Miarj'an 2agat Nekatere kritične pripombe k študijam o kmetijski izrabi tal Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani* (Prispevek k Štllldiju kmetijske izra he tial ) Ko se geografi ,ukvarjamo z analizo kmetij- skega prostora in njegove proizvodnje, čutimo potr,eho po raznih metodah, s ~čjo katerih hi Lahko ocenjevali iin med seboj primerjali kmetijske po, ršine in njih velikost ter oblike proizvodnje. ~etijska proizvodnja je namreč tako raznolika, odvisna od prirodnih in družbenih pogojev ter potreb, da so oesto primerjave brez eksak'tnih !11etod in meril teža,me. Vredno je rudi poudariti, da se je pri tem nujno potrebno okoristiti z iz- sLedki kmetijske stroke bolj podrobno, kaloor geografi tJo po navadi delamo. Saj čestokrat jem- ljemo v11ednobelllje in merila od kme tijcev, mora- mo p.a jih se-vieda dobro poznati, preden jih upo- rabljamo. Spoznavanju 111ek.a1Jerih metod in meril za štrudij kmetijskih površin in izrabe tal je lllll- slednje razpravljanje tudi name.njeno. Na to razmotrivanje so inas prazaprav tnapotile študije o kmetijsld izrabi tal v treh vaseh Jugo- slavije, s katerimi se nam je prvič predstavil Iinšti.uut za geografijo Un:iV1erze v Ljubljani, hkrati pa so kot dokumentacijski vzorec prevedene v angleški jezik kot naš prispevek za XX. medna- rodni geografski ko;ng:res v Londonu. Strudije so vzbudile pozornost, saj ob"etajo zanimivo imožnost, da hi mogli z 1ru.1kazanimi metodami primerjati način izrabe tal in stopnjo produktivnosti naselja z različnimi prirodnimi pogoji in na različni stop- nji družh®ega razvoja pri nas in po svetu. Av- torji1 l!,am:i trdijo, da objava študij ne pomeni izčrpne in popolne gieografske obdelave, marveč le osn.0V1110 gradivo za primerjavo z gradivom iz drugih držav. Nam~u našega razpravljanja to zadostuje, saj je prva naloga vsake razprave zbrati gradivo in ga pripraviti tako, da nam pomaga spoznati doloČ$}o problematiloo pokrajine. V uvo!du je trudi povedano, da so avtorji povreli tuje raziskovalne metode i;n jih ~ 111aše prirodne in socialno ekonomske razmere modificirali in prikrojili potrebam prakse. Te metode 111as torej • Avtor je pripravil gradivo za interni diskusijski večer Geografskega društva Slovenije, dne 24. marca 1964. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da se bo diskusija nudu- ljcvala s poljsko geografsko ekipo PAN v Ljubljani. Zal pa avtor JUi la sestanek ni bil povabljen. 1 Vladimir KLEMENCIC: Kmetijska proizvodnja in izraba tal vasi Podgorje pri Kamniku; Matj,až JERSIC, Jože LOJK, Ludvik OLAS, Metod VOJVODA: Kmetijska proiz- vodnja in iz.raba tal v vasi Sebeborci v Prekmurj'u; Djoko JELIC, Matjaž JERSIC, Jože LOJK, Metod VOJVODA: Kmetijska proizvoJnja in izraba tal v katastrski občini Trebijovi v Hercegovini ; naslov skupnega dela : Studije o kmetijski izrabi tal v treh va!!Ch Jugoslavije, G. V. XXXIV 1962, Ljubljana 1963. 76 zanimajo zaradi nadaljnje !Uporabe, zato ker v štru:dijah pravzaprav IOiso dovolj razložene, zani- majo pa 111as seveda predvsem rezultati raziskav s pomočjo teh2. Da bi mogli primerjati najrazlionejšo kmetij- sko proizvodnjo v različnih prirodnih in družbeno ekonomskih r.a:mnerah, je potrebno najti skupni imenovalec za določanje reahrih vrednosti. Za živinorejsko proizvodnjo često uporabljajo enoto - glavo normalne živine (G Z). Osnovna .enota GNZ IJ1i le krava k'ot taka, (kakor trdi Klemenčič na str. 78), )11.lllpak' je potrebno še dodati pov- prečno težo (to je 500 kg). Ce lne !Upoštevamo osnovne orient..acijskie teže na GNZ, ruteginemo podleči težldm 1napaka:m, ob katerih je medsebojno primerjanje ~emogoče, če ne celo nesmiselno. Avtorji om~njienih primerjalnih Studij ni.so upo- števali za GNZ nikake povpreqne teže, zato so njih podatki izračunani v GNZ odveč, saj nimajo ni.kake prim.erjal,ne vrednosti. Za Podgorje navaja študija na primer 167 krav, vsaki daje vrednost ene GNZ, kar Zillaša 167 GNZ (str. 77), medtem k'o je povprečna teža pi,ncgavskih krav, ki abso- h.ttmo prevladujejo v Podgorju, 400-450 kg, vo- lov pa 600 kg. Po drugi plati pa navajajo za Trehijevie 71 krav in jih tudi cenijo vsako s po eno GNZ, to je sk!Upno 71 GNZ, hkrati pa trdijo, lia to govedo dosega 230 k~ (str. 109 in 110). Iste rnapalre se pojavljajo tudi pri ostalih vrstah goveda (voli ~ ooonjeini v obeh primerih z ·1,2), kričeči pa sta seveda enaki oocmi ko;nj v Podgorju in heroegovskiega konjjčkia z 1,3 (str. 77 in 109). Moderna kmetijska statistika 1118.S 1Uči, da mo- ramo oh !Uporabi GNZ, po2lllati za vsak predel povpreqne teže živi;ne, Id jo ocenjujemo, in v ko- likor se te razlikfujejo od 1110rmalne teže, določiti fiaktor (indeks) . .za preraču;navan.je v GNZ. V Tre- 2 Zal, kazijo delo hude tehnične in računske napake do take mere, da se ne moremo zanesti niti na končne rezul- tate, 1111 katerih temeljijo zaključki. Metode bi bilo pol.rcbno preizkus.iti še na kakšnem novem, zanesljivo obdelanem primeru. (Na primer v prvi, Klemenčičevi študiji na str. 75 v tabeli, znašajo ostale industrijske rastline 67.3, ne pa 673.2 ZE (žitnih enot, razlika je vredna 60.590 kg žita; na str. 78 znaša proizvodnja mleka 2805 in ne 2795 ZE, raz- lika je vredna 1000 kg žita; pri junicah je proizvodnja 52 in 11.e 6_3 ZE, razlika je vredna 1100 kg žita ; na str. 80 maša svinjsko meso 382 in ne 324 ZE, goveje pa 832 in ne 528 ZE; v tretji skupinski študiji na str. 111 je menda proizvodnja volne 149, 44 ZE, kakor kaže tabela na str- 110 in ne 40, razlika pa je vredna 10.944 kg žita ; neza- nesljivi so tudi citati - glej hektarske donose BiH na sir_ 107 itd.). Pri malih naseljih lahko podobne napake bistveno spremenijo realno sliko. to tla ni!I hni 75 o nial kal Pol p~ da \ jih; nia je tiru 1ne 7.E :.k ·til n~ l•ra fizj 2,.'i 9j 49j ras ic i.1 01 ~ (" m~ o;,J 0,3 , z ~ J. ll le 11(,C agr l>c1 lun . :1 1i* :r v wri- skav etij- beno upni Za noto nota mčič p<>v- a:mo .emo ojno ~Ino. 1po- } ,SQ najo vaja nost ltem bso- vo- • za 1 po :lijo, JO). stah 1,2), orjru 09). mo- edel ko- >i:iti rre- e do lzul- ebno ,nem :. 76 : pa ; na rn~- 1 52 . 80 ~ ne )nda. str. e.za • s tr. reno bijevih bi morda vrednotili kravo z 0,46 GNZ (.i00- 1 CNZ, 230- 0,-lG GNZ). Ob prmil11i upo- ral,i je tc,,ccl.i živinorejska enota zelo primerna 1..a primerjavo žhine med seboj in na kmetijskih pm riinah. ~c teŽie je seveda najti !Uporabljiv sk'"llpni ime- 110, ~dec_ za •. o~lotn~ kmetijsko proiz,oQljskih priečjo hranilno v1,ed- 110„t kot p;enici (str. 108). 3 \\'. lloubiL-chck. Die regio1111le Diffcrenzicrung dcr n~rnrt'll Hodcnnutzung 1!133 in heuli~en Gcbict der Dcutschcn Dc111ol..rati.,d1CJ1 lkpublik, Pc tcrmanns geog rafischc ~lillci- lw1~c11 , Got.ha 1959. ' Glej literaturo in Yire pod -!, 5 in 6 na str. 81. 77 Avtorji Jiak študije o kmetijski izrabi tal pa GO ru z 'uporabo ZE bC mnogo d lj~. \' ZE Sli izra- čunali tudi ži,.inor ejsko proiz,·odJ1jo: go,edu so prisodili G ZE (1 kg go"eda = 6 kg žita , s,injam 5 ZE, konjem 6 ZE, , o lni pa oelo 40 ?E hranilne ,rednos ti. Ali so tudi živino1>ejsko pro iz,odnjo raČ11J1ali po deja:nski hrm1ilni vrednosti? V tem primem bi Lil vreden l kg go, ejega mesa cca: 156 g heljakO\in / 4 kal. / 3,75 s .. 2G2 g maščob X 9 kal. .... . • . 2340 2358 4698 V primerjavi s hranilno vrecbtostjo žita (3039) Li bil.a hranil.na n-ednost mesa (4698) ko maj 1,52 ZE. Raz\idno je, da živinor eje niso cen ili po tej poti, am1~k, kakor kaže, po porabi žitnih >eil'.IOt za prirastek 1 kg ži, ,c teže (na prin1er L kg go\(!da ,elJa G ZE, to je za 1 kg prirastka ži,in,c je bilo potr-cbnih G ZE živinske krme). Vrednost te me- tode bo ,sckakor pokazala praksa s skrbno t0b«!e- hU1imi primeri. V korist tic me tode pa je potrelmo po1·cdati, d.1 so primeri na ti,eh 111aseljih v Jugo- sladji ohcldani tako po, r ~10 :in _problematično. da ~1a 0$0, i teh primerov metode ni mog,ofo , retlnotiLi. Studija na primer upošte,a oe!otno rastlinsko proiz1odnjo i111 j o primerja z živinouejsl-o pro- dukcijo. kjer pa so z1)ra.."li podatki zelo pomanj- kljh i. Sami a,torji Jla primer jzjavljajo, da sploh niso upoštevali doma porabljene,3a me' a pri pri- merjanju oclokupn,c rasti.inske in živinorejsk,c pro- izvocu1jc niti ne z ooeno. T() pa je se, eda z,elo huda napaka, če pomislimo. da so pr.11z.aprav zaključki , sch treh omenjenih študij v tem, da štcdlčno i zrazijo , rndaosll rastlinske in ži, ino1 ej- ske proiz,odnje i111 ju med seboj primerjajo - tehtajo. Nedvomno je pa znanst"cno l1edopust111:-i primerjati med seboj podatke o rastlinski proiz- vodnji, kjer je računana oelot.na proizrndnja. ·cc glede n:i domaoo poraho ali prodajo, s podatki -0 žhinorejski proiz,·odnji, kjer j e upo;te rnno delo- ma samo trlno blago (meso, pleme, jajca), deloma pa spet oelotna proizvodnja (go,·edo z mlekom). V lrnrtiranj,c , sake posamezne parcele je bilo , ložencga , c liko t ruda, zato ni razumljivo. kako so mogli po drugi p!ati prezreti Lislleni del pro- izrnclnjc. o..:: so jo ho'di meriti. Ce bi se pokazalo, r.av temeljito spremenili. Tako pa je, po po \f;.ill oooni, 1id,cz, - drobe.n vpogled v t.,Qndence gospodarskega raz- voja, in govori o procesu preusmerjanja iz bla- govne v inatural1no proizn:>dnjo. Rouhitschek, ki ga avtorji citirajo, se j e pd svoji š-lllldiji poslužil vsaj petletnih povprečkov (1935- 1939). Vse tri študije v za.ključkih u gotavljajo , da je , rednost živinorejske proizvodnje zelo velika v primerjavi s poljedelsko (rastlinsko) proizvodnjo, da doseza, če ine oelo presega rastlinsko proizvod- njo samo. Tu pa naletimo 111a osnovno inerazumlji- ,ost, ob kateri podvomimo v praviL10 objektimo , r,ednost iUporab-e žitnih ,enot ali v smisel uporabe, ž:illnih enot v živinorejski produkciji ali v izračw1 ali pa sploh v smisch1ost žitnih enot. V vseh treh obdelanih vaseh gre za :individualno, srednjo, poli1.-ult1.1mo kmečko po9est, u smel'j<:.no v živino- rejo. Ste\ila živine :na posestvih je toliko, kolikor je morejo prehraniti, saj celo čestokrat merimo ,elikost posestva prav po tem. koliko glav živine (navadno goveje in konj) lahko prehrani. Ce bi položaj 1De bil tak', bi nas avtorji na to re sami opowrili, saj so si namreč zadali nalogo, da štu- dijsko obra\'na\'aj-0 kmetijsko izrabo tal, pa bj nas prav gotovo opororili na slučaj , kjer je več živine, kot pa jo more prežiYeti dana površina. Izhajamo oorej iz realnega dejstva, da se livina p11ehrani ob sli ki t.a m (p re lo ri lji in za in iz Id ljl p1 VI nj 1.H lu P! \'.I bi pi ži T, m \"I pi ži di h1 111 jil H it, so pl e.r d, T 7.1 Št p v Žt p z h wod- m~ji- tivno )rabe'\ ·ačun treh dITTjo, vino- 1likor irimo 1ivi.ne '.Je bi sami 1 ŠLu- )a bi C v,eČ rš:i.na. Uvi.na smeli ini v ivine, večji mifne Le za poje? -.ejske kupni oroev n-oiz- tr,etji ,5 O/o), \ IJliti ~o vi- tega 1erja- :lotlllo ranil- i pri- >roiz- uoona 1telja, milne i.atič­ ·ju iz 1stva- i,iilne runih t>er v 22,48 štu- 1clnjo, saj v ,stav- ~lije. t.Q1Ske moiz- v to ) teh prav- pa je :>ceno :rič.no skrbno pripravljena in s p