Marsikatera občinska blagajna se je kar na lepem izpraznila. Obračuni so vse prej kot razveseljivi.
Tako stanje je v mnogih krajih zavleklo ali celo ustavilo razna komunalna dela. S tem so seveda prizadeti predvsem prebivalci, ki jim ni vseeno, kdaj bo končan vodovod, popravljena cesta, urejena elektrika in podobno. Temu so krivi neredni dohodki. Največ zaostankov beležijo pri kmečkih davkih, pa tudi pri obrtniških dajatvah.
Kot kažejo skupni podatki v okrajnem merilu, je bilo 31. oktobra 107,917.000 dinarjev neplačanih kmečkih davkov. Večina gre  za letošnjo  četrto akontacijo,
DAVKI
katere rok za vplačevanje je zapadel 1. oktobra in bi morali s 15. novembrom začeti s prisilno izterjavo. V občini Kranj znašajo ti neplačani davki 34 milijonov
dinarjev, v občini Cerklje 16, Škofji Loki 14 milijonov itd. V blejski občini je malone tretjina že predpisanega davka v zaostanku, kar je spravilo občino v do-kajšnje težave. Še huje je v gorenjeva-ški občini, ki je odvisna večinoma od kmečkih davkov; tu so kmetje v zaostanku za dobrih 6 milijonov dinarjev.
Te zaostanke povečujejo tudi obrtniki. O teh stvareh bi morali spregovoriti tudi volivci na svojih zborih.
K. M.
AKTUALNO VPRAŠANJE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
5LETO XI., ŠT. 88 — CENA DIN 10.-
KRANJ, 14. NOVEMBRA 195S
Pred občnimi zbori sindikalnih orcjanizacii
JESENSKA RAZGLEDNICA
Foto: F. rtrJsn
Z DEKL
Delovni značaj in vsebina - Osnova nuj bo analiza in stvarni pogoji
Okvirna napotila za vsebinsko stran sedanjim občnim zborom sindikalnih organizacij je dal že nedavni III. plenum Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Toda to ni dovolj. Nasprotno. V nekem oziru so takšni napotki ceio škodljivi, če jih bodo posamezne sindikalne organizacije smatrale ■kot edino odrešilen recept. Ni dvoma, da bomo imeli tudi letos nekaj občnih zborov, ki še ne bodo našli prave vsebine, ampak (se bodo vrteli okrog splošnih deklaracij o družbenem standardu, produktivnosti, zaposlovanju itd. Toda proti takšnim zborom se moramo
odločno boriti. Nekateri letošnji občni zbori zlasti prosvetnih delavcev so že n. pr. pokazali te slabe strani.
Za vsako ceno je potrebno doseči, da bodo na občnih zborih našli svoje mesto najvažnejši problemi, ki so odločilnega pomena za sindikalno podružnico in okolje, v katerem deluje. Ti problemi pa so za vsako podružnico različni. Podružnice nimajo enakih delovnih pogojev, zato tudi ne morejo povsod iskati enakih rešitev. Pri obravnavi takih problemov in iskanju njihove rešitve bi se morali
Ne za tovarne, temveč za ljudi
Denar predvsem tja, kjer bo neposredno koristil izboljšanju življenjskih pogojev
Predsednik Republiškega sveta Cveze sindikatov Slovenije, Stane Kavčič, je na povabilo Kluba gospodarstvenikov govoril v Kranju o nekaterih smernicah, ki jih je ■akazal že nedavni plenum Republiškega sveta.
Gre predvsem, kot je povedal, za to, da nonf^" 'lemu izboljšanju življenjskih pojcjev ne posvečajo ustrezne pozornosti. Podjetja razpolagajo z dokajšnjimi sredstvi. Toda pri delitvi oziroma izkorišča-
nju teh sredstev preveč zanemarjajo delavce, prebivalce naših industrijskih središč. Vse preveč se še javljajo težnje po razširitvi tovarn, zidanju novih oddelkov, in podobno. Skratka, težnja za povečanjem proizvajalnih zmogljivosti. Taki napori za povečanje proizvodnje, ki so bili pred časom edino pravilni za dviganje življenjske ravni, so danes že škodljivi. Zdaj gre za prehod iz kvantitete v kvaliteto. Treba je čimbolj izkoristiti že obstoječe zmogljivosti in posvetiti glavno skrb delavcu-člo-veku.
Tudi v primerih, ko nekatera podjetja odvajajo sredstva za družbeni standard, potem marsikje preidejo na razne komunalne gradnje, ki pa vendar niso neposredno važne za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. Potrebna je -.i-cnr neonska razsvetljava, asfaltirana cesta itd., toda za delavca, ki nima stanovanja, nima menze, nima najosnovnejših pogojev za življenje, to ne pomeni neposredno izboljšanje njegovega standarda. Sredstva naj bi bila usmerjena predvsem v tiste gradnjo, v tiste investicije, ki bodo takoj oz. čimprej, neposredno izboljšale življenjsko raven delavstva oziroma prebivalstva.
Republiški plenum je priporočil sindikalnim organizacijam, da se povsod zavzamejo za ta stališča, da skušajo preko samoupravnih organov uresničiti take zahteve delavstva.
Tovariš Kavčič je potem še odgovarjal na nekatera vprašanja slušateljev, ki so prišli z Jesenic, Tržiča in drugih krajev Gorenjske.
K. M.
na občnih zborih posluževati dveh izhodišč:
1. analize dosedanjega dela, dosedanjih slabosti in uspehov;
2. ocene lastnih subjektivnih moči in materialnih pogojev.
Ponekod se z neverjetno lahkoto izognejo obravnavi dela v minulem letu (od letošnjih občnih zborov je to n. pr. prišlo najbolj do izraza na občnem zboru Društva učiteljev in profesorjev v Škofji Loki), čeprav je očitno, da nam prav analiza preteklega dela služi kot koristno vodilo pri bodočem delu. Ne samo, da bi se s tem izognili marsikateri slabosti v prihodnjem delu, ampak iz te analize predvsem vidimo, kakšne so naše sile, kaj zmoremo, kakšne akcije se lahko lotimo ob razpoložljivih materialnih pogojih itd.
STVARNA RAZPRAVA IN STVARNI PREDLOGU
Slaba stran precejšnjega števila prejšnjih občnih zborov je bila ta, da so bili vse preveč splošni in načelni. Referati so se izživljali bolj v obravnavanju zunanjepolitične situacije in splošnih tezah o socialistični graditvi itd., manj pa so obravnavali stvarne probleme in naloge podružnice. Občne zbore podružnic in občinskih sindikalnih svetov je treba vsebinsko pripraviti tako, da bomo iz kopice aktualnih problemov vendarle znali iz-
luščiti in postaviti v ospredje najbolj bistvene za območje in do njih zavzeli svoje stališče. Izogibati se je treba splošnih razprav. Govoričenje o stanovanjskih skupnostih in družbenem standardu nam ne bo prav nič koristilo, če ne bomo na primer ugotovili:
1. kje tiči problem v našem podjetju, v naši občini (koliko delavcev nima urejene prehrane, koliko otrok nima vrtca itd.);
2. kakšni so naši materialni in ostali pogoji;
3. kaj bomo ukrenili, da bo problem rešen.
POSTAVITI IN TUDI BRANITI SVOJE STALIŠČE I
Okrajni sindikalni svet predlaga izvršnim odborom podružnic, da na svoje seje povabijo direktorja in predstavnike organov delavskega upravljanja in jih povprašajo, kakšne načrte ima podjetje glede družbenega standarda. Do takšnih načrtov naj sindikat zavzame svoje stališče in glede na razpoložljiva sredstva tudi določi vrstni red posameznih predlogov. Predvsem je stališče sindikata potrebno tam, kjer še sploh niso razmišljali, kako bodo razdelili čisti dohodek ob zaključnem računu, pa tudi tam, kjer uporabljajo sredstva za vse prej kot za zboljšanje
(Nadaljevanje na 2. strani)
REZULTATI nedeljskih volitev zadružnih svetov
Udeležba clanov-zadružnikov v posameznih občinah na Gorenjskem je bila takale: Bled 90, Bohinj 73, Cerklje 87, Gorenja vas 88, Jesenice 85, Kranj 85, Radovljica 97, Škofja Loka 90, Tržič 85, Železniki 93, Žiri 97 odstotkov.
Od 9096 clanov-zadružnikov jih je volilo 7963 (87 odstotkov), od 610 delavcev v zadrugah pa 599 (98 odstotkov).
7\
V sredo dopoldne je imel Delavski svet jeseniške Železarne redno sejo. Razpravljal je o delu upravnega odbora, o gospodarskem poslovanju v devetih mesecih letošnjega leta in o volitvah novih obratnih delavskih svetov. V jeseniški Železarni so do konca septembra meseca proizvedli za nekaj nad 20.680 milijonov din blaga. S tem so plan po vrednosti presegli za dober odstotek, medtem ko ga po količini niso izpolnili. Zaostanek je zlasti v proizvodnji kvalitetnih proizvodov. Pri tem so imeli skoraj 6414 milijonov dinarjev dohodka razdeliti med družbo in sklade podjetja.
Poročilo je izzvalo živahno razpravo o nekaterih problemih. Zlasti pereče je vprašanje delovne discipline. Nekateri obrati so namreč že zaostrili disciplino na podlagi nedavno sprejetega pravilnika, medtem ko je v drugih obratih še niso. Naslednji problem j3 proizvodnost v martinarni, ki je v stalnem padanju, potem plačevanje stojnin in penalov za nerazlo-žene vagone itd. Delavski svet je na osnovi rezultatov in doseženega dohodka sklenil razdeliti delavcem dobiček za 29. november, in sicer v višini 55 % enomesečnih prejemkov.
Delavski svet je imenoval tudi
nik za delo obratnih delavskih svetov. V jeseniški železarni so namreč že nekaj let uspešno delovali obratni in grupni delavski sveti, 15. oktobra letos pa jim je potekel mandat. Izkušnje so pokazale, da so ti sveti odigrali pozitivno vlogo. Vendar pristojni organi v tovarn; niso pripravili ustreznega poslovnika za delo obratnih svetov, r katerem naj bi bile določene pristojnosti in odnosi do drugih organov v podjetju. Komisija bo pripravila ustrezne predloge in poslovnik, ki ga bo nato predložila celotnemu kolektivu. Spomladi oa bodo   razpisali   volitve   za nov«
komisijo, ki bo pripravila poslov-   obratne delavske svete.
-k
Mnogi naši delavci se vozijo na delo z avtobusi, kar se zlasti v prileze. Hkrati pa stroški za avtobusne vožnje hudo obremenjujejo
čemer bi se tudi kazalo pomeniti
sedanjem jesenskem deževju kar izdatke nekaterih  kolektivov, •
V dveh letih 1098 motornih vozi na Gorenjskem
Na naših cestah je vsak da* več prometa. To ne ugotavlja samo statistika, marveč tudi cestarji, pešci in prebivalci ob glavnik prometnih žilah. Razen močnega turizma oziroma tujih vozil, hitr* narašča tudi število naših promet nih sredstev.
Trenutno je na Gorenjskem registrirano 2469 motornih, vozit. Pred dvema letoma jih je bilo samo 1371, kar pomeni za 1038 viv", se pravi, da se je število motornih vozil v zadnjih dveh letih ma'one podvojilo. Zlasti se je v teh letih povečalo število motornih koles (od 701 na 1263). Kako pa se krepi naš cestni promet, zelo nazorn« kaže številka, da so transportna in druga podjetja na Gorenjske« v zadnjih dveh letih nabavila 37 novih avtobusov; število se j« dvignilo na 73. Hkrati je v našem okraju reg;strirano 666 osebnih avtomobilov in 306 tovornjakov.
K. M.
2   Gla* Gorenj Am,
KRANJ, 14. NOVEMBRA 1958
LJUDJE IN DOGODKI
V Ženevi se je začela v ponedeljek konferenca, na kateri bodo obravnavali ukrepe proti nenadnim vojnim napadom. Na konferenci sodelujejo delegati petih zahodnih in petih vzhodnih dežel, in sicer ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Italije. Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Albanije.
V San Antoniu (Teksas) so se v ponedeljek na mednarodnem simpoziju zbrali strokovnjaki za vesoljske polete. Ta posvet o fiziki in medicini vesoljskih poletov je trajal tri dni.
V Larnaki na južnem Cipru so ponovno proglasili izjemno stanje. V Famagusti so ga odredili že v ponedeljek za grške mladince. Za te ukrepe so se odločili po napadu diverzantov EOKA na britanske vojake, pri čemer je bil en britanski vojak ubit. eden pa ranjen.
V Ženevi se je začela v ponedeljek konferenca trgovinskih strokovnjakov za svinec in cink.
Jordanska vlada je poslala generalnemu sekretarju OZN Hammarskjdldu protest proti incidentu nad Sirijo. Jordanski kralj Husein, ki je bil namenjen v Evropo in je s svojim letalom letel nad sirskim področjem ZAR, se je moral vrniti v Aman, ker so ga baje napadla vojaška letala Z\R. Direktor za informacije ZAR Sad Afra je izjavil, da je Huseinova trditev o napadu »popolnoma nesmiselna in prenapeta«.
Argentinska vlada je odredila izjemno stanje in ustanovila nekakšno vojaško sodišče, ki naj odvrne petrolejske delavce od napovedane splošne stavke. Delavci namreč nočejo privoliti v načrte vlade o investicijah tujega privatnega kapitala v deželi.
V Londonu se bodo te dni začela pogajanja petih dežel za ureditev lova na kite v Antarktiki. Pogajanja je predlagala britanska vlada, ker je število lovskih ekspedicij že preveč naraslo. Podlaga za pogajanja naj bi bili predlogi mednarodne komisije za lov na kite.
V Londonu pričakujejo ta teden zahodnonem-škega obrambnega državnega sekretarja dr. Rusta. Njegova naloga bo, da končno uveljavi delni preklic zahodnonemških naročil v Veliki Britaniji. Zahodna Nemčija je delno odpovedala pogodbo o nakupu britanskih oklopnikov za približno 50 milijonov funtov, češ da ji nekatere dosedanje dobave niso ustrezale. S tem so se naročila zmanjšala za 6^ odstotkov, kar povzroča britanski vojni industriji precejšnje težave. S tem v zvezi je ondan »Times« pisal, da bo Zahodna Nemčija del odpovedanih naročil prenesla na francosko industrijo in da so ZDA pritisnile na Zahodno Nemčijo, naj kupi ameriške tanke.
V eni največjih ameriških tovarn avtomobilov »Crvsler« v Detroitu se je začela velika stavka, ki grozi, da bo povsem ohromila proizvodnjo v tovarni. Od skupno 70.000 delavcev jih več kot 16.000 ne dela. Delavcem se je pridružilo tudi 8000 inženirjev in uslužbencev. Stavka se je začela v zvezi s sporom med ravnateljstvom tovarne in sindikalno unijo avtomobilskih delavcev, ki zahtevajo plačilo 7.9. nadurno delo.
Iz Hamburga poročajo, da je v sredo na vse obalno področie. Severnega morja legla nenavadno gosta megla. Ponekod je bilo moč videti komaj 30 dr< 50 metrov daleč. Pomorski promet je bil ustavljen.
V arabskem morju so našli v podvodnih skriva'iščih, 10 milj daleč od Karačija, 11 ton tihotapskega zlata v palicah. Vojaške oblasti pravijo, da so v tem tednu našli skupno ckroq 50 ton zlata, skritega v podvodnih votlinah. Našli so tudi 875 zlatih souverekmov. Pravijo, da so tihotapili zlato v Pakistan z Bližnjega Vzhoda z majhnimi ladjami po morju oziroma s karavanami po kopnem čez obmejne prelaze.
Berlin v prvem planu
IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / ODGOVORNI UREDNIK MILOŠ MIKELN / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV
Zahteva sovjetskega predsednika vlade Nikite Hruščova, da bi okupacijske čete zapustile na 4 sektorje razdeljeni Berlin in da bi mesto prišlo pod upravo vzhodnonem-ških oblasti, je tako pri Nemcih kakor po vsem svetu izzvalo presenečenje. Vprašanje razdeljene Nemčije in prav tako razdeljenega Berlina se vleče že 13 let, vendar so ga zadnje čase potisnile ob stran druge važnejše stvari, tako, da v sedanjih pogojih ni imelo posebnih perspektiv za razvoj. Sedanja Hruščovljeva zahteva pa je temu »počivanju« vsaj za nekaj časa napravila konec in potisnila nemško vprašanje v območje svetlobnega stožca, ki neposredno zajema odnose med velikimi silami.
Berlin je padel aprila leta 1954 kot zadnja postojanka Hitlerjeve Nemčije in doživel zmagoslavni prihod sovjetske armade pod vodstvom maršala Zukova. Tako so bili dani pogoji za politična pogajanja, za sporazum med tedanjimi zavezniki, ki naj bi skupno odločili o usodi premagane Nemčije, o pogojih, ki bi preprečili, da bi Nemčija še kdaj v prihodnosti izzvala vojno in ponovno potisnila svet v krvavi vihar spopada v svetovnem obsegu. Predstavniki Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije so se na znani potsdamski konferenci — zaključena je bila 2. avg. 1954 — sporazumeli, da bodo razdelili Nemčijo na 4 dele pod vojaško upravo, omenjenih treh velikih sil in Francije, iste pogoje pa so tudi določili za bivše glavno mesto, za Berlin.
Sestanek v Potsdamu pa je bil zadnji, na katerem so bili tedanji zavezniki soglasni glede nem-
škega vprašanja. Na poznejših mednarodnih konferencah se je to vprašanje pojavljalo vedno znova, toda vsaka izmed velikih sil si je zamišljala njegovo reševanje po svoje, pač v skladu s svojimi koristmi. Druga za drugo so začele kršiti določbe potsdamske-ga sestanka in v čedalje ostrejših nasprotjih hladne vojne sta se izoblikovali dve Nemčiji. Tudi Berlin se je v glavnem razdelil na dva ločena sektorja, na vzhodnega in zahodnega. Valutna reforma in še nekateri drugi ukrepi tako v zahodnem kakor vzhodnem delu so privedli do znane blokade Berlina, ko so bili zahodni zavezniki prisiljeni preskrbovati svoje sektorje s takoimenovanimi- zračnimi mostovi — z letali. Blokada je trajala leto dni in je prenehala šele, ko so se za to sporazumeli na sestanku zunanjih ministrov vseh štirih velikih sil.
Pot popolne ločitve dveh Nem-čij pa je šla še dalje. Vsaka se je v svojem bloku vključila v gospodarski, politični in vojaški stroj. Med drugim je Zahodna Nemčija stopila v Atlantski pakt, Vzhodna Nemčija pa se je kot protiutež znašla v Varšavskem vojaškem paktu. Vkljub vsemu pa ni manjkalo tako pri Nemcih na obeh straneh ločilne meje kakor tudi v svetu prizadevanj, da bi se nemško vprašanje čim prej znašlo v pogojih, ki bi lahko pripeljali do združitve obeh delov v eno državo, kajti ne glede na razumljive napore nemškega naroda za skupno življenje, je tudi v svetu prevladalo mnenje, da je razdeljena Nemčija vsekakor eden izmed izvorov nestabilnosti v Evropi in napetosti v svetu. Kakor
že rečeno, so velike sile vprašanje združitve obravnavale skoraj na vsaki konferenci tudi s tega stališča, a sebični interesi vsake posamezne države ter blokovske koristi na sploh so preprečevale vsakršen napredek. Lani n. pr. so zahodne velike sile skupno s bon-nsko vlado v znani berlinski deklaraciji ugotovile, da vprašanja nemške združitve ni mogoče reševati pred razorožitvenim sporazumom in s tem dokončno potrdile, da za zdaj dejansko niso pripravljene načenjati nemškega vprašanja s takega stališča, ki bi obetalo napredek glede združitve. Tudi na drugi strani — v Sovjetski zvezi — ni kazalo, da bi se stvar premaknila z mrtve točke. S tem pa seveda ni rečeno, da pri samih Nemcih, se pravi tako v bonnski republiki kakor v Vzhodni Nemčiji ne bi bilo pogojev, ki bi lahko privedli k postopnemu zbliža-nju, vendar pa je povsem jasno, da sedanje razmere v svetu, predvsem pa blokovska politika močno ovirajo taka prizadevanja.
Hruščovljeve zahteve glede Berlina in napovedani ukrepi, ki naj bi prepustili sovjetsko cono v Berlinu Vzhodni Nemčiji, so vsekakor potegnile celotno nemško vprašanje iz nekoliko zaprašenih kotov, ni pa verjetno, da bi bistveno vplivali nanj. Ni namreč verjetno, da bi zahodne države sprejele sovjetske zahteve niti v kaki posredni obliki, to pa spet pomeni, da bo v Nemčiji ostalo pri starem. Sicer utegne Berlin doživeti kakšne spremembe, a odločilnega preobrata v nemškem vprašanju nikakor še ne moremo pričakovati.
Jelo Turk
kratko, v e n d a r z a n i m Iv o
DRUŠTVO KNJIGOVODIJ
Društvo knjigovodij v Škofji Loki, ki ima nad 100 članov, namerava organizirati prve seminarje v Škofji Loki, Zireh in Železnikih. Proučevali bodo predpise zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Na poznejših seminarjih, ki so letos še v načrtu, bodo predavali o delitvi dohodka gospodarskih organizacij in o vodenju knjigovodstva.
Upravni odbor društva je tudi razpisal posebno anketo, ki naj pojasni, kakšna pomoč je knjigovodjem najbolj potrebna pri njihovem delu. Ti podatki bodo služili upravnemu odboru kot osnova pri izbiri snovi za prihodnja predavanja. M, C.
TUDI MLADINA NAJ SPOZNA DRUŽBENO UPRAVLJANJE
V ponedeljek, 10. novembra je bilo v prostorih STTŠ, v okviru mladinske politične šole predavanje predsednika ObLO tov. Franca Puharja o perspektivnem planu občine in o nekaterih ekonomskih in komunalnih problemih. Stalna
predavanja, ki jih bo deset po številu, prireja šolska komisija pri Občinskem in Okrajnem komiteju LMS. Predavanj se udeležuje več kot 30 mladinskih funkcionarjev osnovnih organizacij. rr
ZASTOPALI BODO NAŠO REPUBLIKO
V soboto, 15. novembra odpotuje na proslavo 120-letnice gimnazije v Sremski Mitrovici 22 mladincev in mladink z gimnazije Kranj. Kranjski mladinci bodo na tekmovanjih in kulturnih prireditvah, ki jih prireja mladinska organizacija tega zavoda v počastitev jubileja, zastopali našo republiko. V Sremsko Mitrovico odpotuje moška in ženska košarkarska ekipa, šahovsko moštvo ter nekaj recitatorjev. rr
NAŠI  OTROCI  IN SNEG
Ze pred dnevi, ko je sneg pobelil naše hribe in silil globoko v doline, so med otroci spet oživele misli na smučanje, sankanje, drsanje in drugo zimsko veselje. Največ naših otrok na Gorenjskem se
NAPREDOVANJE
Manjkalo je samo toli ho do dveh, da bi človek lahko pospravil mizo in predale, si umil roke in pokadil v miru cigareto.
T oda prav takrat . . .
Na vrata je spet nekdo potrkal.
><Naprej,« je povabil Ambrož z rezkim glasom.
V sobo je stopil visok, malce upognjen moški v jesenskem plašču. Z neodločnimi kretnjami in baretko v rokah se je zdel Ambrožu zanimiv, malone smešen. Ogledal si ga je s posebno radovednostjo.
~Toda koj, ko se mu je na licu začrtal izraz posmeha, se je zavedel svoje uradne resnosti. Zato je uprl pogled v kup papirja in z dvignjeno glavo poslušal.
Možak se je zdel še bolj zanimiv, ko je začel:
"Pravzaprav sem bil namenjen k oni tovarisici v sosednjo sobo; morda zato, ker jo osebno poznam. Toda tam je zaprto. Upam, da mi lahko tudi tu uredite to malenkost. . . Rad bi, če ste tako prijazni, da bi . . .*
»Ne, ne! Tega pa ne smemo mi. To je izključna kompetenca direktorja ali sekretarja . . .«
»Mislim, da ni tako. Dovolite, da povem . . .*
»Že vem, že vem, kaj hočete. Vi bi
radi,. . .« je začel naštevati Ambrož in skušal uporabiti vse zapletene, strokovne izraze. »Toda vaša pot ni pravilna. Ne smete tako . . .«• se je malone jezil.
K sreči je takrat zazvonil telefon in Ambrož je dvignil slušalko ter se spustil z užitkom v razgovor. Morda je bilo to tudi krivo, da ni povabil zmedenega človeka, naj sede.
Še preden je odložil slušalko, je možak v hudi zadregi začel: »Dovolite, prosim, . . .«
»Saj vem, saj vam pravim . . .!*
Razočarani možak je spet nekaj jecljal in se potem ritenski umaknil proti vratom ter tipaje iskal kljuko.
»Ne zamerite! Hvala! Nismo se razumeli. Ne iščem jaz tega, kar mislite vi.*
»Povejte torej! Saj vam pravim, da povejte!* se je Ambrož v hipu znašel in z dvignjenim glasom prešel v obrambo. »Kaj se le razburjate; povejte, kaj bi radi,* je nadaljeval tako prepričljivo, da niti sam sebi ne bi mogel verjeti, da prej ni pustil možaku do besede.
Možak je res želel nekaj povsem drugega, kot je Ambrož domneval.
Vsa stvar se je vendar končala gladko in mirno, le da sta se obe tovarisici ob sosednjih mizah hudomušno spogledovali; Ambrož je končno le poslušal mo-
žaka in uvidel, da je bil res v zmoti, in da mu, vsaj bilo je videti, možak ni štel v zlo.
To je bilo ondan. Nameščenci sosednjih sob so naslednje jutro govorili o tem »incidentu*. Ambrož je bil dober preddelavec, pa tudi prijazen in vljuden človek. Delavci so ga med odmori zmeraj obkoljevali, spraševali o tem in onem. Za vsakogar je imel prijazno besedo, nasvet, včasih tudi duhovite dovtipe. Postal je sposoben in hkrati priljubljen.
Zato so ga nekega dne poklicali v pisarno. Zelo dober organizator je, tu bo koristil vsemu podjetju, so rekli.
Toda prav ob tem »napredovanju* se je spremenil. Skupaj z modro delovno obleko je pri ropotajočih avtomatih ostala tudi njegova prijaznost, hudomušnost, človečnost. S svileno samoveznico na sveži srajci je vsako jutro prinesel s seboj v pisarno samo še strokovno in organizacijsko sposobnost.
Ko so v pisarnah uprave govorili o Ambroževem dogodku, so zašli tudi na razgovore o odnosih v oddelkih. O Ambroževem primeru so se strinjali, da gre zgolj za »napredovalno mrzlico*, ki je lahko zelo kratka, prehodna, lahko pa tudi daljša in škodljiva, če je skupno ne pomagajo odpraviti.
K. M.
sanka. To je pokazala anketa šolskih organizacij iz lanskoletne zimske telesno-vzgojne dejavnosti. Vprašali so otroke, kaj in kje se udejstvujejo. Nekaterim so organizirale šole razna tekmovanja, drugim razna društva, mnogi pa so se »znašli« kar sami.
Največ otrok, in sicer 10.418 po številu, je povedalo, da so imeli priliko sankati. To je nad polovico (54,2 %) vseh šoloobveznih otrok. Da se že »znajo« smučati, oziroma, da so smučali, je povedalo 6.971 učencev. Toda 304 teh »smučarjev« je bilo brez smučk, kajti le 6.667 jih je izjavilo, da imajo vsaj zasilne smučke. Drsalo pa se je lansko zimo 1.245 otrok.
Kako bo letos? Komu bo Dedek Mraz prinesel smučke ali sanke? Kako bodo šole pomagale pri zim-sko-športnih dejavnostih? O tem bi se morale čimprej pomeniti določene organizacije. K. M.
BREZ DEKLARACIJ
Delovni značaj in vsebina občnih zborov — Osnova naj bo analiza in stvarni pogoji
(Nadaljevanje  s   1. strani)
družbenega standarda delavcev. Podobne razgovore je potrebno organizirati pri občinskih sindikalnih svetih s predsedniki občinskih ljudskih odborov glede občinskega načrta o družbenem standardu. Sindikalne organizacije prav gotovo ne morejo biti brezbrižne do tega, kakšni objekti družbenega standarda se grade v občini in kako se trosijo sredstva, ki jih daje družba v ta namen. Le tako bomo lahko uresničili predlog III. plenuma, naj bi za družbeni standard namenili dve tretjini prostih sredstev!
Seveda ne more biti družbeni standard edini predmet razprave na občnem zboru. V mnogih podjetjih so slabi notranji odnosi, neobveščenost delavcev, slaba pritegnitev delavcev k upravljanju podjetja (kakor so pokazale nedavno opravljene ankete v nekaterih kranjskih podjetjih); s problemom produktivnosti je povezana slaba organizacija dela, slaba delovna disciplina, naraščanje bolniških dopustov itd. Na večini občnih zborov bo potrebno kritično analizirati številke o izkoriščanju delovnega časa, o velikem porastu bolezenskih dopustov do 7 dni, naraščanje števila zaposlenih in zmanjševanju proizvodnosti itd.
Gre torej za to, da damo občnim zborom delovni značaj in stvarno vsebino.
I. Kristan
PRIPRAVE  SO KONČANE Do sredine decembra bo imelo občne zbore vseh 27 sindikalnih podružnic v občini Radovljica
V ponedeljek, 10. novembra, je bila v Radovljici seja Občinskega sindikalnega sveta. Govorili so o pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic.
V občini Radovljica bo imelo od 12. novembra do 13. decembra 27 sindikalnih podružnic občne zbore. Januarja 1959 pa bo občni zbor ObSS Radovljica, za katerega bodo podružnice na svojih občnih zborih izvolile 90 delegatov. Analiza je pokazala, da je pretežna večina podružnic imela predvolilne sindikalne sestanke, na katerih so predlagali kandidate za nove odbore. V nekaterih podjetjih so na predvolilnih sestankih sindikata razpravljali tudi o skladih skupne uporabe, o skritih rezervah, fluktuaciji delovne sile, disciplini, tarifni politiki, normah itd. V nekaterih podružnicah pa so, žal, pre-mlevali le stare stvari. Pokazalo se je, da nimajo zadosti pomoči od KZ. Ugotovili so, da je predvsem med večjimi podjetji najbolj delavna sindikalna podružnica v »Verigi« Lesce. ObSS bo priporočil po-' družnicam, naj na občnih zborih predvsem razpravljajo o problemih družbenega standarda. Pri tem naj se zavzemajo, da bodo dala podjetja na razpolago čimveč sredstev za skupno uporabo. Izvršni odbori naj na občnih zborih dajo čimbolj izčrpna poročila o delu sindikalne podružnice; nikakor ne bi bilo pravilno, da bi dajali poročila direktorji, kot se je dogajalo v nekaterih podjetjih. C. R.
Iz  dejavnosti  naših organizacij Udruženja rez. oficirjev Jugoslavije V BOHINJU — IZOBRAŽEVANJE
Pred dnevi so imeli svoj redni letni občni zbor rezervni oficirji občine Bohinj.
Iz poročila je bilo razvidno, da so v predavanjih, ki so jih posredovali aktivni oficirji iz garnizije Boh. Bela, obdelali vseh petnajst tem, ki so bile predvidene za strokovno izpopolnjevanje članov. Izvedli so tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško in se udeležili nekaterih okrajnih proslav i i tekmovanj. Skupno so si ogledali tudi zanimivo praktično vežbo, ki so jo izvedli vojaki in oficirji garnizona v Boh. Beli.
Letos želijo pritegniti k delu tudi rezervne podoficirje, ki do sedaj niso bili vključeni v strokovno izpopolnjevanje in delo UROJ. Obvezali so se tudi, da bodo ponovno organizirali strelsko družino v Bohinjski Srednji vasi. Glavna naloga članov pa bo tudi letos strokovno in politično izobraževanje rezervnih oficirjev JLA. Dogovorili so se tudi glede praznovanja letošnjega dneva JLA. J.
V ŠKOFJI LOKI — BOLJŠE VODSTVO
Iz poročila upravnega odbora rezervnih oficirjev v Škofji Loki, ki ga je podal predsednik na nedavnem občnem zboru, smo povzeli, da sodi ta organizacija s 190 člani na tretje mesto v okraju. Vendar je še vedno precej rezervnih oficirjev, ki niso člani te organizacije. Lani so imeli več strokovnih predavanj. Na zborovanju so tudi grajali zelo nizko udeležbo. Tudi po programu predvidenih obiskov raznih enot niso pripravili. Predsednik upravnega odbora je zatrjeval, da ni bilo denarja. S takim opravičilom pa se udeleženci občnega zbora niso strinjali. Denar, ki je bil pripravljen v ta namen, namreč ni bil porabljen. Prav takega mnenja je bil tudi predsednik okrajnega odbora rezervn'h oficirjev, ki je na občnem zboru dejal, da bi tudi okrajni odbor k temu prispeval. Seveda, če bi vidol potrebno prizadevanje osnovne organizacije. Zal pa tega prizadevanja ni bilo.
Na zboru so sprejeli vrsto nalog za prihodnje delo, ki naj bi jih no-agilnejše   vodstvo pomagalo
vo, uresničiti
M. C.
SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO JESENICE
Včeraj, 13. novembra, je bila seja /bora proizvajalcev ObLO J6" senice. Razpravljali so o izplačilu prejemkov nad tarifnimi pravilniki v gospodarskih organizacijah. Na podlagi izčrpnih poročil finančne inšpekcije so razpravljali tudi o poslovanju Kinematografskega podjetja na Jesenicah in o nekaterih pojavih   in   problemih   v Lesnem
• K M
unrtncil 1 *■ • *T
r
KRANJ, 14. NOVEMBRA 1958
Prvi koraki Zavoda za organizacijo in proučevanje dela v Kranju      $e 0 preskrbi s kmetijskimi pridelki
PREDNOST IMA
domače tržišče,
ki pa vsem potrebam Bolnišnice na Golniku še ni kos - Zadruga v Goricah zaračuna najvišjo možno maržo
V TOVARNI „TISKAN I NA" V KRANJU
fc»tt »d prvih pomembnejših na-pravkar ustanovljenega Zavoda aa organizacijo in proučevanje dela v Kranju je bila anketa med kolektivom dveh največjih kranjskih podjetij — Tiskanine in Planike.
Delavci so svobodno in anonim-"o izrazili svoja mišljenja o sebi, • svoji sposobnosti in razpolože-nJu, kakor tudi o okolici, v kateri delajo in žive.
Kaj vas ovira pri delu?
Zastavljenih je bilo več vprašanj 5 področja organizacije dela in del. storilnosti. Na vprašanje, če so zadovoljni z delovnim mestom, je 35% delavcev odgovorilo z: Ne! Delavci so prav tako navedli vrsto °vir pri svojem delu. ■— Tako je 33 % delavcev odgovorilo, da je njihovo delovno mesto nezdravo, 26% od njih je ocenilo, da njihova delovna mesta niso brez nevarnosti, a 32 % delavcev je zapisalo, da je njihovo delo prenaporno. Hkrati je tudi 23 % anketiranih izjavilo, da delajo v neustreznem delovnem času, kar gre v glavnem na račun tretje, nočne izmene.
Tudi   organizacije   dela mnogi
Vi
niso pohvalili. Na vprašanje, če je njihovo delovno mesto dobro organizirano, se je kar 27 % vprašanih izrazilo z: ne! Petina vprašanih je tudi zapisala, da je preveč vmešavanja v delo, 21 % pa graja nediscipliniranost sodelavcev itd.
Kaj mislite o sebi. ..
Ta vrsta vprašanj je dala največ misliti delavcem oziroma delavkam, ko so s svinčnikom v rokah stale pred vprašalno listo. Nekatera vprašanja so šla v lastno oceno strokovne sposobnosti, pripravljenosti in podobno. Značilna je samokritika — delavci so sami priznali, da za izboljšanje delovnih pogojev premalo pomagajo. Na vprašanje, če dajejo predloge za izboljšanje, je kar 72 % delavstva zapisalo: ne! Prav tako samokritično so povedali o tem, koliko so seznanjeni s težavami in delom podjetja. Čeprav podjetje izobeša sklepe delavskega sveta na oglasno desko, jih je 54 % priznalo, da niso s temi seznanjeni. To pomeni, da se za to niso dovolj zanimali. Kar 57 % delavstva je tudi priznalo, da niso seznanjeni s planom podjetja. Še posebej pa je iznenadilo,   da   je   petina anketiranih
(20 %) povedala, da ni seznanjena niti z dolžnostmi na svojem delovnem mestu.
. . . kaj o predstojnikih
Anketirani so prav tako kritično in objektivno ocenili tudi svoje predstojnike. Na vprašanje, če je predstojnik pravičen, je 19 % vprašanih odgovorilo: ne! Na vprašanje, če jim predstojnik pomaga pri delu, je 28 % zapisalo ne. Več kot polovica delavcev (56 %) pa je izjavila, da se njihovi predstojniki ne zanimajo za osebne težave podrejenih delavcev.
Delavci so v anketi jasno povedali, da so slabi odnosi med sodelavci, kakor tudi med delavci in nadrejenimi, velika ovira pri delu.
Najprej ljudje
Izid ankete so pred dnevi obravnavali tudi na seji delavskega sveta tovarne Tiskanina. Precej delavcev je v podjetju, ki niso zadovoljni, delavci so pokazali številne probleme, ki se jih bodo morali čimprej lotiti.
Direktor   podjetja,   Dušan Hor-
jak je na seji dejal, da anketa pravzaprav ni »odkrila Amerike«, kajti ti pojavi so bili bolj ali manj znani. Cilj ankete ni v tem, da bi proti nepravilnim odnosom v podjetju itd. napovedali nepremišljeno vojno, kar ne bi rodilo zaželenega uspeha. Namen ankete je bil, naj bi sami delavci opozorili na probleme in težave, ki jih čutijo, a kar je še važnejše, naj bi sami delavci pomagali odstranjevati in popravljati tisto, kar jim ni všeč, kar ni prav. Izid ankete je težave razvrstil in po tem zaporedju jih bo treba tudi reševati.
V prvo vrsto sodijo subjektivne težave, predvsem medsebojni odnosi ljudi v podjetju. Razgovor o anketi bodo nadaljevali na posebni seji delavskega sveta. Do takrat bo skušala posebna komisija pripraviti nekaj predlogov za prve ukrepe.
Tako so začeli reševati notranje probleme v Tiskanini. Odkrili so vrsto težav. Toda, kje jih ni? Podobne anonimne ankete bi morda kazalo izvesti tudi v drugih podjetjih. K. M.
Namesto grmičevja - sadje
Klika razstava
v Podnartu
Vsak teden 30 novih naročnikov
Kakšnih naročnikov, kdo jih ima in zakaj? »GLAS GORENJSKE« ima vsak teden trideset novih bralcev. Prav gotovo je to odraz kvalitete in vse večje priljubljenosti najbolj branega časopisa na Gorenjskem — »GLASU GORENJSKE«. Zato tudi vi pohitite in čimprej naročite »GLAS GORENJSKE«! Mesečna naročnina je le 50 dinarjev, polletna 300 in celoletna samo 600 dinarjev.
Naročniki »GLASU GORENJSKE«, priporočite poltednik »GLAS GORENJSKE« tudi svojemu prijatelju. Za vsakega novega naročnika, ki ga boste dobili, vam bo izplačana provizija. Če pa boste dobili novega naročnika, ki bo plačal naročnino za vse leto, lahko namesto provizije prejemate en mesec » GLAS GORENJSKE« brezplačno! Uprava j
Mladi zadružniki v Podnartu in okolici so v zadnjih mesecih poskrbeli za več kmetijskih strokovnih predavanj, ki so bila zadovoljivo obiskana. Izposlovali so tudi analizo zemlje na zemljiščih, na katerih so tukajšnji kmetje začeli gojiti razno jagodičevje. Nove kulture so se dobro obnesle in bodo gotovo dale še nadaljnje spodbude. Organizirali so tudi poučno ekskurzijo na državno posestvo v Panovičah. Nedeljskih volitev so se udeležili skupno. Posebno pa so se izkazali s prvo kmetijsko razstavo, ki so jo priredili v Domu v Podnartu in kjer smo videli lepo število okusno in skrt>no razstavljenih sadnih in poljskih pridelkov. Razstava je pokazala, da gojijo domačini z lepimi uspehi vrsto plemenitega sadja in da imajo posebno Poljšičani, ki so zasadili v Dolah nad 10 ha bregov, poraslih prej s samoraslim grmičevjem, dobre izglede.
Mladi zadružniki imajo še lepše načrte. Skrbeli bodo zlasti za strokovna predavanja. Bavijo se pa tudi z mislijo, da bi ustanovili večerne kmetijske šole. Seveda bodo skušali tudi v prihodnje vključiti čimveč kmečke mladine v zadružno dejavnost. Hkrati se bodo posvečali higieni vasi in lepšanju kmečkih domov.
Nedeljsko praznovanje ob volitvah so zaključili z veselim, iskrenim rajanjem v Domu. Prav jim pa ni bilo, ker se ni nihče od okrajnega zadružnega foruma pozanimal za uspehe njihovega truda.
jI
V zadnji petkovi številki »Glasu Gorenjske smo napisali nekaj misli o letošnjem trgu s kmetijskimi pridelki in o preskrbi naših potrošniških središč. Omenili smo, da Bolnišnico na Golniku oskrbuje z zelenjavo podjetje »Sadje-zele-njava« iz Ljubljane in delno tudi zadruge Križe, Gorice in Naklo, okoliški kmetje pa le priložnostno. Ti podatki pa niso bili dovolj natanko pojasnjeni, zato to pot o preskrbi Golnika z različnimi po-trošnimi artikli nekaj več besed.
Golnik je močan potrošniški center, ki zaradi dietne kuhinje potrebuje kvalitetno in različno blago. Tu se oskrbuje približno 1300 bolnikov, uslužbencev in otrok.
Upravitelj Bolnišnice na Golniku pravi, da zaledje izkoriščajo, kolikor se le da. Pred leti so okoliške kmetijske zadruge skoraj v celoti krile potrebe bolnišnice po kmetijskih pridelkih, zdaj pa jim zaradi povečanja števila bolnikov ne morejo več povsem zadostiti. V preskrbi s kmetijskimi pridelki dajejo prednost svoji ekonomiji in kmetijskim zadrugam Gorice, Križe in Naklo, kolikor pa te niso sposobne zadostiti vsem potrebam, zlasti v zimskem in zgodnjem spomladanskem času, pa jih oskrbuje podjetje »Sadje-zelenjava« iz Ljubljane, nekaj pa dobavljajo tudi sami neposredno iz Gorice in Kopra.
S kmetijsko zadrugo v Križah imajo dogovor, da odkupijo od njih vso zelenjavo in povrtnine, kolikor jih oni sploh imajo. Od njih dobivajo predvsem solato in nekaj krompirja, ker to v Križah največ gojijo. Letos pa so na njihovo pobudo začeli pridelovati tudi cvetačo, korenček, zgodnjo peso in peteršilj. Z njimi so imeli v letošnjem letu že za 1,145.000 dinarjev prometa. Od goriške zadruge so letos odkupili 80.000 kg krompirja in 18.000 kg jabolk. Skupno so imeli z njimi za preko
1,800.000 dinarjev prometa. Sprva so morali okoli 4.000 kg jabolk izločiti, ker niso bila kvalitetna. Pritožujejo se tudi, da jim zadruga zaračuna najvišjo možno maržo, čeprav jim izstavi samo račun, kmetje pa pridelke v bolnišnico sami pripeljejo.
Kako je z neposrednim odkupom od kmetov v okolici? Uprava bolnišnice je pred kratkim prosila ObLO Kranj in Tržič za dovoljenje, na bi najrazličnejše kmetijske pridelke v manjših količinah lahko odkupovali neposredno od kmetov. Na dopis v Tržiču sploh niso odgovorili, v Kranju pa so jim za to izdali dovoljenje. Neposreden odkup je torej čisto legalen, čeprav si prizadevajo, da bi ga čimbolj omejili in da bi zlasti zadruge zainteresirali za rednejšo, temelji-tejšo in ugodnejšo oskrbo. Zadruge Gorice pa v tem pogledu ne morejo ravno pohvaliti.
Tudi potrebam Golnika po mesu okoliški proizvajalci ne morejo povsem zadostiti. Bolnišnica ima v Goricah svojo klavnico, na Golniku pa delavnico in hladilnice. Od Kmetijske zadruge Gorice so letos odkupili že za 2,711.000 dinarjev živine, od KZ Trstenik pa za 344 tisoč dinarjev. Z zadrugo v Preddvoru, kjer kupujejo živino, meso, mesne izdelke, sadje in povrtnine, pa so imeli za 2,546.000 dinarjev prometa. V Križah so odkupili za 304.000 dinarjev živine. Vse te zadruge njihovih potreb po mesu ne morejo zadovoljiti, zlasti ne s teletino, zato kupujejo živino tudi v Kmetijski zadrugi Metlika in Dolenjske toplice, kamor gredo enkrat tedensko s svojim avtomobilom.
V glavnem torej na Golniku dajejo prednost domačemu tržišču, v kolikor pa jih ta ne more zadovoljiti, so seveda prisiljeni poiskati trg drugje.
3-ler
Za povečanje kmetijske proizvodnje na Gorenjskem
Obdelava zemljišč s konjsko vprego je 4 do 10 krat počasnejša kot s traktorji - Na en traktor odpade 500 ha orne zemlje - Delo strojnih odsekov v Zadrugah bo treba izboljšati
Kmetijske zadruge in družbena posestva na Go-.renjskem bodo do konca letošnjega leta kupila 25 novih traktorjev. Ob tej priložnosti smo vprašali ing. Fr. Perovška, kaj meni o tej akciji in sploh o kmetijski mehanizaciji na Gorenjskem. Takole je odgovoril:
»MENE 2E NE BO NAŠEL. GREM VEN, VES DAN ME NE BO!«
»Kranjski okraj kot najbolj industrijski v Sloveniji z relativno najmanjšim odstotkom kmetijskega prebivalstva (pod 20 %) bi moral najhitreje prehajati v mehanizirano kmetijstvo. To se je tudi dogajalo, vendar nismo prehajali v motorno, ampak v vprežno in domačo, električno, kmetijsko mehanizacijo. V tem pogledu je naš okraj res najmočnejši. Vendar je vprežna mehanizacija še vedno znak prehodnega obdobja k motorizirani. Razlogov, da je konjska mehanizacija s tehnične strani zaostal pojav, je več. Obde-ava zemljišč s konji je od 4 do 10-krat počasnejša kot s traktorji. S konji tudi ni moč opraviti globokega oranja, ker živina pri tem preveč trpi; zato orjemo vedno do iste globine, s tem pa se ustvarja nepropustni sloj, tako imenovana nepropustna plazina. Razen tega je Jconj v naših razmerah izkoriščen le 30 Vo in je za gospodarstvo nerentabilen.
V kranjskem okraju imamo trenutno 30 traktorjev, ki se med seboj po tipih precej razlikujejo. V času kmetijskih delovnih zadrug smo kupili nekaj traktorjev tipa »Deutz«. Istočasno smo nabavljali traktorje »Unimog«, ki so jih v Nemčiji smatrali za najvišji dosežek kmetijske tehnike. Pred približno štirimi leti je sledil na-
kup traktorjev »Steyr« iz Avstrije in zadnja leta angleških »Fer-gusonov«.
Traktorji »Deutz« so v letih od 1948 do 1958 že izpolnili svojo življensko dobo in v glavnem niso več uporabni. »Unimog« v našem razdrobljenem gospodarstvu kljub vsestranski uporabnosti niso našli prostora za svoje delo. Velika škoda je, da se uporabljajo samo za prevoze.
Od 30 traktorjev, kolikor jih imamo v kranjskem okraju, odpade na enega 500 ha orne zemlje. To je blizu jugoslovanskega povprečja, ki je 600 ha na en traktor. Če upoštevamo, da 5 »Uni-mogov« in 4 »Deutzi« v kmetijski obdelavi skoraj nič ne pomenijo, lahko rečemo, da imamo celo več kot 700 ha orne zemlje na en traktor in smo torej kar zadeva motorizirano kmetijsko mehanizacijo, med najbolj zaostalimi okraji v Sloveniji.
Če upoštevamo dejstvo, da smo se v strokovnem pogledu dokopali do zaželenega tipa traktorja
(»Fenguson«), ki ima tudi primerno ceno in   možnost uporabe
najrazličnejših priključkov, smo se odločili za odločno povečanje motorne mehanizacije na Gorenjskem in sklenili, da moramo letos kupiti 25 novih traktorjev. Na ta način bomo skoraj došli ljubljanski okraj, kjer pride na en traktor 260 ha orne zemlje, medtem ko bi prišlo po tej spremembi na en traktor pri nas 285 ha.
Ob uvedbi te nove moderne mehanizacije bo postalo še bolj očitno, da so sedanji strojni odseki KZ, ki slonijo na vprežni mehanizaciji, zastareli. Zastarele stroje bo treba čimprej razprodati. To velja zlasti za naše ravninske predele. Upravniki kmetijskih zadmg bodo morali skrbeti, da bo traktor dobil dovolj pogodbenih interesentov že vnaprej, da ne bi bila ogrožena rentabilnost. Traktoristi nikakor ne smejo biti nagrajeni z določenimi plačami, temveč sorazmerno cd ustvarjenega dohodka. Zadružni sveti bodo morali kritično spremljati delo traktoristov, da se kvaliteta njihovega dela čimprej izpopolni in da se odpravi vsakršno malomarno ravnanje z novimi stroji.
Dej.dvo, da bodo kmetje lahko z gotovostjo računali na traktor, ki bo hitro in kvalitetno opravil vsa dela, bo omogočilo kmetom zmanjševanje števila konj. Doslej se kmetje niso mogli popolnoma zanesti na obdelavo s traktorji, ker jih je bilo premalo in še ki dostikrat niso bili uporabni. Zdaj bo ta bojazen odveč, ker bodo imela razen zadrug tudi vsa velika družbena posestva močno kmetijsko motorno mehanizacijo, ki bo zadrugi vsak čas na uslugo.
3-ler
4    Gta» Gorenjske
KRANJ, 14. NOVEMBRA l§5t
hA
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04.
MALI OGLASI
Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 odstotkov popusta.
Telefonska številka naročniškega oddelka je 475, uredništva 397.
Vespo, Lambretto, avto in kolo, pa tudi bunde ter razne vrste krom-bi štofov Vam hitro in točno dostavi le O. Sefič, Trst, Via Giulia št. 5. 1950
Prodam kosilnico z žetveno napravo, Kokrica 1, Kranj. 1938
Prodam ročno slamoreznico sposobno tudi za električni pogon i> nove vprežne 2-sedežne sani. Dolžan, Golnik 7. 1941
Trgovsko podjetje »Rožca« Jesenice sprejme v službo skladiščnega delavca in trgovskega po-močnika-co tekstilne stroke. Prošnje oddajte na upravo podjetja.
1943
Enostanovanjsko hišo v Kranju prodam. Vseljivo takoj. Informacije dobite v ogl. odd. 1942
Posodim večjo vsoto denarja kdor mi preskrbi 20.000 komadov zidne opeke v okolici Kranja. — Naslov v ogl. odd. 1951
Prodam 3 mesece brejo telico in 2 prašiča 70 kg težka. — Zupan, Prebačevo 27. 1952
Prodam dobro ohranjeno železno peč. Tavčar, Partizanska 13.
1953
Ugodno prodam malo rabljen kotel za žganjekuho ca. 80 litrov. (Tesni voda) in sod 700 litrov. — Berčič Matevž, Valjavčeva cesta 1, Kranj. 1954
Prodam hrastove vereje za ograjo. Naslov v ogl. odd. 1956
Sprejmemo takoj	pomož-
nega   delavca za	knjigo-
veznico. Časopisno	podjet-
Je »Gorenjski tisk«	Kran).
Mlin drobilec (šrotar) nerabljen odlične kvalitete prodam. Z. Vi-dic, Radovljica, Gorenjska c. 17.
1955
Prodam 2000 kg drobnega krompirja. Cena po dogovoru. Hafner, Zabnica 71. 1957
Prodam strešno opeko — bobro-vec 600 kosov. Sp. Brniki 47. 1958
V Kranju ali bližnji okolici iščem t 1. decembrom skromno opremljeno sobico. Naslov v oglasnem oddelku. 1959
Nagrado đam tistemn, ki me sprejme za sostanovalca ali preskrbi sobo v bližini Kranja. — Naslov v oglasnem oddelku pod zelo nujno. 1960
Nudim hrano in stanovanje srednješolcu, ki bi pomagal pri učenju. Naslov v ogl. odd. 1961
Upokojenec Išče kjerkoli vso oskrbo. Plačani dobro. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Upokojenec«. 1952
Kupim rabljeno mizarsko delovno mizo (skobelbank). Pogačnik Alojz, Smledniška ce»sta 2. 1963
Kupim šivalni stroj. Sporočite mi ponudbe z navedbo c&ne. Naslov v ogl. odd. 1964
Kupim dober ženski šivalni stroj, najraje »Pfaf«. Ponudbe pošljite na naslov Jermančič, C. Bratstva in enotnosti 24, Jesenice.
1965
Kupim (lahko novo neizdelano) enodružinsko hišo od Kranja do Tržiča. Vrednost naj bo 1 milijon. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gotovina«. 1966
Našel sem jopico od Orehovelj do Predoselj. Lastnik naj jo v 14 dneh dvigne, sicer jo podarim drugemu. Naslov v oglasnem oddelku. 1967
Preklicujem št. bi. 37572 izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 22. maja 1958. 1968
Iščem upokojenko za dopoldansko pomoč v družini. Naslov v oglasnem oddelku. 1969
Od Naklega do Bistrice sem dne
12. novembra Izgubil ploho za voz. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne Škofic Francu, Ilovka št. 7, Kranj. 1970
Od Kokrice do Avtoprometa sem
13. novembra zjutraj izgubil 3 moške škornje. Najditelja prosim, naj jih proti nagradi vrne v Avtopro-
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Industriji obutve
»PLANIKA«
v Kranju razpisuje mesto
ŠEFA
organizacijsko - kadrovskega sektorja,
z višješolsko izobrazbo. Plač} po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
met ali Mrgoletu na Kokrico 89 pri Projektovi žagi, 1971
Izgubila sem zapestnico od tov. »Iskra« do trgovine »Peko« v Kranju. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 1972
Fotopomočnika(co) sprejmem. — Ponudbe pod »Samostojen« pošljite v oglasni oddelek. 1973
Prodam jedilnico in kuhinjo. — Naslov v oglasnem oddelku. 1974
Podpisani Cop Janez se zahvaljujem vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri obnovi gospodarskega poslopja, katero mi je pogorelo 29. novembra 1957. — Obenem se zahvaljujem domači in tuji gasilski četi za pržrtvovalno gašenje požara, s čemer po preprečili, da ni bilo še večje škode. Čop Janez, Rodine. 1975
Iščem manjše stanovanje ali večjo sobo v Kranju ali bližnji okolici.   Naslov v oglasnem odd.
1976
Nov UKV sprejemnik Soneberg Konsul, avtomatski z UKV anteno prodam izpod cene. Frlič Stane, Oprešnjikova ul. 5, Kranj. 1915
Prodam kopalno peč. Struževo 27.
1977
RAZPIS Stanovanjska uprava Kranj razpisuje
mesto referenta za razdeljevanje stanovanj.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v upravni službi.
Interesenti naj svoje prošnje dostavijo Stanovanjski upravi — Kranj najkasneje do 25. 10. 1958.
RAZPIS
Razpisna komisija pri upravi Doma onemoglih, Preddvor razpisuje na podlagi 33. člena Zakona o javnih uslužbencih delovno mesto za
KNJIGOVODJO.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z več let prakse.
RAZPIS
Stanovanjska uprava Kranj sprejme v službo
3 PERICE
za pranje perila v servisnih pralnicah stanovanjskih skupnosti v Kranju. Interesentke naj se javijo med uradnimi urami v pisarni stanovanjske uprave Kraj.
KAMNOSEŠTVO KRANJ obvešča vse stranke, ki imajo kakršnikoli material v podjetju in to v obratu Koroška cesta 47 ali v novem obratu na Polici (gramoznica), da to odstranijo oz. prijavijo v upravi podjetja. Rok prijave je do 30. novembra 1958. — Poznejših prijav ne bomo upoštevali.
ZAHVALA Zahvaljujem se gospe dr. Kram-berger Blagi za ves trud in požrtvovalnost, ki sem je bila deležna v času svojega zdravljenja v zdravilišču SI. Radenci. — Bi-tenc Terezija.
TRŽNI PRE6LED
	Kranj	Kamnik	Jesealce
fižol	60—81	60	
trma za kokoši	30—4i	40	48
koruza	40	45	48
oves	25	25	
jesp-enj	60—79	70	00
pro-o	35	45	
kaša	70—85	70	
kostanj	20—25		
paprika		60	40
čebula	65—70	60	65
česen	5—15	160	170
sladko zelje	13—15	15—18	20
solata endivija	40—50	40—5»	50
rdeča pesa	20—25	30	42
cveta ča	| 50		
špinača	20	80—100	
korenček	20—30	50	50
peteršilj	10	10	100
kolerabe	15	30	100
jabo'ka	18—25	20—30	25—30
hruška	20—50	20—40	25—30
krompir	10—13	12	12
sir	80—90	100	480
jajca	21—25	25	20
surovo maslo	48* »	400—480	080
k.s'o zelje			60
ladka repa	10	10	8
re dk ?v	20—30	30	
»STORŽIČ«, Kranj: 15. novembra ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinemascope film »SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«, ob 21. uri premiera franc. barv. vistavision filma »FOL1ES BERGERE«. 16. novembra ob 9. uri matineja am-r. filma »ABOD IN CA-STELO V TUJSKI LEGIJI«, ob 10.30 uri franc. barv. vistavision film »FOL1ES BERGERE«, ob 13. uri premiera am^r, barv. cinemasoope filma »PIUŠEL IZ LARAMTJ A«, ob 15., 17. in 19. uri amor. barv. cinomascooe fi'm »^EDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«, ob 21. uri premiera slovenskega filma »KALA«.
»TRIGLAV«, Primskovo: 15. novembra ob 19. uri ter 16. novembra ob 16. in 19. uri premiera amer. barv. cinemasoope filma »PRIŠEL IZ LARAMI-JA«.
»SVOBODA«, Stražišče: 15. novembra ob 18. uri ter 16. novembra ob 17.30 in 19.30 uri premiora franc. barv vistavision filma »FOL ES BERGERE«.
Naklo: 15. novembra ob 19. uri n^m. barv. film »KdPEN'ŠKl STOTNIK«, 16. novembra ob 16. in 19. uri ameriški film
S M U Č A NI l
SMUČARJI  SE PRIPRAVLJAJO
Pred kratkim te je za Češko kočo končal prvi 6-dnevni tečaj iz sklopa tečajev, ki jih bo priredila
»ABOD IN CASTELO V TUJSKI LEGIJT<(.
»KRVAVC«, Cerklje: 15. in 16. nov. mehiški film »SREČNA UMIRAM« — predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri.
»RADIO«, Jesenice: 15. do 18. novembra amer. barv. cinem. film »ZVEZDA JE ROJE\TA«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma.
»PLAVŽ«, Jesenice: 15. do 18.
novembra italijansko-franco-ski film »BIGAMIST«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. Žirovnica: 15. in 16. novembra angleški barvni vistavis. film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA« predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 20. uri.
Dovje-Mojstrana: 15. in 16. novembra poljski film »KLOBUK GOSPODA ANATOLA« — predstave v soboto ob 20. uri, v nr>deljo pa ob 19. uri.
Koroška Bela: 15. in 16. novembra »VRAŽJI KROG« — predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri.
Bled: 14. in 16. novembra jugoslovanski film »H-8« — predstave v petek in soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja. 17. novembra amer. film »PADLI ANGEL« — predstave ob 17. in 20. uri.
Radovljica: 14. m 15. novembra ob 20. uri in 16. novembra ob 15.30 ter 20. uri italijanski barv. cinemascope film »MOŽJE IN VOLKOVI«. 16. novembra ob 10. in 17.30 uri ameriški barvni film »V POMLADI ŽALJENJA«.
Ljubno: 15. in 16. novembra amer. film »ČAS OBRAČUNA« — v soboto ob 19.30 uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri.
»SORA«, Škofia Loka: 14. do 16. novembra franc. barvni film »SVET TIŠINE«.
Žiri: 15. in 16. novembra amer. film »TRI KORAKE DO VE-ŠAL« — predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 19.30 uri.
»SORA«, Poljane: 15. in 16. novembra japonski, zgodovinski barvni film »VRATA PEKLA«.
»OBZORIE«, Žplezniki: 14. in 16.
novpmbra am^r. film »UJETO MESTO« — predstave v p<»-tek ob 20. uri, v soboto odpade, v nedeljo pa ob 15. in 19.30 uri. Duplica pri Kamniku: 15. in 16. novembra sovjetski vojni barv. film »ENA'NŠTIRIDE'ET1« — predstave v soboto ob 19. uri, v n^d-djo oa ob 16 in 18. uri.
Gledališče.
GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« JESENICE
Sobota, 15. novembra ob 19.30 nri. O. Zupančič: »VERONIKA DESENlSKAc — tragedija v 7 slikah.
Slavnostna 100. premiera po osvoboditvi. Otvoritev sezone. Za premier,ski abonma in izven.
Nedelja, 16. novembra ob 19.30 uri. O. Zupančič: »VERONIKA DESENlSKAc — tragedija v 7 slikah. Režija in scena Bojan Če-bulj. Za abonma B in izven.
Nedelja, 16. novembra ob 15. uri: Narodni plesi in plesi jugoslovanskih narodov. Prireja ansambel narodnih plesov DPD »Svoboda« Jesenice.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 16. novembra ob 18. nri — izven in za podeželje. Leonard Frank: »VZROK«. Drama v petih dejanjih. Uprizoritev gojencev Dijaškega doma v Kranju,
Smučarska zveza Slovenije za najboljše tekmovalce. Na prvem tečaju je sodelovalo 14 tekmovalcev —■ članov iz Kranja, z Jesenic, Tržiča in Maribora. Tečaj je vodil naš znani tekmovalec Marjan Ma-gušar.
Zdaj je v teku že drugi tečaj, 1» sicer za mladince in mladinke. Tokrat se je na smučiščih pod Grintavcem zbralo 15 mladih, ki se pod vodstvom Staneta Rotarja pripravljajo za bodočo sezono. Vsi ti tečaji so na visoki kvalitetni ravni. Naši alpinci vadijo predvsem novo tehniko. Sneg je spremenljiv.
IV 0 C 0 II II
NOVE KAZNI ZA NESPORTNIKE
Na svoji zadnji seji disciplinskega sodišča pri Gorenjski nogometni podzvezi, je imelo sodišče spet polne roke dela. Lista kaznovanih igralcev zaradi nešportnih izpadov pa se je <spet povečala. Igralec Jesenic Zivko Belanovič je kaznovan z 8-mesečno prepovedjo igranja prvenstvenih in prijateljskih tekem. Nogometaš Prešerna iz Lesc Anton Vrečko in Anton Dežman sta kaznovana tudi zaradi nešportnega ponašanja. Prvi je dobil ukor, druga pa en mesec prepovedi nastopanja na vseh tekmah. Šest mesecev za barve svojega kluba ne bo smel igrati Franc Kristanec, NK Svoboda Šenčur, enomesečno prepoved igranja pa je dobil Jocif Miloš, Mladost.
Vprašajmo rse, kaj delajo vod-
stva klubov? Kdo je odgovoren «» disciplino? Vse kaže, da vodstva klubov delajo preveč enostransko, vprašanje splošne športno kulturne vzgoje pa zanemarjajo. Če hočemo, da bo na naših igriščih končno vendarle tako kot bi moral« biti, je že skrajni čas, da se v°^" stva klubov temeljito lotijo vprašanja discipline in vsestranske vzgoje svojih članov. Morda bi za primer ostalim klubom lahko daM nogometni klubi TVDP Škofja Laka, ki v letošnjem tekmovalne« 6poredu nima kaznovanega aobe-nega igralca. Zato danes popr«*' ljamo tudi neljubo pomoto, ko **** zadnjič objavili, da je kazaova* igralec Sveto Zaletel nogometaš * Loke. Zaletel je igralec Tržiča.
ra*
KAMNIK DRUGI
V Kamniku je Kamnik p NK Javornik iz Rakeka z 2:6 (Mj v Domžalah pa je Duplica igrala z Domžalami neodločeno 1:1. Kam«* je s to zmago zasedel drugo mesta v tabeli prvega razreda ljubljanske podzveze.
PRVAK PREMAGAN
Na rednem šahovskem brzotar-nirju za mesec november je pro'* pričakovanju osvojil naslov pr*3' ka Kranja Čopič, ki je zbral 1' točk in ostal brez poraza. Drugs in tretje mesto sidelita Fajon t* Kavčič 8, pred Bukovcem 7,5, Kn' stanom 6, Misjakom ter Grilom MJ| točke in tako dalje.
r
IZBERITE najboljše športnike Gorenjske
Še en teden imate časa za premislek1 Do vključno 21. novembra pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske« lestvico deset najboljših športnikov z Gorenjske v letošnjem letu. V naši anketi lahko sodelujejo vsi bralci »Glasu Gorenjske«. Za vaše sodelovanje smo pripravili tri nagrade v skupni vrednosti 6000 dinarjev. Trije anketiranci, ki se bodo s svojimi desetoricami najbolj približali desetorici najboljših športnikov Gorenjske, ki jih bo dala končna anketa, bodo prejeli: 1. nagrada 3000 dinarjev, 2. nagrada 2000 dinarjev in 3. nagrada 1000 dinarjev. Najboljši portnik Gorenjske, ki ga boste izbrali, pa bo prejel prehodni pokal, ki ga je pripravilo uredništvo »Glasu Gorenjske«.
NESREČE
USODNO SREČANJE            škodovan. Da ni prišlo do hujs«
Neupoštevanje  prometnih  pred-  nesreče,   se   ima   zahvaliti zgoU
pisov   o   vožnji   vozil   po   desni   srečnemu   naključju,   kajti tere*<
	
	.......... ^....^.•^aSHa^^
strani cestišča utegne biti nevarno, pa tudi vožnja po skrajnem desnem robu cestišča ni brez nevarnosti. Vozila se umikajo po navadi na rob cestišča pri srečava-nju z drugimi vozili. Taka nepremišljena umikanja pa utegnejo včasih roditi tudi nesrečo. Oglejmo si naslednji primer.
38-letni šotor tovornjaka Albin Jež, zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, je v ponedeljek. 3. novembra ob \3?0 uri, srečal na cesti II red i mad Ce njico in Sel-carr .... cioLni Transturistov
avtouu^. čeprav na tem kraju cesta ni posebno široka, se je srečanje izvršilo v redu. Šofer Albin Jež pa je zaradi prevelike bTzine zapeljal preveč na rob cestišča, od koder vozilo ni mogel več vrmiti na ceisto. Zmehčana zemlja na desni strani se je pod kolesi udr-la in tovornjak se je prevrnil. Materialna škoda na tovornjaku ni velika, pa tudi voznik ni bil po-
kamor se je tovornjak prevrnil. /'
le 40 cm nižji od ceste.
POD VOZOM SE JE ZADUSU
V ponedeljek   popoldne je letni kmet Anton Stare iz PodjeW v Bohinju peljal iz Goreljeka ••" mov seno. Ker je bila pot zelo
ba, se je voz prevrnil in pokop pod seboj  vozni ka. Konj je pff vrnjeni voz in voznika vlekel nekaj metrov naprej. Komisij« J* ugotovila, da se je Stare v bi*** pod vozom zadušil.
Pokojni Stare zapušča ženo * dveletnega otroka. *"
POŽAR V TOVARNI »TITAN«
V ponedeljek je v tovarni »**" tan« v Kamniku prišlo do požar*-V novi livarni se je vnelo lese» ogrodje okrog kupole pri taI "* peči. Ker je livarna zgrajena železobetona, se ogenj ni mofl«* razširiti, nastali požar pa so del**' ci in gasilci kmalu pogasili.
KRANJ, 14. NOVEMBRA 1958 j
Glas Gorenjske 5
DPD Svoboda Stražišče — Kranj bo v počastitev 50-letnice rojstva enega najvidnejših in najplodovi-tejših pisateljev Miška Kranjca (rodil se je 15. septembra 1908 v Veliki Polani pri Lendavi) uprizorila v režiji Mirka Cegnarja v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 15.
Ob Tednu arhivov
Arhivi - veliki učitelj
2e nekaj let je v navadi, da sicer tako molčeči arhivi enkrat na leto ob arhivskem tednu stopijo z glasno besedo pred javnost, da obrnejo pozornost nase. Saj so arhivi veliki učitelj, ki z nemo besedo oživljajo preteklost in usmerjajo prihodnost. Arhiv je kakor človek z bogatimi izkušnjami, čigar pogled je obrnjen tako v preteklost kakor tudi v prihodnost. Ne smemo pozabiti, da prihodnosti ni brez preteklosti, da gradi današnji človek na temelju preteklosti. Vsaka doba »nora proučiti preteklost, da spozna njene prednosti in napake, ki naj jih sprejme, ovrže ali popravi Za blagor bodočih rodov. Temu proučevanju naj bi se mladi človek resno posvetil. Za tako delo pa mora imeti pri rokah potrebne zgodovinske vire, in sicer čim popolnejše in čimboljše, kajti brez tehtnih in zadostnih spoznanj ln ugotovitev, bodo tudi bodoči načrti nepopolni in površni.
Tako se sedaj ob arhivskem tednu naše arhivske ustanove predstavljajo javnosti in opozarjajo široke ljudske množice, zlasti pa mladino, na pomen in važnost virov in dokazov preteklosti, ki jih hranijo naši arhivski zavodi, posebej pa še na tiste, ki še niso pod takim varstvom in so še v raznih rokah in posesti ter še niso dostopni javnosti. Tudi vse te ar-hivalije naj bi čimprej našle pravo mesto. — Zlasti opozarjamo na tiste arhive, ki še nastajajo po registraturah, gospodarskih podjetjih in organizacijah, šolah itd. Važno je, kako vodimo, urejamo in hranimo nastajajoče arhive, ker bodo prej ali slej postali zgodovinski viri. Kakor bodo danes na- dramo dostojno uveljavil v drama-pisani, tako bo predstavljena da- m in z nJQ obogatil naš precej nasnia doba v zgodovini Zgodo- skronmi repertoar dram iz kmečke-vmski vir mora biti predvsem ne-potvorjen in kritičen. Kolikšnega pomena so n. pr. dobro pisane kronike, ni mogoče dovolj poudariti, prav tako zapisniki sej občin, gospodarskih podjetij, organizacij, društev, šol, beležke delavskih gibanj, statistike, trgovski arhivi itd. Vsako področje družbenega udejstvovanja ima svoj delokrog, svoje smernice, naloge in uspehe, ki naj bodo zapisani in hranjeni. S tem opravi neka ustanova veliko in trajno kulturno delo. Vprašanje pa je končno rešeno šele tedaj, ko pride arhiv v posest arhivske ustanove, kjer ga strokovno urede in je dostopen znanstvenemu proučevanju in objavi, da pride med širše ljudske množice, ki tako tudi spoznajo preteklost.
Naloga arhivskih ustanov je, da zbirajo, hranijo, strokovno urejajo
Miško Kranjec: p0( (fo zločina
Stražiška Svoboda v počastitev avtorjeve 50-letnice
rtiml, Idfik gledamo
MIŠKO KRANJEC
uri njegovo dramo Pot do zločina.
Pot do zločina je Kranjčeva prva drama (napisal jo je leta 1947, y knjigi pa je izšla leto pozneje, in je prevedena tudi v srbohrvaščino). Kljub temu da je Kranjec tipičen pripovednik z rahlim liričnim navdihom, se je s to .svojo
ga življenja. Drama je zanimiv dokument iz življenja prekmurskega človeka pred drugo svetovno voj-
no. Kranjčev namen ni bil napisati ljudsko igro iz kmečkega okolja, temveč socialno dramo iz življenja prekmurskega človeka na prehodu iz polfevdalnih razmer bivše avstroogrske monarhije v nove odnose, ki jih je ustvarjal vdor kapitalizma v prekmursko vas.
Snov za dramo Pot do zločina je Kranjec vzel iz dveh svojih novel: Južni vetrovi in 2enitev Matije Berdena. V teh dveh novelah je opisal svojevrstno razmerje med starim Janezom Berdenom in njegovim sinom Matijem, ki v svojih sanjah o bodoči sreči skušata in tudi dosežeta svoj cilj — pravico do brezskrbnega življenja. Na tej poti se ne ustavita niti pred zločinom. Matija se oženi s staro in nadležno Magdo Ovčekovo v upanju, da ga bo njena smrt v kratkem rešila edine ovire na poti do popolnega uživanja. S svojo trdo-živostjo Magda tem Matijevim željam noče ustreči. In na tem mestu se začne odvijati dejanje Kranjčeve drame.
Stari Berden, ki je svojemu sinu Matiji pomagal na pot zločina, se naenkrat zave svoje in sinove krivde in ga skuša pregovoriti, da bi začel z novim življenjem. Matijo pa je že preveč objel pohlep po denarju, oblasti in uživanju in se ne meni za očetove opomine. Bogata meščanka Roza Majerjeva bi mu s svojim premoženjem dokončno omogočila uresničiti njegove sanje. Na tej poti ga ovirata njegova šestdesetletna žena Magda in bivša ljubica Eva, ki jo je pripeljal kot deklo s seboj že ob poroki. Eva je v bistvu pošteno, zdravo kmečko dekle, pod vplivom Matijeve volje pa se odloči za zločin in zastrupi staro Magdo v upanju, da jo bo Matija vzel za ženo, ker nosi pod srcem njegovega otroka. Ko pa se izkaže, da Magda ni umrla naravne smrti, jo Matija
s ciničnim mirom prepusti pravici, čeprav je moralni krivec zločina on sam. Matiji bi bila s tem pot do cilja odprta, zlasti ker ga Eva iz ljubezni ne mara izdati sodišču kot (Sokrivca. Tu pa poseže vmes stari Berden. V nadi, da bo sin po prestani kazni krenil na pravo pot, ga ovadi sodišu. Izkaže pa se, da so na svetu močnejše stvari kakor je pravica. Preiskovalni sodnik je bil Matijev tekmec pri bogati meščanki Rozi Majerjevi. Ko sta na sodišču za trenutek sama, mu Matija cinično natveze, da je Roza soudeležena pri zločinu, ker je bila tudi njej napoti. In tako skleneta kupčijo: sodnik dobi Rozo, Matija pa prostost. Stari Berden v prizadevanju, da bi rešil sina iz zablod, ni uspel. Kljub temu pa ne izgubi poguma in vere v pravo življenje. Ko mu sodnik svetuje, naj si gre vest olajšat v spovednico, ga zavrne: »Spovednica je za ženske. Tu pa gre za zločin. Če vi lahko greste preko njega, jaz ne morem. Jaz grem iskat pravo življenje.«
SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV
Ameriški barvni kinoskopski film »Sedem nevest za sedem bratov«, ki ga je po romanu S. V. Beneta »The Sobbin 'Wo-men« zrežiral Stanlev Donen, bo s svojo svežino v žanru in svojstvenim stilom nedvomno našel med filmskim občinstvom precej občudovalcev. Predvsem mu bodo naklonjeni tisti, ki radi prisluhnejo duhovitemu dialogu in prijetni glasbi.
Ce bi hoteli na kratko okarakterizirati zgodbo, tedaj se lahko brez pomislekov poslužimo naslednje »formule«: Sne-guljčica in sedem palčkov na temo Ukradene Sabinke. Oba motiva se namreč med seboj močno prepletata in tvorita čvrsto celoto. Zgodba je duhovita, polna vedrine, je preprosta v zapletu in dinamična v dogajanju. V čudoviti barvni fotografiji s toplim nadihom romantike,    ki močno spominja
na pravljico, sta dobila režijski koncept in interpretacija močno oporo. Režiserjeva namera: ustvariti film zgolj za zabavo, se je povsem posrečila. Vrinjene glasbene in pevske interpolacije, balet in izvirna situacijska komika dajejo zgodbi okvir filmske operete. Posebno mesto v filmu zavzema balet, ki meji že na vratolomno artistiko. Tu ni meja; da bi vsilili standardnim pretepom, ki »žlahtnijo« vesterne, nekaj svežine, so ceI6 obračunavanje s pestmi obarvali z elementi baleta. Vsekakor zanimiv poskus, ki pa verjetno pri resnejših gledalcih ne bo deležen posebnih simpatij. Duhovit razplet zgodbe pripelje končno nič več in nič manj kot ducat zaljubljencev in še dva povrhu v zakonski pristan. — Ce bomo iskali v filmu le zabavo, ne bomo razočarani. Vsekakor pa prijetna poživitev filmskega repertoarja.
aa
Pred 100. premiero Cufarjevega gledališča Jesenice
Oton Zupančič:
»VERONIKA DESEMŠKA«
Od devetindevetdesetih premier jubilej  100. premiero po osvobo-
je jeseniško amatersko gledališče ditvi  želelo   uprizoriti slovensko
na Jesenicah uprizorilo v  trinaj- delo. Odločitev je spričo majhne
stih sezonah svojega delovanja kar izbire dokončno padla na Zupan-
36 slovenskih del. Zato je bilo v zadregi, ko je tudi za svoj delovni
čičevo   »Veroniko Deseniško«.
fevdalec, temveč med dolžnosti d9 očeta in ljubezen do Veronike tragično razpet človek. Še več: Zupančičev, sicer brezozirni in ambiciozni Herman sanja celo o zdru-
Obračun DPD „Sloboda" v Kranjski gori
Prostori ■ največja zapreka
V četrtek, 6. novembra 1958, je bil v salonu hotela Razor v Kranjski gori občni zbor DPD Svoboda »Slavko Černe«. Ob razmeroma visoki udeležbi članov in predstavnikov množičnih organizacij so se zvrstila izčrpna in pregledna poročila o delu društva v pretekli sezoni.
Najbolj  je bodlo v oči, da so
minulem letu kar tri pomembna ter proučujejo pisane dokumente odborniška mesta ostala prazna: in vodijo nadzor nad tistimi, ki društvo je bilo brez tajnika, go-so še izven ustanov. Da se to do-   spodarja in vodje mladinske sek-
seže, so vse arhivalijc z državnim zakonom zaščitene in postavljene pod posebno varstvo države. Vendar tudi zakon ne more vsega doseči, če nima tudi vsak posameznik čuta za pravilno vrednotenje arhivskega gradiva in soodgovornosti za te skupne vrednote ter ne sodeluje pri njihovi ohranitvi.
G. D.
cije. Svoje naloge je upravni odbor kljub temu izvršil, vendar so funkcionarji v svojih poročilih poudarjali, da se podobno ne sme več ponoviti.' Prav zaradi tega so posebno poudarili, kako važna je izbira takih kandidatov, ki bodo potem v odboru res prijeli za delo.
Odbor je sicer samokritično priznaval napake  in pomanjkljivosti
v preteklem letu. Vendar je kasneje razprava pokazala, da se bo kulturno življenje v Kranjski gori razmahnilo šele takrat, kadar bodo za to na razpolago tudi primerni prostori. Sicer je res v vsej Zgor-njesavski dolini le na Dovjem oder dovolj velik in tudi primerno urejen za kulturne prireditve, vendar je treba opozoriti, da ima celo Podkoren večji oder kot Kranjska gora. Odra v Martuljku in v Ratečah pa se od kranjskogorskega po velikosti tudi ne razlikujeta. O pomožnih prostorih, ki so jih sicer svobodarji v zadnjih letih skušali po svojih močeh kultivirati, pa bi bilo res težko reči, da amaterja spodbujajo pri delu. Dvorana s svojimi 180 sedeži in z balkonom, ki jo malo manj kot pokrije, sodi že v muzej.
Skrajni čas je, da bi o tem problemu začeli intenzivno razmišljati. Športniki v Kranjski go-
Z občnih zborov
Društva profesorjev in učiteljev
ri nimajo prostora, kjer bi se lahko udejstvovali. Šahiste so toliko časa metali iz enega prostora v drugega, da so nazadnje ostali na podstrešju in je nekdaj delavno šahovsko društvo mirno in brez hudih krčev umrlo. Strelci gostujejo na postaji LM, šiviljski tečaj je vsak dan drugod; jezikovni tečaji, predavanja o vzgoji otrok, tečaji RK, vaje za balet, igre, pevske vaje — vse to in poleg političnega študija še kaj drugega, se drenja v šoli. Še bi bilo moč naštevati, pa naj to zadostuje.
Recimo, da bo telesna vzgoja dobila prostor v telovadnici nove šole. Ta je na vidiku. In vsa ostala društvena dejavnost, zlasti kulturna? V Kranjski gori so še sedaj ljudje, ki le težko verjamejo, da so novi hoteli resnično potrebni; nikogar pa ni, ki ne bi živo občutil potrebe po novem kulturnem domu. Samo žičnica in biljard bosta verjetno kmalu tudi za turiste premalo. Dvorana pa že danes zadostuje komaj za šolsko mladino.
Ti namigi nočejo biti sugestija za občinski proračun; potrebno pa bi bilo, da o tem razpravlja SZDL. j. s.
soboto, 15. novembra zvečer bo žitvi južnih Slovanov pod celjskimi zvezdami, kar je razumljivo ob navdušenju uresničenega jugoslo-vanstva v času na,stanka drame, zgodovinsko pa je popolnoma zgrešeno. Prav ta družbeno-politična nekritičnost, ki postavlja v prvi plan zgolj romantičnost zgodb okoli celjskih grofov, je navdihnila Bratka Krefta, za njegove »Celjske grofe«. Zato ne smemo iskati primerjav med osebami njegove drame in istimi osebami v »Veroniki Deseniški«. Zupančičeva pesniška fantazija je motiv v Veroniki Deseniški obdelala po svoje, ne oziraje se na zgodovinsko točnost, zato pa pesniško obogatila in individualnost junakov poglobila in dvignila nad družbeno-zgodovinske okvirje. Zanimiv je tudi sam tragični konec Veronike, ki je zavit v zgodovinsko meglo različnih nasprotujočih si verzij. Zupančičeva Veronika »sama« umre v ječi, duševno in telesno izmučena s Fri-derikovim otrokom pod srcem. Ta v bistvu nedramatičen konec, je v režijskem konceptu jeseniške uprizoritve stopnjevan z zavestnim samomorom Veronike, ko spozna neizbežnost smrti, ki so jo ji namenili drugi. Seveda je ta varianta popolnoma nasprotna zgodovinskim pričevanjem, ki so si edina o nasilni Veronikini smrti po ukazu Hermana. Toda »nevarna« smrt, tudi kot posledica duševnega in telesnega zloma, ni tragična in dramaturško nedramatična, obenem pa, v primeru Veronike, za gledalca težko doumljiva, tako da ta režijsko samovoljni ovinek ne more biti v škodo drami, Zupančič pa bi ga prav gotovo odpustil.
delo doživelo premiero, slavnostno 100. premiero po osvoboditvi in obenem tudi odprlo gledališko sezono 1958/59.
Zupančič je »Veroniko Deseniško« napisal v letih po prvi svetovni vojni, v knjižni izdaji je izšla leta 1924, v sezoni 1924-25 pa je doživela krstno uprizoritev v ljubljanski Drami. Publika je delo toplo sprejela, kritika pa mu ni bila posebno naklonjena. Zupančič — dramatik se nedvomno ni približal Zupančiču — pesniku in »Veronika Deseniška« je ostala, mimo dveh krajših fragmentov, edino Zupančičevo dramsko delo. Literarna zgodovina ocenjuje odslej Zupančičevo »Veroniko Deseniško« kot neuspel poizkus pesnika v dramskem pisanju. Morda je ta ocena iz strogo literarnega vidika točna, prav gotovo pa je nekoliko krivična s praktičnega gledališkega gledanja. To trditev dokazuje dejstvo, da je drama doživela celo vrsto uspelih uprizoritev na mnogih poklicnih in amaterskih odrih, saj nudi režiserju zanimivo in hvaležno tvarino, igralcem ne toliko dramatičen, zato pa pesniško bogat in zahteven tekst, gledalcem pa romantično in tragično zgodbo o nesrečni Veroniki.
Zgodovinska kronika celjskih grofov je Zupančiču služila samo kot inspiracija za zgodbo o tragični ljubezni Veronike in Friderika. Zupančič je zgodovinsko-družbene okvirje fevdalizma pustil vnemar in svoje junake premočrtno razgibal v individualnih linijah. Friderik ni brezoziren   in degeneriran
NA JESENICAH
Nad sto članov Društva učiteljev in profesorjev občine Jesenice se je zbralo v petek, 7. novembra dopoldne v novi šoli v Žirovnici, kjer so imeli redni letni občni zbor. Poročilo o delovanju društva je podal dorsedanji predsednik prof. Lado Rotar z Jesenic, nakar je predsednik Sveta za šolstvo LRS Vlado Majhen govoril o šolski reformi, o novem šolskem zakonu, o vlogi socializma v družbi in šoli. Izvolili so nov odbor, ki naj bi posvečal več pozornosti dodeljevanju stanovanj prosvetnim delavcem. Skrbel naj bi za poživitev družabnega življenja med prosvetnimi delavci in predvsem za njihovo sodelovanje v športnih, kulturnih in drugih organizacijah ter v družbenem upravljanju. Govorili so tudi o poživitvi aktivnosti mladine z raznimi krožki in uveljavljanjem njene aktivnosti v kulturnem in športnem življenju. U.
Z BLEDA
V četrtek, 6. novembra po imeli svoj občni zbor učitelji in profesorji blejske občine. Predsednik njihove sindikalne podružnice je v svojem poročilu poudaril, da se je dejavnost prosvetnih delavcev razvijala v različnih oblikah in na različne načine. Najuspešnejše je bilo delo strokovnega aktiva za tehnični, likovni in glasbeni pouk. Za te predmete so med šolskim letom na blejski osemletki prirejali posebne tečaje. Obi.skovali pa so jih razen učiteljev blejske šole tudi tovariši iz sosednjih šol.
Razpravljali so tudi o idejnosti pri pouku, o pomenu čim tesnejšega povezovanja teoretičnega pouka s praktičnim življenjem ter .uporabnosti znanja pri vsakdanjem delu. Med drugimi so bili na občnem zboru sprejeti naslednji sklepi: skupni študij Programa ZK.J, zlasti devetega poglavja ,ki govori o neposrednih nalogah šol in prosvetne dejavnosti, študij Splošne-
ga zakona o šolstvu; zedinili so se tudi za skupinski obisk Drame in Opere v Ljubljani itd.
j.b.
V RADOVLJICI
V soboto, 8. novembra dopoldne je bil v Radovljici občni zbor Društva učiteljev in profesorjev. Predvsem so na občnem zboru razpravljali o študiju programa ZKJ. Razen tega bodo obravnavali tudi ostale probleme, ki so v zvezi z reformo šolstva in posebej še z izobraževanjem odraslih.
Nadalje so predlagali, naj se brez izjeme vsi vzgojitelji združijo v en sindikat, saj so problemi prvih in drugih podobni, v izven-šolskem delu pa popolnoma isti.
Na občnem zboru je bil izvoljea tudi nov odbor, prav tako so bili izvoljeni tudi delegati za republiško združenje in za okrajni odbor DUP ter za občinski sindikalni svet ter občinski svet za šolstvo.
N. R.
Delo je režijsko in scensko pripravil Bojan Cebulj, sodeluje pa ves igralski ansambel z vsemi najvidnejšimi igralci, ki so v dolgih letih prav s svojo požrtvovalnostjo pripomogli k pomembnemu delovnemu jubileju amaterskega gledališča na Jesenicah in ga žele ne samo najlepše in čim uspešnejše proslaviti, temveč tudi svoji publiki nuditi resničen umetniški užitek. -nj
Gojenci Dijaškega doma v Kranju so preteklo nedeljo ponovili v Prešernovem gledališču dramo Leonharda Franka »VZROK«; delo so naštudirali že lansko sezono v režiji Lacija Cigoja. Delo bodo ponovili tudi v nedeljo, 16. novembra ob 16. uri v Prešernovem gledališču. — Na sliki: Mati (Zdenka Grzinčič) in sin-morilec (Herman Breznik)
Tečaj angleškega jezika v Radovljici
Svet za izobraževanje pri Svetu Svobod in prosvetnih društev Ob. ljudskega odbora Radovljica je sprejel sklep, da se ustanovi v Radovljici v okviru ljudske univerze vrsta tečajev za odrasle. Tako je prvi izmed tečajev, angleški, že pričel z delom. Zanimanje za ta začetniški tečaj je bilo prer
V kratkem bo v Ra^' . -
čel z delom tudi tečaj za odiasle, ki žele dokončati osemletno šolsko obveznost. N. R.
$    Glas Gorenjske
KRANJ, 14. NOVEMBRA 1958
UKA PODPLAT
Sonce je prikukalo skozi okence lesene bajtice in poščegetalo Luka Podplata naravnost pod nosom. Luka se je stegnil in se popraskal, pošteno kihnil in se vlegel nazaj. Toda sonce mu je nagajalo kar naprej. In Luka je moral kihati. Oprl je oči in se zazrl v blesteči dan.
Pretegnil se je in se ravno hotel •brniti in skriti svoj nos soncu, ko se mu je oglasil želodec. Preklicani želodec! Tako prijetno je ležati, pa se ti oglasi in ne da miru. Seveda, lačen je in treba bi kilo jesti. Toda kaj?
Luka je bil posebnež prve vrste. Jedel bi že, jedel, toda izogibal se je lopati in krampu kjer se je le ♦ialo. 2e njegov nos mu je tako izvrstno povedal, kje je delo in kje jedača, da se je nanj lahko popolnoma zanesel.
/Tiho bodi«, je velel svojemu želodcu, a ta je krulil in pel kar naprej in naprej. Ni ga hotel ubogati.
»Poiskati bo treba nekaj«, si je dejal Luka in se prav leno skobacal iz postelje. V kuhinji je prebrskal police, preobrnil predale, odkril vse lonce, a prav povsod so se prepredale velike pajčevine. Niti skorjice kruha ni bilo nikjer.
Luka se je slabe volje odpravil iz hiše. Mogoče bo kje zunaj dobil kaj za pod zob in za kruleči želodec, si je mislil, zato se je odpravil naravnost v gozd. Tam je vedel za jaso polno jagod.
Hodil je po gozdni stezici in se razgledoval. Nenadoma je zagledal na nekem visokem drevesu viseti veliko okovano skrinjo.
»Hej!« je vzkliknil. »Kaj pa to pomeni? Zaklad? Kdo neki ga je spravil semkaj.«
Previdno se je Luka ozrl na-ekrog. Nikogar ni videl. Verjetno je tedaj Luka prvikrat delal. Drezal je in drezal v skrinjo, a skrinja se je vabljivo majala na veji. Luka se je potil. Končno mu je le uspelo. Skrinja se je zamajala in padla — Luku naravnost na glavo. A kaj zato! Samo, da mu je uspelo dobiti skrinjo in zaklad.
Težka pa je«, je ugotovil Luka, ko je potipal buško na glavi. Mukoma je veliko skrinjo naložil na svoja pleča in se klecajoče odpravil domov. Pa ni šel naravnost po stezici, odkoder je prišel. Kje neki! Bal se je, da ne bi koga srečal, zato se je odpravil daleč naokrog po stranskih stezicah.
Pot mu je curkoma lil po obrazu, »a ga ni utegnil niti obrisati, tako se mu je mudilo domov. Čimprej
bi rad pokukal v težko skrinjo m preštel zaklad.
A glej ga šmenta! Še nikdar ni srečal stare Koprivnikovce, to pot pa jo je. In ona ga je brž pobarala: »Luka, kaj pa nosiš? Zaklad?«
»Da bi te črni!« je Luka potiho-ma dejal, njej pa: »O, kje pa! Želod sem nabiral!« in že urno odhi-tel mimo nje. Pa sem jo, si je mislil. Pa se je hudo motil. Ko-privnikovca je urno odhitela naravnost v vas in že na vse grlo kričala: »Ljudje, ljudje! Luka Podplat je naše zaklad!«
Ljudje so vreli skupaj in Kopriv-nikovca jim je na dolgo in široko
Resk — je škrtnil pokrov, ko se je dvignil, a Luka je zagledal v tej skrinji spet eno skrinjo. Kaj takega!
Ljudem pri oknu je hušknil nasmeh čez obraz, ko so gledali Lukovo vnemo. Luka pa je odpiral in odpiral. Ko je z velikim trudom odprl tretjo skrinjo, se je v njej prikazala četrta, v četrti peta, v peti šesta, potem sedma, osma, deveta in nazadnje najmanjša, majhna kakor škatlica vžigalic — deseta skrinja. Luka je skrhal sekiro, polomil kladivo, stri dva noža, zlomil vilice in prelomil žlico. In zdaj je ležala pred njim še ta mala
pripovedovala, kako Luka nosi zaklad proti domu. »Srečo pa ima, srečo, postopač,« so dejali ljudje in se odpravili proti Lukovi koči.
Luka Podplat pa je ta čas skrivaj prišel domov in se zaklenil v svojo bajto. »Nihče me ne sme videti,« je brundal, »ko bom odpiral zaklad. Potem pa naj le zijajo, ko bom bogat!«
Radoveden, kar ,se le da, je vzel sekiro in jo zataknil k ključavnici. A ni šlo in ni šlo. Vzel je kladivo in udrihal pa sekiri, a tudi to je kaj bore pomagalo. Luka se je potil, potil, da nikoli tega. Ničesar ni videl okoli sebe, ampak samo skrinjo, ki se ni hotela vdati. Niti ljudi ni videl, ki so zijali vanj skozi okna, kakor v deveto čudo.
Luka pa je pritiskal in pritiskal in končno — resk — se je skrinja le odprla. Toda Lukove začudene oči niso zagledale zlatnikov, ampak še eno skrinjo, prav tako zaklenjeno kakor je bila prva. Težko je vzel drugo skrinjo iz prve in začel še njo odpirati. To pa bo zaklad, si je mislil, če je zaprt kar v dveh skrinjah, zato je pritiskal in tolkel na vso moč.
Ali že veste___
... da je ladjedelništvo plod tisočletnega razvoja. Od časa, ko je sedel človek v votlo preperelo deblo drevesa, ki je plavalo po vodi, pa je tako odkril sredstvo za gibanje po vodi, je preteklo že mnogo tisočletij,
... da so verjetno prvi čolni bili napravljeni iz lubja, ali pa je bilo izdolbeno deblo. Najstarejši pomorski narod so bili Feničani, ki so gradili prve ladje. Mojstri v izdelovanju ladij so bili tudi Egipčani in Grki, pozneje pa tudi Benečani. No, in danes plovejo po vseh morjih velikanska ladje, ki nudijo potnikom vedno večjo udobnost in varnost, ... da se je ladjedelništvo močno razvilo po vojni tudi pri nas. Verjetno je bil že marsikdo izmed vas v Puli, in od blizu ali daleč opazoval veliko ladjedelnico Uljanik. Velike ladjedelnice so tudi na Reki, v Kraljevici in v Splitu. Za rečno plovbo pa urejamo veliko ladjedelnico v Beogradu, ... da so v teh jadranskih ladjedelnicah dogradili letos 22 tovornih ladij s skupno nosilnostjo nad 170.000 ton. To je po vojni naj-»lorlnešje leto in so večina teh ladij izdelali za tuje naročnike,
... da pa predvidevajo, da bodo te naše ladjedelnico že prihodnje leto izdelale še več tovornih ladij, in sicer samo za tuje naročnike bodo izdelali 26 tovornih ladij in tankerjev z dvestosedemde-set tisoč tonami nosilnosti ter nekaj potniških ladij in jaht,
... da so še pred nekaj leti naše jadranske ladjedelnice gradile ladje le do štiri, kvečjemu pet tisoč ton nosilnosti. Da pa zdaj grade tovarne ladje z 10.000 do 12.000 ton nosilnosti. Tankerje pa že blizu 20.000 ton nosilnosti. V naših ladjedelnicah bijejo nenehni boj za izboljšanje proizvodnje in organizacijo dela in, da bi zgradili čimveč ladij,
... da je pomembno za naše ladjedelnice tudi to, da niso sposobne graditi samo velike ladje, marveč, da izdelujejo tudi lastne pogonske motorje, dasiravno jih morajo nekatere velike ladje trenutno še uvažati,
... da imamo še več manjših ladjedelnic, kjer predvsem popravljajo ladje in izdelujejo manjše plovne enote, tako na primer v Zadru, na Korčuli, v Piranu, Apatinu in drugod.
reč. K sreči se je ta zlahka odpirala.
In ko je Luka odprl še zadnjo skrinjico, je v svoje veliko začudenje zagledal v njej listič. 2e ga je hotel dvigniti iz skrinjice, ko je nenadoma zavel vetrič. Odprla so se vrata in v kočurico so planili ljudje. Hoteli so videti, kaj neki piše na listu. Nenadni vetrič pa je dvignil listek iz skrinjice in ga pognal mimo Luka in mimo ljudi naravnost skozi odprta vrata.
Luka je tekel za listkom, ljudje za Lukom, listek pa je letel kakor začaran po vasi navzdol. Ustavil se je na kamnu, a komaj ga je Luka hotel pobrati, že je odletel naprej. Obesil se je na vejico, Luka je odhitel za njim na drevo, listek pa naprej. Oh, kako je bilo Luku vroče.
No, končno ga je za vogalom le ujel. Ljudje so ga obkrožili, ko je Luka s tresočimi rokami prijel listek in na glas prebral:
DELAJ, PA BOŠ LAHKO Z ZLATNIKI NAPOLNIL VSEH DESET SKRINJ!
Ljudje so se smejali, Luka pa je z dolgim nosom in krulečim želodcem osramočen odšel nazaj v kočurico. In od tedaj dalje je Luka res delal in tudi z želodcem ni bil nikdar več skregan.
JOŽE VARL
Za bistre glave
ZLOGOVNICA NA,  NA, VA, VA, DA, JA, E, E, SIL
Sestavi iz zgornjih desetih zlogov pet ženskih kratkih imen. Če jih pravilno postaviš druga pod drugo, boš bral v začetnicah ime letnega časa.
REŠITEV
ppejsi  'euig  'batjs  'BAg 'euef
U 3 s 3 f
POSETNICA
UL. I. JAVORŠEK SPLIT
Poklic tega tovariša pa dobro poznate —
Rešitev:
(la)iAejdn r^sios.
oren ji
A Kar na lepem me je hudo zaskrbelo, kaj počno Kamničani v teh pustih jesenskih dneh. Čudno razpoloženje me je obšlo — nenadoma so me začela na moč zanimati otroška igrišča. Pa bi bolje storil, ko bi jih pustil vnemar! — Tisto igrišče v parku ob Bistrici v Spodnjih Mekinjah mi je že všeč, nič ne rečem. Potlej je pa konec. Zastonj sem i.skal zelenih travnatih površin otroških igrišč ob stanovanjskih blokih na Grabnu in na Zapričah. Prav čedne bloke so zgradili tam, medtem ko je okolica po štirih letih prav taka, kakršno so pustili zidarji, ko so pospravili odre. Začel sem razmišljati o krivdi in nedolžnosti tistih, ki se za naše malčke tako malo menijo. Kdo so ti? Del krivde bi lahko z mirno vestjo naprtil hišnim svetom, ki v vseh letih niso nič ukrenili za ureditev okolice. Izgovor, češ da tista džungla z divjim grmičevjem pred stanovanjskim blokom na Zapričah čaka zidave novega bloka, je zares vreden upoštevanja. Po drugi plati pa menim, da bi v teh letih lahko uredili vsaj prostor med bloki in dohodi s ceste. Ubogi malčki se prekopicujejo po kamenju in grušču, namesto da bi se prijetno zabavali na mehki travnati površini. ■— Dragi otroci — še malo potrpite! Potem ko bo zapadel sneg, bo mehkeje! A V Butalah so imeli pošto, na pošti pa poštarja. Pa je imel čudne navade ta poštar; pisma in podobno je raznašal naslovi jencem samo takrat, kadar je bil pri volji. Pa niso samo Butale tiste, ki ,se lahko ponašajo s takim poštarjem. Pravijo, da tudi v Bohinjski Beli ni drugače. Tudi tukajšnji poštar raznaša pošto s precejšnjo zamudo. Včasih potrebuje pismo od poštnega urada na Beli do naslov-ljenca tri in več dni. Pa tudi o neposrednem dostavljanju pisemskih pošiljk v roke naslovljenca ima ta poštar precej čudne nazore. Pošiljke pušča ali bolje odmetava po vseh mogočih prostorih. Ekspe-ditivnost tudi ni kar tako! A Pa še eno čez vlake, ki cijazi-jo potnike po gorenjski progi. Ne bele ne črne ne bi zinil, ko bi bil prevoz potnikov kulturen. To pot sicer ne gre za prevažanje ljudi v tovornih vagonih, pač pa za manj razburljiv pojav. Kupeji imajo navadno dve žarnici. Če gorita obe, je svetlobe dovolj, da lahko bereš, ne da bi si mučil oči; če pa gori le ena žarnica, imaš občutek, da se voziš v mrtvašnici. Razsvetljeni kupeji — tudi to sodi v kulturni prevoz potnikov!
A Manufakturno trgovino »Gorenje« v Kranju svarim, da je n? vsezadnje pametneje, če v prihodnje izložbeno okno dobro zapirajo. Preteklo nedeljo je bilo okno namreč samo priprto; reža je bila dovolj široka, da bi skozi
njo potisnil roko. Da ni ničesar zmanjkalo, se imajo zahvaliti zgolj srečnemu naključju.
A Ondan je prihitel k meni neki pobič iz Besnice. Takole je začel: »Slišite vi, kaj ko bi vtaknili v bodice avtobus »Avtoprometa« iz Kranja, ki vozi na progi Kranj— Besnica—Kranj. Veste, šofer tega avtobusa se požvižga na vozni red. Včasih pride prekmalu, včasih pa prepozno. Če pride prekmalu, obrne in odpelje, ne da bi upošteval čas odhoda. Potniki, ki prihite na avtobus zadnji trenutek, se obrišejo pod nosom. In zamuda v službi ali šoli je tu. Kadar pa prispe avtobus na postajo v Besnico prepozno, je pa tudi zamuda tukaj. Dokler je še »Johanca« vozila, smo se čeznjo pritoževali, da nikoli tega. Kako tudi ne. Pri deževnem vremenu nas je zamakalo, da smo jsedeli v avtobusu pod dežniki, no pa tudi točne ure ni poznala. O, šla pa je, šla. Nikoli ni imela defektov, čeprav bi jo morali že zdavnaj potisniti v pokoj. Pa smo mislili: ko bomo imeli
Tale zbit avto, ki že več mesecev stoji pred Lavričevo hišo v Naklem, nikakor ni kraju v ponos. Menda je last nekega Mateto-vega Franceta iz Podbrezij, ki ga je pred leti dal v popravilo Mihi Markiču iz Nakla, potem pa še Francu Bajželju, ni pa imel denarja, da bi plačal popravilo. Čas bi že bil, da bi avto končno zapeljali tja, kamor spada.
nov avtobus, bo bolje. Samo toliko je bolje, da se v deževnem vremenu   ne   vozimo    pod odprtimi dežniki. Vas pozdravlja Vaš Bodičar
Ne samo nepremičnine, ki kvarijo s svojo prisotnostjo podobo okolice — tudi vprežna vozila, ki ponoči brez luči vozarijo po cestah, utegnejo biti za promet pravcati kamen spotike. Kamen spotike pa je še posebno velik, če voznik na Cesti I. reda natovarja voz, kjer je promet tudi v večernih urah dokaj živahen.
Kolikšno nevarnost za promet v večernih in nočnih urah pomenijo vprežna vozila, ki vozarijo po naših cestah brez predpisanih luči, menda ni treba ponavljati. Pretekli teden smo vam v tej rubriki predstavili nekatere kršilce, ki so jih organi prometne milice odkrili na prepovedanih nočnih
vožnjah. To pot pa si bomo prebrali, kaj pravi Odredba o cestnem prometu in si posebej ogledali še primer, ko je vprežno vozilo brez luči povzročilo hudo prometno nesrečo.
Odredba o cestnem prometu v LR Sloveniji pravi: »Vprežno vozilo mora imeti poleg predpisane bele luči na levi bočni strani še rdeče steklo na zadnji strani, ki odbija svetlobo.«
Mnogi vozniki vprežnih vozil menijo, da je dovolj, če drže v roki prižgano žepno baterijo ali svečo v papirnati vrečici. Pogosto vozniki obešajo luč na neprimerna mesta, največkrat pod voz, kjer se svetloba docela porazgubi. Luč mora biti pritrjena na levi bočni strani tako, da jo opazijo vozila ne glede ali se približujejo vprežnemu vozilu s sprednje ali z zadnje strani.
Zdaj si pa oglejmo še posledice, ki jih je zahtevalo neupoštevanje zgornje Odredbe.
Cesta II. reda v Spodnjem Bitnju pri Kranju je bila 21. maja letos prizorišče hude prometne nesreče. Ob 20.45 uri sta se premikala v smeri proti Škofji Loki dve vprežni vozili. Iz nasprotne smeri, to je od Škofje Loke pa je v tem času pripeljal neki motorist. Kljub temu, da je cesta na tem mestu dovolj široka in pri normalnih pogojih ne bi predstavljala pri srečavanju vprežnega vozila in motocikla nobene ovire, to pot ni doživela posebno lepega srečanja. Motociklist, kakor pravijo očividci, ni imel dobre luči, zato tudi ni opazil obeh voz, ki sta bila brez predpisane osvetlitve. Motorist se je prvemu vozu ognil, vendar ne dovolj, da ne bi udaril s krmilom v zadnji del drugega voza, ki je peljal nekako 10 metrov za prvim. Udarec je bil močan, premočan, da ne bi povzročil motoristu pri padcu hudih telesnih poškodb. Kakšno pa je izgledalo motorno kolo po karambolu, dovolj zgovorno priča naša slika. — Kdo je torej kriv te nesreče? Deloma motorist, ker je vozil z zelo slabo lučjo, bolj kot ta pa voznika obeh vprežnih vozil, ki sta tovorila ponoči z zatemnjenima vozovoma-
Ukrepi prometne milice bodo poslej zlasti strogi na glavnih cestah, pa tudi kršilcem, ki se poslužujejo lokalnih cest, ne bodo prizanašali!
KRANJ, 14. NOVEMBRA 1958
Glas Gorenjskj& 7
POMAGAJTE MI!
Z obiska v indusirijski ambulanti tovarne „Iskra"
Po L jugoslovanskem kongresu telesne vzgoje
Srečanje s sestro Marijo Sušni-kovo t industrijski ambulanti tovarn« »Iskra« v Kranju je bilo »olj zanimivo, kot sem pričakoval. Preden sem se zapletel z ujo v razgovor, sem imel dovolj časa, da sem se razgledal po ambulanti. Povsod vzoren red, kot v lekarni.
»Kako ste prišli sem?« je bilo moje prvo vprašanje.
»Brala sem razpis za to mesto; sedaj sva že dve. Upravni odbor
»Ko bi se moški malo bolj poglobili v položaj žena, bi znabiti o tem kaj več vedeli. Tako pa hitite mirno mimo dela in težav, s katerimi se naše žene ubadajo iz dneva v dan.«
Očitek me je spravil v zadrego, kar očem sestre Marije menda ni ušlo.
»Ne rečem ,da so vsi moški taki,« je nadaljevala, »vendar to velja za  veliko večino. Takoj vam
»Kaj menite na splošno o alkoholizmu?« sem vprašal.
»Alkoholne pijače bi morali močno podražiti, poceniti pa sadne sokove in mleko. Kakšno zlo za človeka je alkohol, bi morda zvedeli iz pogovorov z ženami, katerih možje pijančujejo. Ce že pijemo, ne bi smeli pozabiti na pravo mero.«
»To zveni domala kot reforma, da ne rečem vojna napoved alkoholu,« sem zajezil njeno vnemo.
Videti je bilo, kot bi sestra Marija mojo pripombo preslišala. Nadaljevala je:
»Gorje, nemorala, pomanjkanje in brezsrčnost — vsega tega ne bi bilo, ko bi ljudje manj pili. Tudi odpornejši bi bili proti boleznim.«
Potem je razpredala misli o industrijski ambulanti.
»Delo v industrijski ambulanti je šele v povoju. Nezaupanje ljudi, ki obiskujejo ambulanto, kopni iz dneva v dan; počasi se otre-sajo pomislekov. Radi prihajajo sem, zlasti žene in dekleta.«
»Povejte mi kaj o tem, zelo me zanima.«
Sedla je za mizo in vpisovala neke podatke. Videti je bilo, kot
bi zbirala misli, da bi bil odgovor čimbolj razumljiv in prepričljiv.
»Res, rade prihajajo,« je začela. »Govorim jim o higieni žene, o spolni vzgoji, nosečnosti, porodih, negi dojenčka, prehrani in sploh o vsem, kar ženske zanima. Z njimi se pomenim tudi o stvareh zaupnega značaja. Potožijo mi o družinskih težavah, o delu v tovarni, o otrocih; pa tudi o svojih možeh mi pogosto pripovedujejo vse prej kot vesele stvari. Poslušam in  skušam svetovati.«
»Zelo zanimivo in odgovorno delo opravljate,« sem prikimal. Kakor vidim ste svetovalec prav za vse.«
»Za vse pa res ne,« se je branila. »Sami veste, da se človeška čustva porajajo v tisočerih odtenkih in da vsakogar ni moč zadovoljiti zgolj z besedo; res pa je, da je človekova duševnost včasih bolj potrebna zdravila kot živa rana.«
Utihnila je. V ambulanto je stopila neka ženska. Vprašujoče je pogledala sestro Marijo, nato pa se je v zadregi bežno ozrla proti meni. Razumel sem pogled. Čeprav sem imel na jeziku še vrsto vprašanj, sem se od prijazne sestre  Marije poslovil.
Iver
Sestri Mariji res ne manjka vnetih poslušalk
in delavski svet tovarne sta občutila potrebo po takšni ambulanti. Nedvomno lahko opravlja med tako številnim kolektivom pomembno nalogo.«
»Kakšne so naloge te ambulante?«
»Saj »e menda niste obiskali zavoljo zasliševanja?« se je nasmehnila. »No, semkaj prihajajo ljudje, ki jih je doletela pri delu majhna nezgoda, ali pa ljudje, ki niso'TalTo bolni, da bi potrebovali zdravnika. Brez administrativnih postopkov lahko dobi vsakdo pomoč in se spet vrne na delo. Marsikoga pa napotimo k zdravniku. Med njimi je tudi precej takih bolnikov, ki sicer ne bi iskali zdravniške pomoči.«
»Kaj pa tale divan? Mar služi tudi zdravstvu?«  sem vprašal.
»Da, za utrujene žene.«
-Kako utrujene? Ne razumem vas  popolnoma,«  sem se začudil.
razložim. — Zene me pogosto obiskujejo; slabo jim je, roke se jim tresejo, živci popuščajo, skratka — preutrujene so. Ta divan in še eden v sosednji sobi služita tem bolnicam, seveda le za krajši čas. Nikar ne mislite, da jih je izčrpalo delo v tovarni. Ne! Mnoge žene —■ matere s tremi in več otroki so preutrujene od dela doma. Njihovi možje se pogosto le malo menijo za nadčloveške napore, ki jih morajo žene iz dneva v dan premagovati doma. Se posebno nevzdržno stanje je v družinah, kjer možje pijančujejo.«
»Kako pa tem pomagate?«
»Ni lahko. O težjih primerih obvestimo »Posvetovalnico za alkoholike«, ki jo vodi v Zdravstvenem domu dr. Jože Bežek. Tja povabijo prizadete in skušajo doseči, da se podvržejo zdravljenju. Včasih jim to uspe, včasih so, žal, prizadevanja brezplodna.«
Skupna odgovornost za vzgojo mladega rodu
Več vrtcev!
Zahteve vzgojiteljev na letni skupščini
Naročajte in čitajte „Glas Gorenjske" -najbolj bran časopis na Gorenjskem
Kakor vsako leto, je tudi letos imelo Društvo vzgojiteljev okraja Kranj svojo redno letno skupščino, tokrat na Jesenicah. Udeležile so se ga vzgojiteljice kranjskega okraja — to je od Škofje Loke do Tržiča, pa do Martuljka in Bohinja.
2e v izčrpnem poročilu predsednice društva je bila nanizana vrsta problemov. Sledila je živahna in dokaj plodna diskusija. Po tem pa so navzoči sprejeli 10 pomembnih sklepov. Sklenili so predlagati merodajnim organom, naj bi bil v bodoče v Občinskem Svetu za šolstvo tudi zastopnik za predšolsko vzgojo. Da bi laže reševali probleme vse predšolskih otrok, se pravi tudi onih, ki niso zajeti v vrtce, naj bi se osnovala tudi komisija za predšolsko vzgojo pri občinskih ljudskih odborih. Vzgojitelji so se še posebno zadolžili za strokovno pomoč pri ustanavljanju igrišč in zavetišč za otroke v okviru stanovanjskih skupnosti.
V razgovorih o težavah so udeleženke govorile tudi o nerazumevanjih in pomanjkanju kadra v raznih krajih. Lani so na primer v Kranju izdelali načrt za razne seminarje, ki so veliko obetali. Toda za te seminarje potem ni bilo odziva in vse je obtičalo pri lepih načrtih. Največ govora je bilo na občnem zboru o velikih potrebah po vrtcih. Malčkom se godi krivica, ker jih moramo odklanjati iz vrtcev in jim s tem odrekamo koristno predšolsko vzgojo. Na Jesenicah, kakor so povedale vzgojiteljice, so letos odprli še en oddelek. Toda kljub temu so morali zavrniti čez 100 otrok. Podobno je tudi v drugih delavskih središčih.
Treba je, kot so končno ugotovili na občnem zboru vzgojiteljic, da se za te probleme zainteresira širša javnost in omogoči otrokom zares sistematično predšolsko vzgojo. R. R.
V soboto 8. novembra je v Beogradu končal delo I. jugoslovanski kongres telesne kulture, ki je odločno in enotno podčrtal osnovna načela, na katerih se mora razvijati telesna kultura. Kljub temu, da je kongres trajal tri dni, vendarle ni mogel rešiti vseh vprašanj telesne kulture, pač pa je jasno nakazal smernice nadaljnjega razvoja. Brez odlašanja se je treba lotiti dela, kajti le v tem primeru bo kongres lahko prispeval svoj delež k razvoju telesne kulture.
Gorenjske športnike je na kongresu zastopalo 6 delegatov. Ko so se vrnili iz Beograda, so nam odgovorili na nekaj vprašanj.
Kaj vam je s kongresa ostalo najbolj živo v spominu?
DOMINE BIZJAK iz Škofje Loke, delegat Okrajne zveze »Partizana« : »Priznanje, ki ga je s kongresom dala naša družba športu, telesni vzgoji, športnikom in telesno vzgojnim delavcem. Mogočen je bil pogled v dvorano s 1800 delegati iz vseh krajev naše domovine.«
Kakšno je vaše mnenje o telesni vzgoji na Gorenjskem, če jo gledate z načel kongresa?
»Kongres je odločno poudarjal potrebo po medsebojnem sodelovanju športnih organizacij in te-lesno-vzgojnih društev. Skratka gre za to, da bo v prihodnje vsestransko sodelovanje in enotnost v vseh vrstah telesno vzgojne in športne dejavnosti. Trdim lahko, da imamo na Gorenjskem že dlje takšne oblike dela, čeprav še zdaleč niso popolne. Primerov za to je dovolj. Okrajna zveza Partizana je letos skupno z raznimi športnimi podzvezami izvedla vrsto prireditev, tekmovanj in prvenstev Gorenjske.«
Ali je kongres dosegel tisti namen, ki ste ga pričakovali, preden ste odšli na pot?
MIMI BALDERMAN iz Škofje Loke, delegat Okrajne zveze Partizana: »Vsekakor je kongres dosegel svoj namen. Pripomniti pa moram, da bi bili rezultati kongresa lahko še boljši, vsaj za nas na Gorenjskem, če bi se za kongres temeljiteje pripravili.«
Kje se bodo najbolj odražali sklepi sprejeti na kongresu?
»Predvsem v šolah. Pričakujem, da bodo telesno vzgojni strokovnjaki v najkrajšem času izdelali potrebne načrte za pouk telesne vzgoje v šolah in da bomo lahko takoj pričeli z uveljavljanjem nalog, ki jih je poslavil kongres.«
Kakšne so perspektive telesne vzgoje nasploh?
EDO VONClNA iz Kranja, delegat strelske organizacije kranjskega okraja:
»Perspektive za nadaljnji razvoj telesne kulture z ozirom na sklepe, ki jih je sprejel kongres, so najlepše. Vprašanje je le, kako zagotoviti sredstva, da bo razvoj telesne kulture potekal nemoteno. Ker so sredstva nujna, in so bila doslej nezadostna, bo treba poiskati ključe, s katerimi bodo ta sredstva z družbenimi plani zagotovljena v ustreznih vsotah.«
Kako bo moč sklepe kongresa uresničiti na Gorenjskem?
»Kot sem že rekel — če bodo sredstva, potem vprašanje telesne vzgoje ne bo več tako pereče. Isto velja tudi za občutno pomanjkanje kadra, zlasti šolskega. Razumljivo pa je, da bodo tudi za igrišča in telovadnice napočili lepši časi.«
Kakšne pomanjkljivosti je predvsem nakazal kongres v dosedanji telesno vzgojni dejavnosti?
DUŠAN FELDIN iz Nakla, delegat Okrajne zveze »Partizana«:
»Ugotovil je predvsem to, da nekatere športne in telesno vzgojne organizacije nimajo izdelanih programov, ki bi ustrezali splošnim načelom telesne vzgoje. Druga in ne zadnja pomanjkljivost je nesmotrni učni načrt telesne vzgoje v šolah. Temu je krivo predvsem pomanjkanje strokovnega kadra.«
Kongres je skoraj tričetrtine dela posvetil šolski telesni vzgoji. Ali bo moč smernice, ki jih je sprejel kongres tudi realizirati in kdaj?
ALBIN ZAVRŠNIK z Bleda, je na kongresu zastopal šolsko telesno vzgojo:
»S sredstvi, ki jih imajo šole za telesno vzgojno dejavnost, ne bo mogla biti kot si jo zamišljamo in kakršna naj bi bila. Leta 1957 je bilo na Gorenjskem 25 šol, ki niso imele za telesno vzgojo niti dinarja. Povprečje sredstev za telesno vzgojo na šolah pa se giblje od 3—5 tisoč dinarjev, ali 50 dinarjev na vsakega dijaka v šolskem letu. Te številke jasno kažejo, da je nujno potrebno zagotoviti sredstva, če hočemo delati in dati telesni vzgoji pravo podobo.«
FaBo
1400 let na svoji zemlji
Trnova pot koroških Slovencev — Od brižinskih spomenikov, ustoličenja koroških vojvod in Miklove Zale do Einspielerjevega »Slovenca«, Ma-jerja Ziljskega, Janežičevega »Slovenskega glasnika«, bojev za pravični izid plebiscita, deportacij v nacistična taborišča, partizanskih bojev in najnovejših poskusov kratenja njihovih osnovnih pravic.
Gosposvetskega polja. Poslušal je pritožbe slovenskega kmeta, dajal nasvete in razsojal spore.
Oboje se je ohranilo v viharju stoletij: knežji kamen in vojvodski prestol. Samo, da knežji kamen stoji skrbno shranjen v celovškem muzeju, okrog vojvodskega prestola, ki šc vedno klubuje vremenu sredi polja, pa so postavili močno železno ograjo . . .
Toda ustoličevanja vladarjev so bili prazniki. Slovenski kmet na Koroškem ni živel v idili, kakršno nam rišejo sentimentalni romani o fevdalni dobi.
Leta 1478 so Turki preplavili vso koroško deželo. Plemiči so se poskrili po gradovih in prepustili tlačana njegovi usodi. Takrat so turški jezdeci odgnali 10.000 Korošcev v sužnost. Med njimi je bila tudi mlada Serajnikova hčerka Zala iz Svaten v RoZni dolini. Odpeljali so jo globoko v Turčijo in vsi domači so že pozabili nanjo. Toda ona jih ni pozabila. Pobegnila je od svojih gospodarjev, se mesece in mesece prebijala preko balkanskih gora in gozdov in končno prispela na svoj dom. (Nadaljevanje prihodnjič)
Tistega oktobrskega dne, ko sta obe slovenski ("'|,inizaciji koroških Slovencev sklicali protestno zborovanje, se je pred celovško Delavsko zbornico zbralo mnogo ljudi. Avtomobil mestne, žandamerije je neprestano krožil okrog zbirajočih se Slovencev. Opreznost je bila nepotrebna. Koroški Slovenci so se zavedali, da zdaj ni čas za ostrejše oblike boja. Dostojanstveni mir in odločna volja za obrambo' njihovih pravic se je zrcalila z obrazov tršatih kmetov, ki so prišli iz vseh treh koroških dolin: Roža, Žile in Podjune.
Dvorana, v kateri bi naj bilo zborovanje, je bila kmalu polna. Prepolna, da bi mogla sprejeti še ostale ljudi, ki so se drenjali okrog vhoda. Zato so se vsi skupaj preselili v veliko zbornično dvorano,, ki sprejme nad 1000 ljudi. Tudi ta je bila kmalu zasedena.
Viharen aplavz je sprejel prvega govornika, ki je stopil na preprosti oder. In še bolj viharen je bil odmev na njegove prve besede:
»1400 let živimo na tej zemlji in niso nas mogli uničiti . . .«
Preproste, a trde in odločne so bile besede, ki so odmevale po dvorani:
»Hočemo ostati na svoj izemlji. Ta zemlja je ftala, Mi smo za miroljubno sožitje obeh narodov, ki živita v tej deželi. Mi hočemo biti most med bbema narodoma. Toda ne bomo dovolili, da bi se n'i tem mostu ,samo teptalo. Ne bomo dovolili, da bi  našo  materino besedo  izrinili  iz naših šol. 2e
1400 let se govori v naših dolinah slovenski jezik. Hočemo, da bodo govorili slovenski tudi naši potomci . . .«
* * *
1400 let na svoji zemlji . . .
Ko je pred tisoč leti obiskal koroško deželo nemški pesnik Ulrih Lichtensteinski, ga je na meji pričakal koroški knez Bernhard. Pozdravil ga je s slovenskimi besedami in pesnik si jih je zapisal po spominu: »Buge vas primi, gralva Venus« — »Bog vas sprejmi, kraljeva Venus«.
Nekako ob tem času — okrog leta 990 — so nastali sloviti Brižinski spomeniki, prvi zapis slovenske besede. Nek nemški duhovnik je prišel na Koroško past svoje ovčice in .je prevedel latinske molitve v jezik ljudstva, med katerim je živel. Dolga stoletja kasneje je učenjak izkopal te zapise iz orumenelih papirjev in tako odkril slovenskemu narodu prve spomenike njegovega jezika.
Takrat so tudi slovenski kmetje še ustoličevali svoje deželne vladarje. Kadar je kak nemški vojvoda nasledil svojega prednika, se je na Gospo-svetskem polju severno od Celovca zbrala vedno velika množica slovenskih kmetov. Sredi polja je stal ostanek starega antičnega stebra in na tem stebru je sedel svoboden koroški kmet. Vojvoda se je moral odkupiti in mu v slovenskem jeziku obljubiti, da bo pravično vladal, šele potem je smel obleči knežja oblačila. Tistega dne je deželni knez »uradoval«   na  velikem  kamenitem  prestolu sredi
OH, TO ZEHANJE...
Pravijo, da je zehanje sila nalezljiva »bolezen«. Če se o tem še niste prepričali, se boste danes! Potem nam pa sporočite, če gornja trditev drži.
Med posvojenci prevladujejo deklice V ZDA posvojijo letno 75.000 otrok
»Seveda, dragi prijateljček, noč je bila vsekakor prekratka. Potem tudi ni nič čudnega, če se ti zehala
Močno se mi že zeha, dragi bralci! Verjetno tudi vam. Ne verjetno, ampak zagotovo! Sem uganil, kaj?
Posvojitev je v Sloveniji že desetletja z natančnimi pravnimi predpisi urejen družbeni pojav, ki pa nikoli ni bil posebno razširjen. Večji obseg je zavzel le po drugi svetovni vojni, ko je mnogo otrok ostalo brez staršev.
Danes je posvojitev pravno dejanje, ki je pod posebnim nadzorstvom države, ki skrbi predvsem za korist otroka. Posvojitev iz koristolovskih namenom skorajda ni. Skrbstveni organi posvojitve ne pospešujejo niti jih ne zavirajo, temveč le uravnavajo.
S posvojitvijo nastanejo med posvojiteljem in posvojencem podobne dolžnosti in pravice, kakršne so med starši in otroki. Posvojitev se lahko razveže, kadar to terjajo opravičene koristi mladoletnika ali tehtni razlogi, ki jih uveljavlja posvojitelj ali posvojenec.
Po podatkih Sveta za socialno varstvo LRS je bilo število posvojitev v zadnjih letih naslednje: 1953 — 299, 1954 — 273, 1955 — 195, 1956 — 223 in 1957 — 221. Za leto 1956 je bilo preko matičnih uradov zbranih le 189 individualnih poročil,
kar je pripisati temu, da matičarji natančno preverjajo vse okoliščine in vpišejo v določenem koledarskem letu sklenjeno posvojitev, če pa ni dokončno razčiščena pa šele v naslednjem koledarskem letu, s čemer pride do časovnega premika.
Od 189 posvojenih otrok je bilo v letu 1956 76 dečkov (40,2%) in 113 deklic (59,8%). Primerjava po starosti odkriva, da zelo prevladujejo deklice med otroki, ki so pri posvojitvi stari manj kot eno leto (68,4% proti 31,6%), in prav tako med zadnjima letnikoma, ko so otroci stari 17 in 18 let (70% proti 30%). V skoraj vseh vmesnih letnikih deklice )e rahlo prevladujejo. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo otrok iz leta 1951 svojijo več deklic kot dečkov.
Leta 1956 je bilo v Sloveniji 48 (25,4%) otrok, ki so bili posvojeni do 3. leta starosti. To so otroci brez staršev — naj-denčki, obojestranske sirote ali otroci, ki
in nezakonski otroci
so jih starši zapustili, potem otroci nezakonskih mater, in končno zakonski otroci, ki jih prepuste starši posvojiteljem. Prevladujejo nezakonski, katerih je do 3. leta starosti skoraj tri četrtine.
V Združenih državah Amerike v zelo velikem številu posvojujejo otroke zakonci, ki jih sami nimajo. Viri navajajo, da posvojijo letno 75.000 otrok, večinoma nezakonskih. Redno se dogaja, da je več ljudi, ki želijo otroka posvojiti, kot pa je za to primernih otrok.
V nekaterih tujih državah (Danska, Finska, Velika Britanija in nekatere zvezne države v ZDA in v Kanadi) Je opaziti, da v pretežni večini posvajajo otroke v starosti do 3. leta (od 60 do 85 odstotkov), nato število posvojitev pada do 10. leta, otrok nad 10 let pa je posvojenih nekaj primerov, medtem ko pri nas število posvojitev po 10. letu spet naraste. Med 189 posvojenci v Sloveniji v letu 1956 jih je kar 20 (10,6%), ki so bili stari 16 in 17 let.
Pošast in pol, ali ne? No, ni tako hudo! Krotkemu vodnemu konju v umazani vodi bazena v živalskem vrtu je strašno dolgčas, ali pa je zaspan. Fotograf ga je »ujel« prav v trenutku, ko je široko odprl svoj gobec.
ČUDOVIT USTROJ
2 (D B) ] OD ] ID (D S10
Navsezadnje je bon-ton tudi nekaj vreden! To kosmato bitje si ob zehanju celo pokrije usta z roko. Sicer so pa opice čisto prijetne živali, mar ne?
DIREKTNA TELEFONSKA ZVEZA MED EVROPO IN AMERIKO Nemčija in Francija bosta zgradili prekooceansko telefonsko linijo, ki bo posredno povezala obe državi z Ameriko. To bo prva direktna telefonska zveza med evropskim kopnom in Ameriko, kajti dosedanji podmorski telefonski kabli čez Atlantski ocean so položeni z Britanskega otočja. Kabel, ki bo položen na dnu Atlantskega oceana in bo omogočal 36 istočasnih telefonskih pogovorov, bo sestavljen iz dveh žic s premerom 3,5 cm, dolg pa bo 4.000 kilometrov.
SMRTONOSNE DEŽEVNE KAPLJE Britanski fizik Bowden je s hitrostjo 3200 kilometrov na uro pognal curek vode proti plošči trdega plastičnega tvoriva. Voda je ploščo razbila na kose. Bowden je poskus naredil zato, da bi pokazal, kako nevarne so lahko deževne kaplje letalu, ki leti s hitrostjo nad 3.000 kilometrov na uro. Pravi, da nore v takem primeru dež razbiti
pilotovo kabino ali pa na robovih odkrhniti dele kril. Bowden pravi da lomi dež pri hitrosti 3.200 kilometrov na uro najtrše predmete, celo diamant.
NAČRT ZA ZRAČNO LADJO, KI BI POLETELA OKOLI MARSA
Ameriška letalska družba Boeing
je naredila načrte za konstrukcijo zračne ladje, ki bi lahko v krogu poletela okoli planeta Marsa. Seveda ta projekt zdaj obstaja samo še na na papirju. Resnična izstrelitev rakete v smeri proti Marsu bi bila možna morda čez leto ali dve, seveda, če bodo dobili potrebne kredite za hitro uresničitev tega načrta.
PREMOG POD MORSKIM DNOM
Odkrili so ga ob angleški severovzhodni obali v bližini pristaniškega mesta Blackhall. Ugotovljena ležišča premoga so s pomočjo plavajočih vrtalnih stolpov ocenili na 500 milijonov ton.
Znanost je do danes že zelo natančno premerila in pretehtala vsak kvadratni centimeter človeškega telesa in dobila pri tem fantastične številke.
Človeško okostje ima 234 kosti, povezanih med seboj z več kot 150 zglobi. Površina kože na našem telesu znaša 2 kvadratna metra, površina pljuč pa 150 kvadratnih metrov. Pljuča imajo 350 milijonov luknjic, ki dnevno sprejmejo vase 560 do 700 litrov kisika. V človeškem te-
Ekspedicija Akademije znanosti v Sovjetski zvezi je odkrila ruševine stare grške kolonije Fanagorije na dnu Črnega morja v Tamanskem zalivu. Arheologi mislijo, da je bilo to mesto pred 2000 leti drugo po velikosti na severni obali Črnega morja. Ruševine so bile najdene v globini 25 metrov. Ekspediciji je uspelo, da je rekonstruirala načrt mesta, ki obsega površino okoli 39 hektarov, vklju-čivši del mesta, ki je bil odkrit na obali.
Neka druga ekspedicija sovjetskih arheologov je odkrila dobro ohranjeno »kmetijsko oazo«, staro preko 2000 let, in sicer v sovjetski Kirgiziji ob prastari karavanski poti za Kitajsko. Ob izkopavanjih so bili najdeni ostanki ogromne trdnjave.
lesu je okrog 25 milijonov krvnih zrnc. Če bi jih naložili eno na drugo, bi dobili 40.000 km visok steber. Vse žile in žilice, .skozi katere se kri pretaka, so dolge sku-
paj 560 km. Pri človeku, ki je dočakal 70 let, je srce udarilo 3 milijardekrat. — V enem dnevu pošlje srce v organizem okrog 10.520 litrov krvi. Ledvice filtrirajo dnevno 500 litrov krvi. Prepletene so z mrežo nenavadnih tankih kanalčkov, ki jih je skupaj 200 milijonov. Uravnani v vrsto bi segli iz Novega mesta do Kranja. Skupna dolžina vseh živčnih vlaken v našem telesu je 480.000 kilometrov — 93 km več kot je razdalja od Zemlje do Meseca. V naših ušesih imamo 24.000 živčnih elementov, vsaka mrežnica v našem očesu pa vsebuje okrog 75 milijonov »stožcev« in »paličic«, ki povezane z nenavadno tankimi živčnimi vlakenci prenašajo v možgane optične slike.
r
Starostni sestav prebivalcev kranjskega okraja je precej ugoden. Dne 31. decembra 1957 smo imeli 132.767 prebivalcev, in sicer 36 odstotkov do izpolnjenih 19 let starosti, 49,6 odstotkov od 20 do 54 let in 14,4 odstotka nad 54. letom starosti. To se pravi, da je polovica prebivalstva v tako imenovani produktivni dobi, ko lahko s svojim delom ustvarja dobrine in zaslužek zase ter za skupnost, ko nekako povrača v otroški dobi vloženi kapital, in si ustvarja obresti za starostno preživljanje.
V._J
EDDIE CHAPMAN
P R I POVE DUJE
Takšne so bile ideje teh politično otročjih ljudi. Opisal sem jim svoje izkušnje iz De Havillanda.
»Da, to je bilo dobro opravljeno, toda mar ne mislite, da bi, če bi uničili kake posebne stroje, bili tisti, ki jih bodo dobili iz Amerike, boljši?« me je vprašalo bitje z izrazom okrnelega pisarja, sedeče zraven mene.
Odgovoril sem pritrdilno, pri tem pa poudaril, da bi bilo težko priti v tovarno ponoči, v času, ko večina delavcev dela nadure ali je v tretji izmeni.
Temu je sledila zapletena debata v nemščini o proizvodnji raznih ameriških strojev, ki so v rabi v Britaniji. Tedaj je bila prva steklenica konjaka že prazna. Odprli so drugo. Ko smo naposled tudi to osušili, je bil sestanek pri kraju. Drug drugemu smo rekli na svidenje in s von Grunenom sva odšla.
Ko sva se znašla na samem, je kar divjal od besa.
»Moj bog, Fritz!« je kriknil. In s takšnimi ljudmi, kakršni so tile, mislimo dobiti vojno! Saj so vendar vsi pijani! Zakaj so naju poklicali na ta sestanek, res ne vem.«
Tudi jaz nisem vedel odgovora, zakaj na vsa ta vprašanja bi lahko pismeno odgovorili iz Norveške.
Taisti popoldan sem šel s Thomasom na sprehod, da bi videl olimpijsko palačo. Vanjo nisva mogla priti, ker so jo spremenili v vojaško skladišče in vežbališče. Na bližnjih . • videla težke protiletalske topove, ki so obetali toplo dobrodošlico slehernemu napadalcu. Poslopje in spomeniki pred palačo so kazali znamenja razpada: pločniki so bili razpokani in beton strahotno razdrapan. Pomislil
sem, da bo nacistični režim, nekoč tako ponosen, ošaben in nov, kmalu ležal v ruševinah.
Thomas je zdaj obletaval von Grunena zavoljo svojega dopusta, ki bi ga moral že zdavnaj nastopiti. Zato je prišlo med njima do napetosti. Dogovorjeno je bilo, da bo Thomas prebil tri dni na dopustu v Berlinu, toda on s tem ni bil zadovoljen in pred menoj je kar naprej godrnjal zavoljo tega.
Naslednji dan je prispel pred naš hotel avto, da bi me odpeljal na letališče. Poslovil sem se od Thomasa in se odpeljal k von Grunenu. Mojega letala ni bilo in tako sva sedela v restavraciji v Tempelhofu in čakala. Med najinim pomenkom je vstopil znanec z omenjenega sestanka, tisti, ki je bil podoben pisarju. Z nama je popil kavo. Pod pazduho je imel ne&> knjigo. Vprašal sem ga, katera knjiga je to. Dal mi jo je — bila je »Angleška obveščevalna služba« izpod peresa nekega Francoza. Zatem je začel razlagati delo te organizacije. Končal je in rekel von Grunenu:
»Če bi šlo po mojem, bi Fritza tu imenoval za šefa naše službe.«
Vsi trije smo se zasmejali.
Pred vojno je ta človeček prodajal norveški vladi letala. Mnogi Norvežani, ki jih je poznal, je rekel, so se šli borit za zaveznike. Eden izmed njih, neki admiral, je , dobil Viktorijin križec zavoljo nekega junaškega dejanja in ta uspeh je človečka očitno precej veselil.
Zdaj je bil namenjen na Poljsko: njegovo letalo je prispelo in želela sva mu srečno pot. Obljubil mi je, da me bo obiskal na Norveškem, kakor hitro bo prost.
Naše letalo je strmoglavilo na tla in tako sva se vrnila v Petite Stephanie, od koder je von Grunen telefoniral Thomasu. Seveda je ta bil jezen, ker bo moral spet skrbeti zame in je v tem smislu nekaj pripomnil. Von Grunena je pripomba ražbesnela; žile na čelu so mu nabreknile.
»Ukazujem vam!« je kričal. »Pridite nemudoma sem v hotel!«
Sedla sva v hali in čakala na njegov prihod — stanoval je okrog pol ure od ondod. Čez dve uri, potem ko je von Grunen kar naprej puhal od jeze in grozil, da ga bo odpustil, Thomasa še vedno ni bilo. Naposled se je le prikazal. Gledal je naravnost predse in v obraz je bil voščeno bled od pridušenega besa. Bil je tako razburjen, da je šel naravnost mimo hotela, ne da bi to opazil. Četrt ure kasneje se je pojavil. Strumno je prikorakal pred von Grunena, ga po nacistično pozdravil, čeprav sta bila v civilu, in udaril s peto ob peto.
»Gospod ritmojster, pričakujem vaših ukazov,« je rekel.
»Peljite Fritza malo po Berlinu in prizadevajte si, da se bo dobro zabaval. Ob'11.30 naj bo na letališču,« se je glasil lakonični ukaz. Zunaj, ko sva hodila po ulicah, je Thomas izbuhnil. Mar je res, da letalo ni odletelo? Ali mislim, da se je ritmojster zarotil zoper njega in da mu nalašč noče dati dopusta? S tem dopustom se je kar naprej trapil. Že na Norveškem je bila to njegova fiksna ideja. Thomas je bil eden izmed tistih ljudi, ki so zmerom prepričani, da so žrtve. Karkoli bi mu rekel, ne bi ga odvrnil od te misli. Slabe volje sva se sprehajala po mestu.
Čeprav nisi mogel v trgovinah ničesar kupiti, so bile izložbe po vladnem ukazu polne imenitnih reči. Vendar so napisi opozarjali občinstvo, da te reči niso naprodaj. Toda zabave ni primanjkovalo in sleherno gledališče je bil0 polno slabo oblečenih, slabo hranjenih ljudi, ki so si očitno prizadevali, da bi za hip pozabili na svoje tegobe.
Tisti večer sva si za razvedrilo izbrala neki cirkus. Bil je nabito poln in ne bi dobila prostora, če ne bi naš biro že prej preskrbel vstopnic. Videl sem dobro točko z živalmi — hojo tigrov po vrvi. Komedijanti, žonglerji, artisti na trapecu in godba na pihala — vse je prispevalo k temu, da je bila predstava prvovrstna. Med predstavo sem razmišljal, s čim neki krmijo tigre.
84
311619