalistov. Med drugim čitamo v dotičnem članku tudi naalednje razlaganje: ,,Anarhiati ao ae a avojimi nauki vtihotapili na nade ozemlje. Od alej v nadalje ae bode njihovo naseljevanje po možnoati omejilo. Toda usroki, radi kterih bi zamogli tudi Kitajoem zabraniti naseljevanje, ae vaekako od onih za prepoved naseljevanja anarhistov različni. Kitajec ni nikdar anar h i a t ali upornik. On je po naravi konaervatiran, miren in ae ▼edno dobro obnada. Ako preišče mo Statistiko lopovov vsake poaa mesne naših držav, bodemo pro-naili, da je primerjajo Število kitajskih zločincev z onim zločincev dru-zih narodnosti, Število prvih mnogo maojSe. Narod, kteri je vzgojen po naukih Kon-Fu-Taeja, ni v stanu biti s osirom na moralično življenje slab. Kitajci ao eicer j. razuoverni, toda baS v njihovem praznoverju najdemo najlepSe značaje duha in aroa ter ljubezni do domovja in •poStevanja svojih prednikov.44 Ko dotični člankar na ta način konča alavoapev svojim Kitajcem in njihovem Kon-Fu-Taeju, prične raslagati o koriatih, ktere bi imela od Kitajcev Amerika — namreč Amerika kapitalistov. In omenjene koristi so naravno le koristi kapitalistov. Nadalje čitamo v imenovanem članku: ,.Trditve, da so Kitajci oeneji nego drugi inozemski ali pa ameriški delavci raznih slojev, niso vtemeljene z dejstvi. Kakor de-lavoi vseh narodnosti, tako aknSajo tudi Kitajoi pridobiti najvišje plače in ee hitro zavedajo ter dobro ved6 kedaj se jim nudi ugodna prilika sa izboljšanje njihovega položaja Da oni žive ceneje in pri hranijo več denarja, negr naii delavci, je resnica, toda t e je č e d n o a t, ktero bi tudi oatali delavci morali posnemati ia je toraj hvalevred no. V reanici ni nikjer opaziti tekmovanja med Kitajci in naSim ljudstvom; ako oni delajo za ma-njo plačo, to gotovo nikomur ne Akodnje. Oni so večinoma kuharji ■teeiaji ter premogarji, in kot taki tekmujejo le ■ Slovani, Italijani, Skandinajvijci, Ogri in zamorci. Radi tega je raz veljavenje kitajskega zakona popolnoma opravičeno.44 Ko kapitaliatični člankar na ta način o alovanskih, skandinavij* skih in ostalih premogarjih dokaže, da oni ne spadajo k ,,našemu ljudstvu", nam poda naatopno aliko o bodočem razvoju ameriškega delavstva: „V Zjedinjenih državah po. trebujemo več delavoev. Ameriški delavec ne dela dolgo za plačo. NaSi delavci prestopijo hitro v razred kapitalistov in postanejo delodajalci, meato delavci. Delo se navadno obožuje; mi vai obožujemo delo in vendar ae vsi dela izogibamo. Moi, kteri nam prinaša premog v klet, opravlja isto službo, kakor posestnik rova, ki ,,prinaSa4( premog iz rovov. KoČjaž, kteri nas vozi od kolodvora v hotel, opravlja iBto službo, kakor železnica, ktera nas vozi iz mesta v mesto. Toda delavec bi bil raje posestnik rova in kočjaž bi volil biti železniški predsednik.44 Po tem, ne preveč jasnem ,,dokazul(, da postanejo naši delavci v primerno kratkem času kapitalisti, pričenja člankar navajati, kako veliko polje je Kitajoem v Zjed. državah odprto in popolnoma pozabi, da je malo popreje trdil, da so kitajski delavoi le kuharji, sluge in premogarji. — Potem nadaljuje: ,,Vsled kanalizacije pustinjskih pok ajin na zapadu, ktero priporoča predaednik, bode postalo na našem zapadu na milijone orai rodovitnih in Kitajci so najboljši poljedelci. Potreba žita vedno narašča in tako bode tudi večje število poljedelcev potrebno. V Angliji in Nizozemskej postaja pridobivanje premoga vedno dražje. Premog na semljiSČih Zjedinjenih držav, kjer s pridobivanjem še niti pričeli ni so, zamore vsemu svetu več stoletij sadoS&ati. Kitajci ao najboljši premogarji na svetu. Mi imamo kapital, mi imamo na ravno bogastvo in s po močjo zanealjivega delavstva se bodemo povspeli na prvo stopinjo med ostalimi narodi sveta.44 Vse to pričakujejo kapitalisti od naseljevanja Kitajcev. Cene de lavne moči in zanesljive delavce ; delavce, ki hranijo in ki skoraj ničesar ne zahtevajo. Delavce, ki niso uporniki in pustč s se boj poljubno ravnati. In ta ideal njihovih delavoev so Kitajci. Dasiravno bodo letos politi kar j i. ki morajo vpoStevati tudi nazore svojih voliloev, glasovali za obnovitev kitajak-ga zakona, bede konč no vendar prišel tudi čas, k© se bode pričelo naseljevanje Kitajcev v vseh naših državah in ko bodo naši delarci morali tekmovnti Kitajci. Rovanje zoper Avstrijo. Zadnj« tržaške dogodke ob priliki delavskega Strajka v Tretu izrab ljajo zdaj Lahi na najostudnejši oafiin zoper Avstrijo. Omeujeue izgrede in prelivanje krvi Btavijo o a rovaš avstrijski vladi, češ, d t ta neusmiljeno zatira italijanski živelj v avstrijskem pri morju. — To je res lepo plačilo Lahov za slepoto avstrijskih vlad, ki niso viaelti nikdar ali niso hutele Videti laškega hujskanja, laške narodne aestrpnuBti zoper vse, kar je avstrijskega. V istiui je bila politika dunajskih 'lad v avstrijskem Primorju polua čudo - i .okratkovidn h neverjetnost', pusebno j.ato, ker se je po velike v ielu le dosledno ravnala po avstro-grški politiki nasproti Italiji. Ta nnanja naša politika, ki dajb smer notranji politiki v obmejnih pokra inah ob Adrij', ni druzega nego neštevilo primerov, kako na laški strani s svijado, nwiskreaoetjo in brezvestno xavratnoetjo vračajo slepo zaupanje in pretirano lojalnost ua d e Si strani. To poglavje o naši zunanji politiki je edi najbolj žal atu'h, eaj dokazuje, kako nesra-jino vrača Italija nelojalnost za lojalnost avtje avatr jske zavez nice. Povsod v javnem življenju Italije opažamo znake velike zagrizenosti n sovra§*vi z^per našo monarhijo. Italijanski pesnik Anmnzio je sa- jahal političnega Pegaza ter napisal za ,,zatirane" tržaška in primorske Italijane hujsknjoCu p ki ae je razširila v nehroj iitish. V Trstu je bila zaplenjena. T mn nesrečnemu političnemu poetu Be je pB pridružil Se poslanec Barzilai, ki pridiguje v Rimu neprestano sovraštvo do Avstrije in se izkazuje vedno kot smrtnega sovražnika naše monarhije. Barzilai joka nad nesrečnim Trstom in zatiranimi Italijani v Primorju. Izjemno stanje v Trstu in ondotni dogodki izvabljajo Barzilaiu debele solze in z največjim patoaom kliče pravico na maščevanje. Primorski Italijani se morajo osvoboditi, kajti avstrijska vlada zatira patriotična čuvstva Italijanov in podpira Hrvate (1), ki so se svoj Čas polastili Loinbar-dije in Benetk! To je naravnost smešno, kar kvasi ta rimski poslanec. Nadalje trdi, da hoče avstrijska vlada primorske kraje na vsak način poslovaniti. Sanjarski u'Annunzio in prismojeni Barzilai, sta torej zagovornika tržaške irre-dente in fakinaže. Mari bi se briga la za domače prežalostne razmere! Vsa Italija je razburjena, nezadovoljnost ae širi, vsa Kalabrija je pod najstrožjim vojaškim nadzorstvom, v Neapolju opravljajo vojaki službo na železnici, na severu prete štrajki in revolte. Poulični nemiri, boji in demonstracije ao v Italiji, kjer je doma beda, na dnevnem redu I Strmeti bi skoraj bilo, zakaj da italijansko ministrstvo trpi takšne blazne hujskarijel Toda saj to samo ni nič boljše. Zunanji minister je postal največji prijatelj Francije in se bavi zlasti z načrtom, kako bi skupno a francosko repu bliko in špansko kraljevino ustanovil „latinBko morje". Iz Albanije prihajajo čudne vesti, ki daje skbpati o črnogorskih-italijanskih namerah, ki pa se uikakor ne strinjajo z avstrijskimi koristmi. In kralj Emanuel sam je imel prestol-ni govor, v kterim seje bavil z vsem, samo s trozvezo ne. In potem naj še kdo verjame raznim trditvam, da je trozveza ostala nedotaknjena I In vendar so doslej vse avstrijske vlade brez izjeme postopale proti Italijanom z največjo potrpežlji vostjo in prizanesljivostjo 1 Mnogo-ktero ministrstvo je bilo celo po trpežijivejše in popnstljivejše nego ie zahteval položaj. Avstrijski Ita lijani nimajo m&akf-ga razloga za pritožbe, godi se jim celo boljše kakor onim v kraljevstvu. Avstrijska zunanja politika je, kakor dokazaje v novič to postopanje Italijanov napram nam, skrajno zavožena. V zvezi smo z državo, ki nam hlini prijateljstvo, v istini pa je naša največja nasprotnica, ki ruje neprestano zoper nas in čaka samo ugodne priložnosti, kdaj bi mogla udariti na Avstrijo. Naši diplomatje bodo morali v zuuanji politiki kreniti na odločno druga in nova pota, ako a* nočejo nakopati očitanja, da bo oni pomagali kopati grob Avstriji. ,,Domovina". Iz našli Dimi tolouij Kolera v M p n i 1 i Manila, 2. a^r^a. Dosedaj se je pripetilo tukaj 11S h-uč&juv kwler- ; 93 oBob je umrl« . Na ladiiab. kter. so vsidrane v tukajšnjfj lufi, je več ljudi radi kolere pomrlo. Domačin in Kitajci puste uavaduo svoje mrtvece v hišah ali jih pa skrijejo na polju, kar razširjanje bolezui zel6 pospešuje. O prevari radi danskih A n t i 1 o v. Washington, D. C., 1. aprila. Posebni odbor, kterega je imeno vala vlada v svrho preiskave o pod-kupljenju raznih uradnikov v korist prodaje, oziroma nakupa danskib Antilov, pričel je danžs kočljivo zadevo ,,preiskovati". Prva pričf. je Niels Gron, zastopnik danske vlade. Gron je izjavil, da bo v fe-bruarj u nekten danski poslanci, ki s prodajo niso bili zadovoljni, i njim zborovali in mu naznanili c. nameravanju Christmasa. Na to jn prišel Gron v Zjedinjene države, kjer je skušal pridobiti nektere senatorje in časništvo, da bi na ta način Amerika ne hotela kupit otoke. Preiskava se bode nadaljevala v četrtek. Kraojsko sloyensko katoliško podporno društvo" sv. Barbare v Forest City, - - - Pennsylvania^ ODBORNIKI J ohn DraIuce, predsednik; Alojz Kres, podpredsednik; Martin John Telbxn, I. tajnik; Anton Trelc, II. tajnik; blagajnik. —-i Mubič, GOBPODARBKI IN RAČJUNSKI ODBOR: Jožef Zalar, Jožef Bucenel, John Žioon, Jakob TebčekJ Dopisi naj m pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „GLAS NARODA". Tu pri nas so veliki sovražniki Avstrije ljudje, ki bi radi na videz veljali za Slovane, v srcu in faktično so pa največji sovražniki Slovanov in pravi irredentisti ter brača Oberianka; sam se nek tak nesmi-eleni širokoustnež okoln hvali, da je avstrijska vlada sa njegoyo puhlo hutico razpisala 4000 gold, nagrade, kakor sa kakega morilca in kvadrat lumpa ter aleparja. Človek, ki zabavlja čez rodno zemljo ni nič vreden in za VBako lopovščino zrno žen in take kukavice imajo lepe besede kedar grč sa dolarje Hrvatov Slovencev; taka fakinaža opravlja ugledne domoljube, blati jih ^atČ*, da bi jih na počtenju okrala, potem pa sama slobodno sleparila; toda vsaka stvar traja le kratek čaa. Požar v Evansvllle. Evansville, Ind., 31. marcd. Danes sjutraj je zgorela tukajšnja tatolidka cerkev sv. Bonifacija. Med nevihto je vdarila strela v cerkev. Ogenj so 6e le par ur potem :apasili in tako ni bilo več mogoče pogasiti. Cerkev je bila last tukaj-•.oje pomike občine. Škoda snada •160 000, dočim dos^za zavarovalnina le 950.000. Anglo-boerska vojna. Boerski v g p e h i. New Orleans, La., 1. aprila. Mornarji, kteri so bo s angleškim pamikom „Atlantean" vrnili iz južne Afrike poročajo, da bo Boerci v Času, ko je bil „Atlantean" vsi-dran v Port Elizabeth, blizo imenovanega mesta vzeli Angležem 6000 konj, ktere so slednji dobili iz Amerike. Zborovanje boerskih vodij. Pretoria, 1. aprila. Predsednik Steyn in general Delarey se bideta v kratkem sešia e transvaalskim predsednikom Schalk-burgerjem na kar se prične posvetovanje v prid vstanovitve miru. Posvetovanja Be bode vdeležil tudi general Botha. Dasiravno ae je pričelo med Boerci g banje za sklenitev miru. se vojne operacije vedno nadaljujejo A gle-žl so sedaj v sjveroiapadac-ui delu Oranje, kjer so baje obkolili 1000 Bo rcev, kt-ri so p >d vodstvom generala De Weta Heidelberg, Transvaal, 1. aprila. Boerski vodja Alberts skiicstl j i v svojej pokrajini ostale boerske vodje, da Be posvetujejo o splošnej podaji. Tudi general Hans Botha namerava predlagati splodno po dajo. London, 1. aprila. Vojnemu uradu sa poroča, da Be je na Dclagoa železnici pripetila nesreča. Blizo Barbertona, v Transvaalu je bilo usmrtenih 39 angleSkih vojakov, dočim je bilo 45 ranjenih. Angleški morilci. London, 3. apr. Današnji,,Morning Leader" objavlja danes poročilo necega vojaka, kteri naznanja ( brutalnosti dveh avstralskih čaBt nikov, ktera bo radi umora nedav no obsodili v smrt in ju ustrelili. Poročnik Hancock je ukazal pomoriti več neoboroženih Boercev in domačinov ter necega nemškega misijonarja. Hancock je smatral umore za sport. Ako so čaBtniki kacega vojaka eovražili, poslali so ga na najnevarnejše meato, ali so ga pa poslali v grmovje, od kjer se ni več vrnil. Imenovani poročnik je ukazal 10 neoboroženih lojalnih Boercev ustreliti, na kar so si častniki njihov denar razdelili. Ta koj na to je Hancock ustrelil necega nemškega misijonarja. Vojak Buren je poslušal poročnika Hancocka, ko se je slednji po-svetoval s svojim stotnikom, naj li ustreli narednika Morrisona, ker slednji ni hotel streljati na neobo rožene Boerce. Narednik je na to všel v Pietersburg. Vojaka Bnren je na to poročnik Hanckok ustrelil. London, 2 aprila. T ord Kitchener poroča, da se je pri Bjshmans Kop vršil boj med Boerci in angleško konjico. ^Angleži so morali bežati. O sgubah Kitchener ne po> roča. Skušala je mater umoriti. Barhamsted, Conn., 1 aprila. ■321etna neomožena Elsie D. Rt shards se je naveličala življenja in je danes skušala ▼ svojem stanova-oju svojo 74letno mater in sama *ebe ustreliti. Na mater je dvakrat astrelila in potem pomerila na lebe. Obe sta smrtno ranjeni. Znižanje cene premoga. Philadelphia, Pa., 1. aprila „Philadelphia Reading'1 železnica je sajedno s ostalimi posestniki premogovih rovov sklenila znižati seno premogu za 50 centov pri toni. Znižanje cene velja le za Uiasec april. Nesreča v tovarni. Baltimore, Md., 31. marca. V tovarni tvrdke „Deckrick & Har vey Machine Company" na Preaton ulici pripetila se je danes velika neBre- a. Triindvajsetletni kurilec Edward Raynor je bil sam pri strojih, ko je nastal ▼ poslopju strašen pok. Isti trenotek so se uBtavili vsi stroji in delavci so hiteli deloma na prosto, deloma v prostore gonilnega stroja. Tukaj so našli, da Be je veliko gonilno kolo razletelo in rp tmesarilo imenovanega kurilca. Nesrt-čaiVu je odtrgalo vso desno stran, rokn in nog^: posamezui d«4i njegovega trupla so l«#ah pr» sobi, dočim so bilt st^ne oblite s krvjo. Kako jn nastala nesreča, ni znano.' Kip svobode nerazsvetljen W a-hingtou, D. C . 1. aprila. Demokrat dulicr ja dat^is predlagal, naj vlada dovoli $50.000 sa razsvetljavo kipa svobode ▼ new-yorškej luki. Zastopnik Cannon se je upiral predlogu in dokazal, da razsvetljena baklja, ktero drži boginja svobode v roki, ne koristi mornarskim namenom. Radi tegs je zbornica s 67 proti 61 glasovom predlog savrnila. Beda radi povodnji. Nashville, Tenu., 1. aprila. Vsled povodnji, ktera je napravila v Ohio dolini nepopisno škedo, nastalo je med tukašnjimi prebivaloi veliko pomanjkanje. Na stotiae obitelji je brez stanovanja, ker jim je voda odplavila hiše s pohištvom vred. Linčanje v fieorgiji. Atlanta, Ga., 1. aprila. Radi kri-minelnega napada na 16letno Blossom Adamson v Rome, Ga., so da nes linčali zamorca Walter Allena. Linčanju je prisostovalo 4000 gle-da'cev. Zamorec je bil le par ur * zaporu, ko je ljudstvo ječe nasko čilo, oproatilo zamorca in ga obe silo na bližnjem brzojavnem drogu Po linčanju so soduiki „v zabavo streljali na truplo in se potem mir no razšli. Mehikanska Velika noč. E1 P«so, Tex., 31. marca. V ob mejnem mehikanskem mestecu Juanz na desnem bregu reke R Grande del Norte, so v proslave Velike noči priredili včeraj popo ludne boj z biki, kteri se pa d) srečno končal. Gledaloi, med kt«-rimi je bilo tudi mnogo Američanov, s o misl li, da bode boj brez izred nega dogodka, kajti biki so usmrtili (e par ko:jj. Ko je pa prišel matador Jarligo proti nekemu is več ran krvavečemu biku, ga je slednji ra-bodel na rogove in zagnal visoko v srak Predno je Jarligo padel na temi jo, ga je bik še enkrat vjel na rogove in smrtno ranil. Američani so pričeli veselo ploskati, ker se je posrečilo biku svojega napadalca isplačati. To se pa Mehikancem ni dopadlo in le malo je manjkalo, da ni prišlo med Američani in Mdhikanoi do boja. Naravnostna črta med ST. LOUIS in PUEBLO znana kot COLORADO KRATKA ČRTA. Izborna postrežba in hitra vožnjs. Vsak dan vozita po dva vlaka. Prodaja vožne listke za izlete. Natančaeja pojasnila so dobiti pri: W. E. HOYT, CJctv Eastern Pass. Agt, 361 B'way, New York WM. HOGG, Pass. & Ticket Agent, Pueblo, Colo II. C. TOWNSEND, Passenger & Ticket Agent, St. Louis, Ma. John \ enzel, 30 King St., Cleveland, 0.t izdelovalec krar-jskih in nemških ae priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeiuo in dobro. Cena trivratnih ' od $22 do S45 ploSČn 8r> iz ua>bolj-Sega cinka; izdelnjem tudi plofič® i« aluminija, nikelja ali medenine, cena tri vrstnim je od 845 do $80. Več in natančno povfe. JOHN VEN ZEL, SO King- Street, Cleveland, Ohio«. Josip liosar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje t VINO, FINE SMODKB in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Kretanje parnikov. V New York doapelii ,,Baiavta'* i. aprila i£ Bremena t it o 2 potniki. ,Kronprinz Wilhelm" i. aprila iz Bremena s 1055 potniki. .Soutbwark" i. aprila iz Antwerpena s 1236 potniki. ,La Bretagne" 1. aprila iz Havre s 1403 potniki. ,Astoria" 2. apr. iz Glasgowa s 572 potniki. Doapett i m a I o ; .Brandenburg" iz Bremena. „Majestic" iz Liverpoola. .Arcadia" iz Hamburga. ,Graf Waldersee" iz Genove. .L'Aquitaine" iz Havre. .Si Louis" iz Southamptona. ..Lucania" iz Liverpoola. »Trave" iz Genove. ,Vaderland" iz Antwerpena. .Amsterdam" iz Rotterdam«. ..Friedrich der Grosse" iz Bremen«. Odplj ali aoi ..Friesland" 2. aprila w Antwerp«). .,Oceanic" 2. aprila v Liverpool. ,,St. Paul" 2. aprila t Southampton. .Crefeld" 3. aprila v Bremen. ,,La Savoie" 3. aprila v Havre. Od pl j al I bodoi . .Batavia" 5. aprila v Bremen. „Patricia" 5. aprila v Hamburg. „La Bretagne" 5. aprila v Havre. „Umbria" 5. aprila v Liverpool. Rot*-Ham" aprila v Rott^rdarr „Kronprinz Wilhelm" 8. aprila y Bremen. ,,Southwark" 9 aprila v Antwerpen. Majestic" 9 aprila r Liverpool. ».St. Louis" 9. aprila t Southampton. Brandenburg" 10. aprila v Bremen. ,, Auguste Victoria" 10. aprila v Hamburga ,,Graf Walderaee" 12 aprila v H am Dur j. LvcanLa- 12. aprila t Liverpool. Rotterdam" 12. aprila t Rotterdam. Jugoslovanska Katoliška Jednota, Inkorporir&na due 24. jannvarija 1901 ▼ dr ta v i Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik; John Habjjlh, Box 303, Kly, Minnesota; Podpredsednik: John Globokab, Box 371, Ely, Minn.; I. tajnik: JotsF Agnič, Box 266, Sly, Minnesota ; TL „ Joh* LovSiw, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik; Ivan Gov*«, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Iva« PaxiI, Box 278, Ely, Minn.; Mike Zum6, 481- 7th St., Calumet, Mioh.; Josip GobiSkk, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI^ODBOR: John Kkržišnik, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddook, Pa. Frank VlahovtC, 1202 8. 13th St., Omaha, Nebr. Novo društvo sv. Jotefa štev. 29, Imperial, Pa. Imena udov so: Frank Bla*i6 roj«n 1873, Anton Bitjan 1866, Frank Fra^a 1880, Andrej Opeka 1864, Jane* Klun 1366, Mihael Kerin 1869, Valentin Meinar 1867, Matija Mauc 1863, Jane« Nagode 1867, Anton Tautel 1874. Janei Vidrift 1878. Društvo šteje 11 udov. Novo društvo sv. Joiefa štev. 30, C.hisholm, Minn. Imena udov so; Aloisij Baltazar rojen 1881, Frank Baltazar 1882, Frank Cvar 1883, Josip Fredmeški 1879. Anton Gnidica 1870, Jurij Herak 1874, Frank Henigman 1870, Marko Latkovc 1882, Jernej Kro-mar 1879 Štefan Marof 1865, Miklavž Mušifi 1873, Peter Mušič 1871, Janez Mslnar 1864, Anton Mehle 1863, Frank Koren 1881, Anton Pahule 1876, Janez Pahule 1874, Jožef Pahule 1878, Matija Panjan 1881, Frank P*truši6 1879, Janez Rebrovič 1882, Martin Stare 1864 Mihael Sendrtf 1870, Frank Tanko 1882, Jo-■ip TomažiČ 1882, Frank Zaje 1879. Društvo šteje 26 udov. K dmfitvu sv. Jožefa štev. 20, Sparta, Minn., pristopili: Leopold Er-6ul 1880, Anton Kovafiifi 1864, Ignao Kramar 1863, Matija Ma-laski 1870, Anton Miklich 1875. Društvo šteje 48 udov. Odstopili od društva sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., Martin Hribšek, Janez Kikel, Andrej Podobnik. Društvo šteje 111 udov. Josip Agnitch, I. tajnik Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i 6. Box 266, Ely, Minn., po svojem sastopniku in nobenem drugem. Denarne pošil'?.tve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Bo* 105, ifily, Minn., ip po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Evropske in drage vesti. Jedda, Arabija, 31. marca. Tekom minolega tedna umrlo je v Meki 928 in v Jeddi 61 osob sa kolero. Yokohama, 31. marca. V mestu Fukui na severosapadnem obrežju otoka Honshiu, zgorelo je 400 hiš. Mesto ima 40 000 prebivalcev. London, 31. marca. Radi goste megle na obrežju Anglije je več ladij ponesrečilo. Francoska Jadranka „Russie," se je na potu v New Foundland ob pečinah zapad-no od St. Catherines rasbila; možtvo so rešili. Bombay, 31. marca. Ruski par-nik „Komilov," je v luko Bender Abas v Perzijskem saliva, nedavno -dovedel 60.000 pušk. Parnik ,,Kor nilov" je dne 31. januvarija odpljul is Odese v Jeddo in od tam v Aden. Moskva, 1. aprila. Včeraj je neka gospa obiskala polioijskega nadzornika Irepova in ga skušala s revolverjem ustreliti K sreči s^ revolver ni sprožil. Napadalko so saprli. Petrograd, 1. aprila. Ko je včeraj Newgorodski polk vežbal na ki-jevskem vežbališču, ustrelil je stotnik Sofranov poročnika Grodakega, ker je slednji rasžalil stotnikovo obitelj. Rim, 1 aprila. Današnji „Corriere della Sera" porača, da kralj Ed ward ne pride v Riviero, kakor je prvotno nameraval, ker so polioaji našli proti njemu naperjeno ,,anarhistično zaroto." London, 1. aprila. Danes sjutraj •ta se pri Nab svetilniku zadela psrnika „Alma" in ,,Cambrian Princess." Slednji parnik se je takoj potopil. Jednajst mornajev j" vtonilo. Parnik „Alma" je selo poškodovan. Pri Dungeness svetilniku potopila se je jadranka ,Ship Maxvell*. Solun, Turčija, 2. aprila. Dan sa dnevom se poroča o novih napadih in ropanju makedonskih roparjev. Včeraj so prinesli turški vojaki sedem glav bolgarskih roparjev v Solun. Turškega agenta v Ivanku, kteri je ovadil neko tolpo roparjev, ao alednji is oavete umorili. Sedaj nameravajo roparji vjeti kaoega konzula, da tako o po so i d tudi inosemstvo na rasmere v Makedoniji. Dunaj, 1. aprila. Minolo soboto odšli so štirje hribolazci v Raxalpe s namenom, da obiščejo goro Schneeberg, v Avstriji pod Anižo. Danes so našli jednega hribolazcev mrtvega, dočim o ostalih treh ni duha ne sluha. Peterburg, 1. apr. Tukajšnji dijaki nameravajo v kratkem prirediti uove demonstraoije in ao v to svrho razposlali nad 10.OC0 okrožnic. Demonstracijo nameravajo prirediti pred Kazansko katedralo. ' Petrograd, 1. aprila. Iz Vladi-kavkaza s9 poroča, da so se jetniki tamošnjih zaporov radi slabe hrane vprli. Vojaki so napravili zopet mir in pri tem mnogo jetnikov smrtno ranili. Carigrad, 1. aprila. Srbsko poslaništvo je opozorilo turško vlado na razmere v Kolašinu, kjer Albanci neprestano vznemirjajo kristjane Srbska in ruBka vlada sta vstano-vili nove konzulate v Mitrovici in Prizrendu. Moskva, 2. aprila. Guvernanta Allart, ktera je skušala ustreliti policijskega prefekta Trepova, je bila že več mesecev radi dijaških nemirov v preiskovalnem zaporu in so jo stoprav par dni pred napa dom izpustili. Paria, 2. aprila. It Nizze se poroča tukajšnjej ,,Patrie", da je sin kneza dežele Monaco skoval zaroto proti knezu vladarju, in da name rava slednjega zapoditi raz ,,pre stola". Indijanci v stiskah. South McAllister, I. T., 31. marca Prvi glavar Choctaw Indijancev naznanil je waBhingtonskej vladi, da je med 10.000 Indijanci istega rodu nastalo pomanjkanje jestvin in drusih potrebščin. Glavar proBi vlado sa pomoč. Mnogo Indijancev je popolnoma obubožalo, tako da morajo prosjačiti. Krvna osveta. Whitesburg, Ky., 31. marca. Minolo soboto bojevali so se člani rodbin Hatfield in McCoy, med kterimi že več let vlada sovražtvo. V boju so bili štirje člani obeh strank usmrteni. Danes sta obe rodbini pokopali svoje mrtvece. Pogrebci so bili oboroženi, ker se je pogreb obeh strank vršil ob istem tasu in na istem pokopališču. Slučajno se streljanje na pokopališču ni nadaljevalo. Skoraj 20 milijonov. Mastni šolski svet New Yorka, do^il je dne 1, aprila svoto S19 263.017.17 za vtdrževanje mestnih javnih šol v letu 1902. * * * V Ameriko se je odpeljalo dne 18. marca z ljubljanskega južnega kolodvora 219 osob. Policija je prijela jednega fanta, ki jo je hotel popihati v Ameriko v namenu, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti. Fant je imel denar zašit v suknji in pod pazduho, v klobuku pa je imel listek, na kterem so bile večje postaje do Havra napisane narobe in so se le lahko brale, če se je listek obrnil proti luči. * * • S koščkom mesa se je zadnšil v Šmariji pri Ljubljani posestnik J. Okorn. Popival je celo nedeljo, zvečer pa si je privoščil mesa, in pri tem mu je prevelik kos ostal v grla ; bil je mrtev v par minutah. * * * Z vlaka skočil. Fran Miklič iz Doba je bil 15. marca popolnoma pijan. V Zatičini se je spravil na vlak, in sicer v kup6 II. razreda. Ko ga je sprevodnik radi tega prijel, je Miklič mej vožnjo skočil iz kupeja in padel po nasipu v jarek. Pri tem si je zlomil nogo in se tudi na obrazu poškodoval. * * • Orožnik in fantje. Ni dobro, če se človek preveč zaveda svojih telesnih močij. O tem se je prepričal orožnik Jereb v Razdrtem. Mož se je rad ponašal s svojo močjo. Pripoveduje se, da je nekje drugje dva človeka prebodel. Na dan sv. Jožefa je Jereb zvečer, ko ni bil v službi, podil fante in se ustil, da se tridesetih ne boji. Prišlo je do boja. Fantje so orožniku vzeli sabljo in ga tako pretepli, da bo ga morali pripeljati v ljubljansko bolnico. Drobnosti. Štrajk na Reki. Ker so delavci v Lazzarusovem podjetju ustavili delo, dobila sta baje dva bataljona 96. polka v Karlovcu povelje, da se pripravita Da odhod. Garnizije v Ljubljani, Celju in Mariboru so neki signalizirane. • * * Ropar. V Ljubnem na Gornjem Štajerskem so zaprli 251etnpga rudarja Fr. Šierjanca, doma is Spodnje Šiške pri Ljubljr.ni, ki je oropal ponoči na cesti nekega Brandstat-terja za 20 K. • ■ * Laško vohunstvo. Med delavci iz Italije, ki sd delali na novi isterski železnici, f-ta bila nekaj časa dva laška oficirja. Ta dva gotovo nista prišla gradit železnice, temveč ju je poslala laška vojna uprava vohunit in pregledovat istrske krajevne razmere. Tako zahrbtno postopajo Lahi in se pripravljajo sa slučaj, če prid") do vojne. * • • Spreten tat. Francoski poslanik Petertsburgu marki Montebello in veliki knez Vladimir sta se nedavno pogovarjala o prekanjih pariških tatovih. Knez je ponudil stavo, da se v Petersburgu najde talent, ki bo poslanika pri največji paznoati okradel. Drugi dan je priredil knez veliko pojedino, h kteri je povabil poslanika; otenem pa je poslal k policiji po ,,na j boljšega" žepnega tatu, ki so ga baš imeli v zaporu. Preoblečejo ga v livrejo ter m a obljubi knez svobodo, ako okrade poslanika prav spretno. Poslanika pa še vpraša knez, kaj ima vrednostnega pri sebi in naj na svojo zlato uro posebno pazi. Ž9 med obedom vpraša knez poslanika, koliko je ura, na kar ta poseže v žep ter izvleče — repo na verižici. Bri poseže v drugi žep, pa tudi tukaj ni zlate tobačnice. Vrhu tega sta mu manjkala b prstov dva prstana Knez pokliče navideznega služabnika, naj vrne poslaniku izmuznje ne stvari. Toda kako se začudi, ko ^metnik4' pokaž. dve slati uri, več prstanov in drugih dragocenosti, ki jih je izmaknil knezu. Izpustili so ga na Bvobodo, a knez mu je pri poročal, naj ga ne preživlja več le njegova „umetnost". Novice. — Med vožnjo is Verone v Monakovo je porodila neznana dama ter vrgla blizu Tržiča otroka na tir. Detemorilko so v Franzens festi v istem vlaku aretirali. — Ravnatelj zavarovalne družbe ,,Transsilvania" v Požunu je zginil po večjem ponevezjenju. — Vohun polkovnik Grimm je dobival od pruske vlade 12 000 mark letne nagrade sa svoje tajno „službova nje". — Most se je podrl v Centi, ki je vezal čres Tiso komi tata Bacs-Bcdrog in Torontal. Porušil se je tudi prometni parnik. — Potres so čutili 18. marca v Bacs Foldvaru na Ogrskem. — Sinah'-ustrelil je 741etni vpokojeni čuvaj v Berolinu Freund, 221etna žena njegovega Bii.a, pri kterem je sta noval, se mu ni hotela udati, zato je nstrei.l najprej njo, potem pa še samega Bebe. — 500.000 rev^-er bo dobilo hrane na dan kronanja angleškega kralja Edvarda. Ta^ v kraljeva želja. Stroški za to t_ proračunjeni na 30.000 funt. šter — Proti alkoholizmu je ukazale Avstrijsko naučno ministerstvo vsem ljudskim in meščanskim šo-šolam ter učiteljiščem pri vsaki priliki učence in učenke poučevati — Zaupnik varšavskega guvernerja velikega kneza Sergija, grof W. j* bil na knezovo povelje aretovan e svojimi dvema sestrama vred. Na šli so pri njem več spisov in tisko vin, ki pričajo o njegovi zvezi 1 revolucijskim gibanjem. — Nevarnega tata draguljev je zasačila bu dimpeštanska policija. Tat je po vedal, da Be imenuje Horti ter je tenorist iz Berolina. Njegovo pra vo ime pa je najbrže Heska. V nje govern stanovanju so našli velike množico draguljev, ur itd. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov sa poštnino ker mora biti de nama pošili*tev registrirana. KJE JE? Marija Pncel, doma iz Dovske vasi; v službi je bila pri Math. Sadarju in sedaj nekam odpotovala. Kdor ve za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip Palčič, P. O. Box 69, Elyria, Colo. [5ap] Kje je? Janez Prime, doma izpod Ljubna pri Toplicah, okraj Novo Mesto. Pred letotn je bil pri meni na hrani in mi 5e precej ostal na dolgu, za kar se nič ne zmeni. Ako kdo roja kov ve za niegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank Hrovat, 4010 Willow St., Pittsburg, Pa. , [l5ap] DEUSTV0 SV. TROJICE, St. 82 N. H. Z„ v PUEBLO, COLO., ima svoje redne seje vsako nedeljo po 15. dnevu v mesecu. Odborniki: Anton pleše, predsednik; Daniel* Badatovič, podpredsednik; Marko M. Stepan, I. tajnik; Marko Relič, II. tajnik; Martin Geršii, blagajnik; John Plut, predsednik bolniškega odbora, stanuje 1219 South Santa Fe Avenue, Pueblo, Cola. Kje je? John Brnhart, doma iz Marenberga. okraj Slovenski gradeč, pred desetimi leti je prišel v to deželo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Payl Kolar, Box 367, Bridgeville. Allegheny Co., Pa. 18ap KJE JE? Avgust Če lešnik, doma iz Hotiča t ri Litiji, popreje sva skupaj delala v West fallen na Nemškem. Za njegov naslov bi rad xvedel: John Rebol, Washingtonville. Ohio. Smešnice. Bogata dekleta. A.: „Je li res, Erna, da si odklonila profesor jevo ponudbo?" — B. „Naravno'\ — A.: ,,Toda ti si se vendar zanimala zanj I" — B.: „Da, toda papa mi je naznanil, da mi bode dal $100.000 dote. Da pa bodem prepričana, da me bode moj izvoljeni v*el le radi ljubezni in ne radi denarja, poročila se bodem le z — milijonarjem !*• Monroe doktrina. Gospodi-nja: ,,Čjmu naj jaz ničesar ne imam opraviti v kuhinj:?-' — Kuharica: „Ne, gospa 1 Tudi za mene velja Monroe doktrina: kuhinja kuharicam." Roparjev zaveznik. Roparji, (ki so v gozdu napadeli urednika necega lista) : „Dobro, mi vam ne bodemo nič žalega storili, toda vi morate v vašem cenjenem listu pisati, da so najlepši in najdivnejš sprehodi v tem gozdu!'* Enfant terrible. Goapa (v družbi): „Ah, danes me sopet zobje bolel" — Mali Maks: „Veš čemu te bole zobe, mama?----ker si jih ijutraj, ko je pihal veter pustila na odprtem oknu." Zadnje sredstvo. A.: ,,Nab prijatelj je radi svojih upnikov skoraj obupali" — B.: ..Tako, toraj «e je oioiiii?" Frank Gule, 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y., priporoča rojakom svoj HOTEL FLORENCE, v kterem vedno toči sveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi importirana vina, izvrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo KEGLJIŠČE. Za obilen obisk bo priporoča FRANK GULE. Marsikomu je znano, da ae velike tovarno Westinghouse Works nahajajo v East Pitt&bargn, Pa , tam pa ima podpisani lepo urejeni St. Charles Hotel, v kterem toči izvrstno pivo, vino m whiskoy, kakor tudi prodaji, fine domače in importirane smotke Ako kdo v ta kraj pride, naj m« obišče. Cbas. Božič, posestnik St. Charles Hotela, East Pittsburg, Pa. Svoji k svojimi Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blago* volijo obiskati moj Naročajte sa in pri po ročaju .jGLAS NARODA". Pravilni odgovor. Gost (pokaže na necega gospoda, ki večerjal pri drugi miu m vpraša): „Kaj je oni gospod?"— Natakar: ,.Pečenko in trgovec". Slovensko-amerikanski. Gospica A: „Si ti že pripravljena £a veselico?•• - Goapica B.: „Takoj se oblečem v f u 11-plea-dress". Čudno poznanje. A. „Vai dlapec se je toraj oženil?" — B „Da, vzel je neko potujočo prodajal 4.0, ktera me je vedno nadlegovala m v ktero Be je zaljubil, ko jo j /rgel na ulico." • Prava ljubezen. Vojak: ,,Kaj mi bodeš dala za moj imen dan?" — Kuharica: „Mojo sliko." — Vojak: „Dooro, toda slike joora biti v okviru iz klobasi" SLOVENSKA Pratika za leto 1902 ie dobiti po 10 centov komad, kar tonirane po 15 centov. Rasprodajal-oem jo damo 100 komadov sa $6, toda imajo sami plačati ekspreane itroike. „8LAS NARODA", v kterem točim vedno sveže pivc; dobra vina in whiskey, kako: tudi druge likere in prodajam fint amodke. Naznanjam tudi, da pošiljam de^ narje v staro domovino po nizk«' oem in sem v zvezi z g. Fr. Sakse^ jem. S spoštovanjem Martin VeraiiL- «■■ I 1 1 I I i M4M 111 HUM Math. Grahek, 1201—1203 Gor. Mesa in Santa Fee Ave.. PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo mozkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo pcerijskega Map in železnine ; v zalogi ima tudi Tri-nerjevo grenko vino. Pošiljam denarje v staro domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastnik. ♦ 11111 111- ++ * ++ 1111111'rti Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin SALOON, f kterem vedno točiva sveže pivc vino in Whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje Be lahko na nas obrne vsak rojak v bižini gled§ pošiljanja denrajev v ataro domovino in gled6 parobrodnih listkov, kar Bva v zvezi z g. Fb. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata F. KERŽIŠNIK & J. MRAK, Peop's op Porto Rico Saixjon, SOCK sPEiNas, wra Naravna kalifornijska vina na prodaj. Oobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s p- sodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. salon s posodo vred. vrstna tropav!ca cd $2 50-$3 00 galon s posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče ae naroča, ker manje količine ne jaorem razpošiljati. Zajedno z na* :očiiom naj gg. naro6nik; dopošlejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovich^ 702 Vermont St. San Francisco,Cai TIKET ZA PAROBKOD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FKANK SA KSERJU : oc Greenwich Str., New York. Na kolodvor te pride iskati sprem: na parnik; preskrbi CENO in snažne BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zs.to naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavke k :daj in na kteri kolodvor pndete * New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortlandt in potem slovensko govorite. Podpisani naznanjam, da sem na Ely, Minn., otvorii svoj saloon v kterem vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleštovanjem Ivan Govže, saloonar. Naravno rudeče vino iz Concord grozdja galoaa velja -33 ct, ako se kupi sod od 50 gal. To vino je povsem naravno in ni ponarejeno ali zbrozgano. Uzorce pošiljam na zahtevo. Moj naslov je: ADAM BECKER, 4.40 Greenwich St. New York. Mestna hranilnica ljubljanska" na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad 11 let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo 15 milijonov kron, ktere obrestuje po 4 Odst. brez odbitka rentnega davkrr, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. Sahalinski beguni. (Spisal V. Korolenko.) (Dalje.) Hodili imo T^činoma po gorah ; hoj« je bila aicer težja, vendar pa ni bila tako nevarna: v gorah ali-lati je le Aumeaje gozdov in potoki iepetajo po kamenju. Naseljniki in domačini stanujejo v dolinah, ob bregovih rek in ob morskem obrežja, kjer se preživljajo večinoma s ribami, kterih je v morjn vse polno. Mi sami smo jih z rokami lovili, toliko jih je v tamošnjih vodah. Tako smo potovali vedno dalje, vedno ob morskem obrežja. Kjer s« nam okolica ni zdela nevarna, tam smo hodili prav ob morju, ka* kakor hitro smo pa pri&eli o naftej varnosti dvomiti, pohiteli smo v gore. Na ta način smo obftli previdno vae vojaške posadke, ktere so v razli&nej razdalji oddaljene jedna od druge, nektere po dvajset, druge zopet po petdeset vrst. Vganiti nismo zamogli, kje bi bila bad kaka posadka. Vendar smo pa, hvala Bogu srečno obšli vse kordoue — do zadnjega ..." Vasilij je končal s pripovedovanjem in vstal. ,,Kaj pa je bilo potem?" vprašal sam ga radovedno. ,,Sedaj moram pogledati mojega konja. Najbrže se je že toliko odpočil, da mu zamsrem dati jesti." Odila sva oba na dvorišče. Mraz je nekoliko ponehal in tudi megla jssginola. Postopač je pogledal proti nebu. „Zveide so že viaoko, polnoč je najbrie že minola." šotore bližnje naaelbine je bilo razločno videti. Vse je spalo. Beli dim prihajal je iz ozkih dimnikov ; med dimom ju bilo opaziti tudi par iaker, ktere so v mrazu ugasovale Jakati kurijo v svojih pečeh vso noč, vendar pa fcorkota ne ostane dolgo Časa v šotorih, radi česar po loži vsakdo, kteri se vsled mraza prvi probudi, par polen na vgatu-joči ogenj. Postopač je nekaj časa molčaje gledal proti naselbini in potem zopet tiho pričel: ,,Evo naselbine_____ Ze od davna take nisem videl, kajti Jakuti ne prebivajo akupaj, temveč posamezno. Naj se li semkaj preselim? Mogoče se tukaj privadim.*' „Ali ae pri vas ne morete privaditi? Saj imate tam svoje gospodarstvo in preje ste tudi dejali, da ate z vašo osodo zadovoljni?" On mi ni takoj odgovoril. ,,Ne morem I Najbolje bi bilo, da bi to pokrajino nikoli ne videl!" Na to je odšel h konja in ga pričal gladiti. Pametna žival je pričela reagetati. „Dobro, dobro 1" — dejal je Vasilij — „čakaj, takoj te bodem od-▼asal. Pazi moj konjiček, da me jutri ne pustiš na cedila. Jutri bo-deva jezdila dirko s tartarskimi konji. — Konj je dobra žival, jaz sem ga učil jezdeti: sedaj zamore dirkati s vsakim konjem 1" Po teh besedah je konja cdvezal, na kar ava odšla zopet v šotor. VII. Vazilijev obraz je postal reaen Najbrže je pozabil, da je pripove doval o svojem bega, ali pa ni hotel dalje pripovedovati. Moral sem ga toraj spomniti, da pričakujem nadaljevanja in konca njegovega pripovedovanja. „0 čemu naj vam še povem," dajal je Vasilij. „Jas ničesar ne vem ... Mnogo smo morali prestati I. .. . Toia ker sem že pričel, moram tudi končati.... Hodili smo že dvanajat dni in ie vedno nismo prišli do konca otoka, čeravno bi lahko prišli že osmi dan na drago stran* Vse to ae je sgodi lo, ker smo se morali vedno čuvati in ker niamo imeli pravega vcdni ka. Mesto, da bi hodili po obrežju in ravninah, hodili amo po gorah, skalovja, soteskah in močvirjih. Tadi nafta jedila so pričela »manj kovati, ker smo se samo sa dvanajst doi preskrbeli. Pred vsem smo pri-teli pomanjševati naše obede, tu bara smo le malo dobili, vsakdo je ■»oral sa avoj želodec skrbeti, kakor |e tnal, k sreči je bilo v gozdu do- volj jagod. Tako smo prišli končno do saliva imenom Liman. Voda v zaliva je navadno slana, le v časih, ko dovedo morski tokovi vodo iz reke Amur do sahalinskih bregov, je voda v Limanu užitna. Tukaj smo si morali preskrbeti čoln, da samoremo do Amura. Pričeli amo toraj premišljevati in se posvetovati, kje in kako bi dobili čoln. Vprašali smo Bur-jana, kaj nam je storiti. Toda ou je bil duševno povsem odsoten ; njegove oči so bile motne, bil je zmu-čen in slab. Svetovati nam ni za-mogel. ,,Pri domačinih i^m^remo dobiti čolne," dejal je Burjau. Kje so domačini in kako zamo remo dobiti pri njih čolne, tega nam pa ni vedel povedati. Potem smo dejali jaz, Volodjka in Makarov: ,,Bratjs, počakajte uas tukaj, mi bodemo šli ob obrežju, mogoče srečamo kacega domačina in dobimo čoln. Bodite na VBak način previdni, ker smo mogoče blizo kacega kordona." Oni ao ostali, dočim smo mi odšli k bregu in prišli do visoke skale, kjer smo vgledali necega moža, ki je popravljal ladijne vrvi. Sam Beg nam je njega poslal, domačina „Orkuna". „Kaj pa je ,,Orkun"? Je li to njegovo ime?" ,,Kedo vč? Mogoče se on tako imenuje, toda jaz mialim, da bese da ,,Orkun" pomenja glavarja. M, tega nismo vedeli in smo se počas no ter previdno domačinu približevali, da bi se ne prestrašil in zbežal; končno smo prišli bližje in ko nas je ugledal, pričel je na sebe kazati in klicati „Orkunl" Mi ga seveda nismo razumeli, toda kljub temu amo mu pričeli razlagati, čeaa »otrebujemo. Volodjka je odrezal malo vejo od bližnjega grma in naslikal čoln v pesek, kar je pcm ;-ijalo, da potrebujemo čoln. Orkm e nekaj časa premišljeval in oči-vidno umel ua&e razlaganje; pot m ie prikimal in pričel da ati znamenja s prati: sedaj je pokaral dva, potem pet in končno vseh d^et prstov. Dolgo časa nismo vedeli, kaj to pomenja, vendar je pa Makarov vganil zagonetko. ,,Bratje," dejal je, ,,on hoče ve deti, koliko naB je, da nam preskr bi dovolj veliki čoln." ,,Prav imaš!" odvrnili smo Ma karovu in pokazali ,,Orkunu", d» nas je dvanajst, kar je on takoj razumel. Na to je zahteval, naj ga odvede mo k ostalim našim tovarišem. Spočetka s tem nismo bili zadovoljni, toda končno nam ni druze ga preostalo, kajti peš ne moremo potovati po morju. Povedli smo ga toraj seboj. Tovariši s *em niso bili zadovoljni in so nas vprašali: „Čemu Bte ga semkaj dovedli? Najbrže za to, da mu pokažete, kj< soap skriti? ' Vendar pa nism zamegli drugače postopati. ,,Molčite, tako je prav," smo mi odgovorili. Orkun je stopil m^d nas in brez strahu preiskoval suknje. (Dalje prihodnjič. ) $.3*- .vt.;.c. i i rabi Jacob 8g E. Madison St., Chicago, 111.j Slika predstavlja uro za gospode(16 Sire) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakemu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) in jamčim za nje 20 let- Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane a 7 kamni 15 kamni Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z ▼senc spoštovanjem Jacob Stonich, 89 E. Madison St., Chicagot III. MATIJA POGORELC, PRODAJALKO ar, verižic, uhanov in drop zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam po i t n i n e Piiite po-nj ! p r o ■ l o. Cene uram so naslednje : Nikel ure 7 Jewels (6.00 Bosscase 20 let garancije 15 Jewels Waltham (9.00 Srebrne ure z enim pokrovom z a pokrovoma in viSje. 16 size 7 Jewels $15.00 ,, 15 „ »18.00 $12.00 Boss case 25 let garancije V »vojl xaloffl mam tudi Fin pismeni papir z navedenim okraski v narodnih barvah. telefon kadar doapei na kako postajo v New York in . veS kako priti k Fr. 8akserju. Pokliči itevilko 8795 Oortlandt in govori alovenako. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIK1 SO: ,,L» Lorraine" .,La SaToie", .,La Touraine'' ..L'Aquitaine", „La Bretagne" ,,La Champagne' na d*, vijaka..... I2.000 ton, 12.000 ,, 10.000 „ io.ooo „ 8.000 ,, S.ooo „ 25.000 konjskih mofi 75.000 ,, „ 12.000 „ „ 16.000 ,, ,, 9.000 „ „ 9.000 „ „ 9.000 „ „ CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata,, ,, $0.35 0.60 0.75 $16.00 16 size 7 Jewels $25.00 ,, 17 „ »30.00 Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naStetih urah je Elgit ali Waltham, k.koiinega kdor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. VS* MOJI BLAGO JK GARANTI K ANO! Math. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet, 111 Greenwich Yo rk. „La Gascogne",............................... 8.000 f Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo ii pristaniška fitv. 42 North River, ob Morton Htreet La Bretagne 'L'Aquitaine La Champagne La Touraine La Gaaccgue 5. apr. 10. apr. 17. apr. 24. apr. 26. 1902. 1902. 1902. 1902 *La Savoie •L'Aquitaine •La Lorraine *La Touraine *La Savoie apr.[1902 Parnikij[z zvezdo zaznamovani imajo po dva Glavni agencija: 32 BROADWAY, NEW 1 maja 1902. S. maja 1902. 15. maia 1902. 21. maja 1902. 29. maja 1902. vijaka. "^Bk YORK. RED vST \/? Zv/A/5 (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda4') —. New York* v Antwerpen voz, naravnost .z pH|LMELpK|A y ANTWERPE« prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: Edini ofigijelno autosiz, slovenski agent. Bremenskega Lloyda, Generale Transatlantique, Holland America Line, Red Star Line prodaja parobrodne listke po izvirnih cenah. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga taka naš Človek na kolodvoru in k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nii ne velji, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. Ako ste v zadregi pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki železnični postaji in pokličite številko 3795 Cortland, ali angleško: three seven nine five Cortland, potem z nami po domače govorite in pride eden po Vas, lo velja zelo maio in je velike vrednosti. Dalje Vas opozoruiemo glede pošiljanja denarjev v staro domovino. Nikjer ne bodete tako ceno, brzo in vestno postrežem kakor pri meni. Deseto leto že poslujim, a ni ga rojaka, da bi zamogel tožili o zgubi. KNJIGE NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom pri poro-dam moj 8ALOOA7 1202 S.13th St., Omaha, Neb., ▼ obilen pooet. Zagotavljam vsem obiskovalcem izvrstno postrežbo izborno pivo, izvratnim domačim in californškim vinom, dobrim whkv keyem in izvrstnimi smotkami. priporočam ae tndi rojakom potnjo&im skozi Omaho, kterim presarbim vožuje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja fttevilka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem JOSIP PEZDIRTZ, 1200 South 13tb Strast Omaha.. tT«b. Slovencem in Hrvatom, poaebno delavcem pri dogah v gozdovih Miaaiaaippia, Arkansasa, Teneaaea itd. priporočam svoj ( St. Nicholas Hotel Comer Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti dedne in ceno atanovanje in hrt-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tndi fine a m o d-k e, vse po nizki oeni. K obilnemu obiska se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem • _______ , BLA& TURK. La tuji vi kij okec 30 ot etere imamo v naši zalogi in jih aam znesek naprej pošlje: Molitvene knjitje: Fino vezane z imitacijo alonove koati, ali v fiuem uBuja in z zlato obrezo:. Spomin na JezuBa 45 ct., 35 ct. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. Kruh aageljski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Dnhovni studenec, 65 ct Vodnik v nebesa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 ct. Hvala božja, 60 ct. Ave Marija, 10 ct. Evangeliji, 50 ct. Druge knjige: Pavlinov slovensko - angleški slovarček, nova izdaja, 50 ct. Hitri račuuar, 40 Ct. Pratika, mebko vezana, 10 oentov, Abecednik za slov. mladei, 20 ot. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška alovnica, 35 ct. 3avlinov slovensko-nemSki slovarček, 40 ct. COLEDAR sa leto 1902, 25 ct 3ubad pripovedke I. in II. zvezek 20 ct. Sveto pismo atare in nove zaveze z razlaganjem — 6 zvezkov $6. 'godbe sv. pisma mala izdaja 80 ct. " " " velika " 50 ct. Bleiweis slovenska kuharica SI 80 Jimnik avstrij. junaki vezane 90ct " " 41 broiirane 75 st Slovenski ialjivec 30 ct. Velike ta&jake bukve, 30 ct. Boeraka vojska 30 ct. Mrtvi gostač 20 ot. Admiral Tegetthof 30 ct. Marjetica 50 ct. Sv. Genovefa 18 ct. Vrtomirov prstan 20 ct odpofiljemo poitnine prosto, ako se Stoletna pratika, SO ct. Vojaka na TurSkem 38 ct. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Strelec, 25 ot. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ot. Najdenček, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šalj i vi Slovenec [zbirka kratfco- čaanic itd. ] 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. V domačem krogu, 25 ct. Potovanje v Liliput, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ct. Doma in na tujem, 20 ct. Razne knjižice za mladino, po lOct Tisoč in ena noč, 51 r^ezkov, $6.50 Prešernove poezije, vezane 75 ct. •• „ broiirane 50 ot. Spominski listi iz avatrijake zgodovine 20 ct. Narodne pripovedke 25 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ot Poslednji Mohikanec 20 ot. Stezoaledec 20 ct. Naseljenci 20 ct. Repoštev 20 ot. Črni bratje 20 ct. Maršal grof Radecky 20 ot. Pod turškim jarmom 20 ot. May Erie — amerikan. povest 20ct. Nikolaj Zrinaky 20 ct. Na Preriji 20 ct. Hirlanda 20 ct. Hildegarda 20 ct. Z preatola na morišče 20 ct. Vstajenje 30 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Zemljevid Zjedinj. državah 26ct Baron Raubar 20 ct. Knea Orni Jurij SO ot VADERLAND.na dva vijaka 12000 ton. ZEELAND............12000 ton. KENSINGTON na dva vijaka 8669 ton. SOUTHWARK na dva vijaka 8607 ton. FRIESLAND 7116 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejsih za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola Št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation iCompany 78 Broadway, NEW Y0BK. — 0or. Dearborn & Washington St™., OHIOAGO. — 80 Montgomery St., SAH FBAN0IB00- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na niene zastopnike. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogiie-Sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton. STATENDAM, parnik z dvojain* vijakom, 10.500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.300 ton. MAASDAM*inn AMSTERDAM Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, it. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo; Iz ROTTERDAMA vuk četrtek in iz NEW soboto ob 10. uri zjutraj. YORKA v tako HOLLAND AMERIŠKA ČRTA. St Broadway. NEW YORK, 86 La Sail« 8L, CHICAGO, ILL