ffeo. 61
v ijumiani, v sredo, dne Z4. marca 1909.
Velja po poŠti:
as cek> leto naprej	K 261--
m P«t leta „	„ 13'—
m te trt leta ,	„ 6-59
;<g aa mesec „	„ 2 2*
V upravniStvu:
m «eh> leto naprej	K	22'4(i
m pol leta „	„	11-20
i#. četrt leta n	m	5-&0
as mesec „	„	1-90
Is polilj. na dom 20 b na mesec.
$tauKaezne Stev. 10 h.
SSlfedniŠtVO Je " Kopitarjevih ulicah St. I (vhod ce*
-, dvorIKe nad tiskarno). — Rokopisi sr
d« wačajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. t.trednISkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserat!:
Enostop. petltvrsta (72 mm) 1 za enkrat .... 13 h za dvakrat.... U za trikrat .... 9 ,, za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ot» iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. urt popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
----Vsprejema naročnino, Inserate tm
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
________-V- -T-—
-5T
Današnja številka obsega 10 strani.
Dr. Ivon Šusteršič o vojaških novincih.
V seji državnega zbora dne 19. marca t. 1. ob razpravi glede na vojaške novince jc govoril državni poslanec dr. Šusteršič sledeče:
Visoka zbornica!
Jugoslovani bomo glasovali v smislu sklepov »Slovanske enote«, oziroma v smislu izjave, ki jo poda visoki zbornici poslanec tovariš UdržaJ pred glasovanjem.
Visoka zbornica! Stojimo pred odločitvijo o državni potrebščini. Takozvane državne potrebščine obsegajo za opozicijo zelo neprijetno, grenko primes, v kolikor so obenem tudi vladne potrebščine par cxce!!ence. V kolikor se gre za državne potrebščine, jih dobi država z vso gotovostjo ne glede na naše glasovanje, kar potrebuje. Glede na to smo si popolnoma na jasnem. A, gospoda moja, za vlado je pač velik razloček, če dobi vojaške novince, ki se bodo prav gotovo v vsaki okoliščini nabirali, iz rok zbornice ali pa i/, lastne roke. (Tako je!) O tem ne dvomimo. Stojimo pa zdaj pred dejstvom, da stojimo nasproti sedanji vladi v najostrej-ši opoziciji (Tako je!), ker sedanji vladi popolnoma nič ne zaupamo (Pritrjevanje), ker se borimo proti njej in ker jo hočemo, naj odkrito izjavim, strmoglaviti. (Pritrjevanje.) Sami si pa hočemo izbrati teren, na katerem hočemo biti odločilno bitko, sami hočemo odločiti trenutek, v katerem pričnemo odločilen boj z vlado. (Prav dobro!) Res je, da če dobi vlada vojaške novince iz rok zbornice, pomeni to zanjo vsaj navidezen uspeh. A čc premagamo celo naveden pomislek, storimo to le zato, ker smo trdno prepričani, da tako, v kolikor se tiče nas, najboljše služimo vzdrža-vanju miru. (Tako je!)
Gospoda moja! Vse stranke visoke zbornice in vsa avstrijska ljudstva, kakor tudi vsi merodajni avstrijski činitelji so prepojeni z željo, da se ohrani mir. (Pritrjevanje.) Mi vsi, osobito vse stranke visoke zbornice ne žele ničesar bolj željno, kakor da se razprši oblak, ki danes zatem-inije horicont zunanjega položaja. Ce pa kako stranko v visoki zbornici, rekel bi, navdaja potencirana želja, da se ohrani
mir, čc je kaka stranka, ki je, rekel bi, dvakrat trikrat interesirana da ne pride do vojske, smo interesirani Jugoslovani (Pritrjevanje in ploskanje), ker kaj nam grozi? Saj nam grozi, da se bodo morali sinovi našega ljudstva z orožjem v roki boriti na bojišču proti lastnim bratom. (Pritrjevanje.) Gospoda moja, to vsak med nami globoko čuti. Dasi tudi zavzemajo danes Srbi nasprotno stališče proti Avstriji, kljub temu odkrito in glasno izjavljamo: Naši bratje so! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Naši bratje so, ki imajo pravico na naša bratska čuvstva. Ker pa je tako in ker hočemo preprečiti, da se bore bratje proti bratom, zato pa tudi želimo iz vsega srca, da se ohrani mir.
Kako sc pa mir najgotovejše ohrani? V sedanji resni uri, ko se vidi, da imajo diplomaške note le še zgolj formalno važnost, v tej uri je naša dolžnost, dolžnost vsakega v Avstriji, pokazati vsakemu, da smo močni. Ogibati se moramo vsega, kar bi smatrali v inozemstvu kot slabost. Gospoda! Nič ne izziva bolj k vojski, kakor slabost kake države. (Pritrjevanje.) Slabost kake države tvori stalno vojno provokacijo, zato se pa moramo vsega ogibati, kar bi se smatralo za slabost.
Zato pa tudi izjavljam, in sicer odkrito in glasno in brez vsakega pridržka, da bodo -avstrijski narodi izpolnili svojo dolžnost, ako pride do vojske, kar naj ob-varje Bog. Sinovi našega ljudstva bodo, dasi bi se moralo tudi iti proti Srbom, storili svojo dolžnost, sicer s krvavečim srcem, a izpolnili jo bodo v popolni meri, kakor so jo vselej na vseh bojiščih monarhije: junaško in vztrajno in zvesto in požrtvovalno. To bodi povedano, ker, žal, se nahaiajo naivneži v Belgradu, ki — kar se lahko povzame po srbskem časopisju, ki razširja take novice - verujejo, kakor da bi, ne vem koliko milijonov Slovanov, osobito Jugoslovanov v Avstriji, vstalo in v slučaju vojske pomagalo Srbom. To je naivna zmota. Ce postane stvar resna, se ne bo ganila v Avstriji nobena roka Srbom v korist. To bodi Srbom povedano, ker to je resnica, to naj dobro premislijo, predno strmoglavijo v vojno pustolovstvo. Kličem Srbom: »Premišljujte to v zadnji uri! Premišljujte, kaj vas čaka, če dove-dete stvari do skrajnosti! Pomislite, da vam nista morebiti odločeni velikost in slava, ako vpoštevate realne činitelje moči, marveč da vam grozi največja ne-
varnost, da boste premagani in da bodo morebiti v vaši deželi potem vladali Mažari! I11 vi, srbski bratje, kaj vas potem čaka, o tem se poučite pri vaših bratih na Hrvaškem in v Slavoniji!« (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Zdaj se mora odgovoriti odkrito, pogumno in pametno. Upajmo, da bodo v zadnji uri, predno pade prvi strel, to govorjenje čuli in razumeli tudi v Belgradu.
Svoje besede bi rad naslovil tudi na veliko slovansko državo, na adreso Rusije. Pozval bi rad Rusijo, naj se vpraša, če je to dobra slovanska politika, ki vodi do tega, da si stoje nasproti z orožjem v rokah Slovani proti Slovanom, Jugoslovani proti Jugoslovanom in da sc medsebojno mesarijo, če to odgovarja koristim slovanstva in osobito koristim jugo-slovanstva. Avstrijski Jugoslovani smo ravno tako dobri Jugoslovani kakor Srbi. Velika napaka je, smatrati jugoslovansko vprašanje za ortodoksno vprašanje. Jugoslovansko vprašanje ni vprašanje orto-doksije, jugoslovansko vprašanje sploh ni religiozno vprašanje, marveč narodno vprašanje. (Pritrjevanje.) Bodisi pravoslaven, bodisi katoličan, bodisi mohamc-danec, vsi so prešinjeni po jugoslovanskem narodnem čutu, vsi so enaki, vsi so bratje!
To naj pomisli Rusija in naj končno izpregovori ono rešilno besedo, ki jo vsaj avstrijski Jugoslovani pričakujemo od Rusije. Svoj merodajni vpliv naj zastavi v zadnji uri z vso odločnostjo v Belgradu, da se ohrani mir iu prepreči bratomorna vojska, ki se more končati edinole v škodo jugoslovanstva. Rusija naj sc vpraša, če ni v tem slučaju saj izgleda tako eksponent angleške politike. Tista Angleška, ki hoče dobiti zrak v osrednji Aziji od ruskega pritiska, je seveda interesirana. da se Rusija tako angažira, da se ji onemogoči svoje koristi in pravice drugod braniti, namreč tam, kjer se njene pravice in koristi križajo s koristmi Angleške. (Pritrjevanje.) Nadalje je pa tudi namen tradicionelne angleške politike, da litijska kontinentalne velesile eno proti drugi, da dela dobre kupčije, ako se medsebojno mesarijo. Na to naj pomisli Rusija, kakor tudi na vlogo, ki jo je igrala Angleška, ko se je borila Rusija na vzhodnoazijskih bojiščih za krščansko kulturo. Rusija naj tudi obenem pomisli, kako pošteno in lojalno je nastopala takrat nasproti njej avstro-ogrska monarhija. (Pritrjevanje.) Pozi-
vam Rusijo, naj dela pravo slovansko politiko, tako politiko, ki pospešuje mir med slovanskimi narodi, ue pa politike, ki vodi do moreče vojske med slovanskimi narodi.
Evropi, osobito pa zahodnim vele-v lastim, bi pa rad zaklical: Ne govorite, da jc kršila Avstrija pogodbo, pomislite, da naša monarhija ni prekršila nikakega živega prava po aneksiji, pomislite, da nismo vzeli niti pedi zemlje, ki bi jo ne bili imeli že pred aneksijo, pomislite, da imamo danes po aneksiji manj, kakor smo imeli pred aneksijo, ker prej smo stali tudi v Umskem okrožju, kjer so tvorile naše •posadke iztegnjeno pest proti Makedoniji.
Ob aneksiji smo potegnili to iztegnjeno pest nazaj, kar je v korist slovanskih narodov na Balkanu, v korist njihovemu svobodnemu razvoju, v korist njihovih medsebojnih sporazumljenj. Vse to se mora premisliti, in če zmagata v zadnjem trenutku pravica in poštenost, pamet in človekoljubje, se bo in se mora ohraniti mir.
S prisrčno željo, da sc ohrani mir. končam iu izjavljam, da bomo Jugoslovani znali vedno izvrševati svojo dolžnost nasproti svojemu ljudstvu in nasproti državi. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)
Casniški glasovi o govoru dr. Šusteršiea.
Prav je, da objavi »Slovenec« nekaj časniških glasov o zadnjem dr. Šuster-šičevem govoru, ki ga danes zgoraj objavljamo po stenografiškem zapisniku in ki je, kakor se vidi iz nasprotnih listov, velik realen uspeh Jugoslovanov in osobito Slovencev. Govor je bil kratek, trajal je komaj deset minut, prednašan prosto, brez zapiskov. A poslušala ga je napeto cela zbornica, cela vlada še nikdar ui našel govor Jugoslovana tolike pozornosti. Govor je bil zajedno strogo opozicio-nalen, strogo naroden in patriotičen. Prav zato .ie zadel sedanjo vlado v živo — povzdignil pa ugled Jugoslovanov v Avstriji, a ravno tako ugled Avstrije na zunaj. To se vidi iz časniških glasov. Vsi merodajni slovanski politiki so bili polni hvale radi tega v danem trenutku tako umestnega in državniško modrega govora.
Glasilo ministrstva za zunanje zadeve, »Fremdcnblatt«, je pisalo o dr. Šustcr-šičevem govoru: »Dr. Šusteršič je preciziral opozicionelno stališče svoje stranke, a obenem pristavil, da bodo jugoslovanski
l!
M dainih M.
(Zgodovinske črtice.)
Turška jama pri Sv. Krištoiu.
Kedo starejših Ljubljančanov ne pozna, to se pravi, ni poznal sloveče »turške« ali tudi »Lovšetove« jame pri Sv. Krištofu! Saj je spomin na to jamo v tesni zvezi z najlepšimi spomini iz srednih de-tinskih let. Ampak čc sledimo tem spominom za skoraj 430 let nazaj in poprašamo Po razlogih, zakaj se ta že zdavno zaruše-"a jama še vedno imenuje »turška« jama in zakaj je skozi malone 400 let slovela kot jasna priča domače zgodovine, tedaj 'i spomini zadobe žalosten zgodovinsko-resen značaj. Pred nami stopi iz groba krvavo leto 1472. V tern letu je krvoločni 1Hrek dvakrat navalil na našo deželo. Najprej je pred njegovo krutostjo zajedala Dolenjska. Pri poznejšem navalu na Notranjsko je Turek prvič prišel v Cerknico ter ondi zažgal tudi cerkev. I11 sicer '<-' to bilo ravno nedeljo pred Marijinim 1'raznikom v postu. To nam spričuje v cerkvenem voglu poleg stranskih vrat kzidani kamen z latinskim napisom: »A11-1,1 Domini 1472 dic dorninica ante atiun-•iationem combusta est titularis ecclcsia
beatae Mariae Virginis per nianus indomi-torum Turcorum«. Takoj po odhodu sovražnika so domačini pričeli z novo zgradbo cerkve, ki je bila v lepem gotskem slogu tekom desetletja dovršena. Obdali so jo tudi s taborom, ki je v poznejših turških navalih iz 1. 1476., 1480., 1491., 1507., 1522., 1528. in 1559. prebivalcem služil kot varno zavetje. Ker o taborih obče spregovorimo ob priliki opisa Tabora pri Št. Jurju (Dolenjsko), naj tu le omenjamo, da sta se od pet stolpov tega tabora ohranila še dva; eden služi v stanovanje, drugi v shrambo. V tem je shranjen 100 kg težak, 43 cm visok in 21 cm širok topič, o katerem se domneva, da je bil Turkom uplenjen. (G. dež. šolski nadzornik Leveč pa jc mnenja, da Turki sploh topov niso imeli seboj. Opomba pis.)
Od Cerknice jo je Turk ubral proti Ljubljani in sicer najbrže okoli Marijinega praznika 25. marca. Tu so si postavili dva glavna tabora in en okop, in sicer je bil en tabor v Šiški, drugi pa v jami za cerkvico sv. Krištofa, kjer danes stoji razširjeno pokopališče. Tu torej je bila v začetku omenjena »turška«, ali »Lovšetova« jama. Na Poljanah pa so si zgradili svoj tretji okop. Dočim so eni plenili po ljubljanski okolici, je večji oddelek poskušal naskočiti utrjeno mesto. Obleganje je trajalo teden dni in v mestu se je pojavljala že lakota. Sovražniku se je sicer posre-
čilo zažgati že zunaj mestnega obzidja stoječo šentpetersko cerkev, a naskok na mesto so Ljubljančani hrabro odbili. Topovi z grada so krvoločneža pognali v beg. Odsihdob so Lljubljančani v spomin na ta dogodek vsako leto na Veliki ponedeljek prirejali cerkveno svečanost v slovesnem sprevodu iz šentpeterske cerkve k Sv. Krištofu. Cerkveni svečanosti se je pozneje pridružila tudi ljudska veselica v »turški« jami. Posebno mikavna je bila ta veselica za ljubljansko mladino. V simbol svinčenih krogel so Ljubljančani med veselo mladež metali pomaranče, jabolka, smokve itd. Premožnejši Ljubljančani so kupovali kar cele koše »turških krogci« t. j. pomaranč itd., in kjer je bila največja gnječa, sc je takih »krogel« največ vsulo. Jama je bila jako prostorna, lepo s travo porašena; poleti so tam travo tudi kosili. Ta vsakoletna slovesnost je trajala, kakor sc mi pripoveduje, do leta 1871., ko se je pokopališče razširilo ter v to svrho jama zasula ponajveč z odpadki sipe. žlindre in pepela z južne železnice. Ta materijal je bil za izpreperevanje mrličev jako, jako neugodno izbran. Tako jc sicer minila slava »turške« jame, a da spomin nanjo še vedno živi med narodom, o tem sem se prepričal, ko sem semtertja vprašal. če se kdo spominja na te davne čase, katere s to reminiscenco zopet vzbujam iz groba spominov.
A eno se ie v spomin ,na ravno ta turški napad šc do danes ohranilo, tako v mestu, kakor tudi med narodom po deželi. To so namreč repni olupki, takozvani »aleluja«, ki se jedo na velikonočno nedeljo kot prikuha. Ta »aleluja« spominja na lakoto, katero je Ljubljana na Veliko noč leta 1472. občutila vsled obleganja Turkov.
Potres, draginja, kuga in lakbta.
Vsled poznejših turških navalov iu benečanske vojne, pod katero je posebno Notranjska mnogo trpela, so si začetkom XVI. stoletja po naši deželi najhujše šibe: draginja, lakota in kuga kar roko poda-dajale. »Tej bedi« tako piše pokojni moj učitelj P. Florentin Hrovat, »sc je pridružila leta 1509. leta še druga. Hud potres je razrušil križevniško hišo, vicedotnovo poslopje, osem mestnih obzidnih stolpov, del mestnega obzidja, deželno hišo iu še druga trdna poslopja«. Prof. Fr. Orožen v svoji knjigi »Slovenska zemlja IV. del vojvodina Kranjska«, tega potresa ne omenja. Pač pa piše na strani 88: »Ze prejšnje leto je morila kuga po Kranjskem, a leta 1511. jc bil grozovit potres 24. in 26. marca ki jc zlasti v Ljubljani povzročil mnogo škode. Podrla se jc nemška cerkev in več drugih poslopij, mnogo hiš pa je bilo tako poškodovanih, da so prebivalci bežali v predmestja in okolico. Po deželi
vojaki storili svojo popolno dolžnost, če se bo šlo tudi proti Srbom, lastnim bratom. Naivno je, če sodijo v Belgradu drugače. Tudi Hruban je izjavil, da če pride do vojske, dokažejo vsi slovanski narodi svojo preizkušeno hrabrost in zvestobo. Značilno je. da prinaša »Fremdenblatt« kratek dr. Šusteršičev govor obširnejše, nego n. pr. govor dr. Ebenhocha in druge mnogo daljše govore.
Krščansko-socialna »Reichsposta« piše: Velik vtis je napravil tudi govor posl. dr. Šusteršiča, ker je utemeljeval, zakaj da glasujejo Jugoslovani za predlogo o vojaških novincih in kot Jugoslovan apeliral na Belgrad in Peterburg, naj opustč politiko, ki lahko prisili Jugoslovane, da se medsebojno mesarijo. Usodepolna napaka je, ako sodijo v Belgradu, da Jugoslovani v slučaju vojne s Srbijo ne bi storili svoje dolžnosti.
»Deutsches Volksblatt« piše: »Zelo zanimivi so bili govori v »Slovanski enoti« združenih strank. Poslanec Šusteršič je utemeljeval nastop Jugoslovanov za predlogo o vojaških novincih s tem, da so dolžni vsi državi zvesti činitelji izjaviti se solidarnim v tem trenutku z obrambeno silo. Velike važnosti je bil njegov apel na Srbe. da naj se ne varajo in da naj ne pričakujejo, da dobe pri avstrijskih Slovanih v vojski proti Avstriji pomoč. Rusijo jc pozval, da naj stori vse v Belgradu, da se prepreči vojska, le če zavzame Rusija tako stališče, do katerega ima Avstro-Ogrska pravico po svoji lojalnosti ob vojski z Japonci in ob ruski revoluciji, ker le tako izpolni Avstrija svojo dolžnost nasproti slovanstvu.«
»Neues VViener Journal« se peča z dr. Šusteršičevim govorom v uvodniku pod napisom »Med vojsko in mirom«. Izvaja. da če so dostopni Srbi še pameti, morajo izpoznati svojo blodnjo, ko dozna-jo, kar je govoril slovenski poslanec dr. Šusteršič v avstrijski zbornici. Z bratsko roko je imenovani jugoslovanski poslanec naglašal je bratsko razmerje med Slovenci in Srbi — razdrl vse iluzije, ki so se jim udajali v Belgradu, ako o tem dvomijo. da izpolnč avstrijski Slovani svojo dolžnost. Svaril je Srbe, naj se ne p-ustč zapeljati po Rusiji, iztrgal jim je zavezo izpred oči, ki so jim jih zakrivale ruske spletke in pa precenjevanje samega sebe nasproti realnim dejstvom. Govor tega slovanskega poslanca bi se moral v Belgradu nabiti. A kdo naj upa, da bo rodii zaželjen uspeh! Kogar hočejo uničiti bogovi. ga oslepe z blaznostjo... Ravno ta poslanec je pa tudi naglašal, da kakor bi tudi bolelo avstrijske Slovane, ako bi morali izvojevati s Srbi bratski boj, vidi pravo pot avstrijske politike le v politiki moči, in da se moramo ogibati vsega, kar bi vzbudilo le sum slabosti. Na drugem mestu pa piše isti list: Brez vsakega dvoma je napravil stvarno in govorniško odličen govor slovenskega poslanca dr. Šuster-šiča, ki je nujno apeliral na Srbe v smislu miru in lastne narodne bodočnosti velik utis. »Pomislite,« je klical svojim slovanskim bratom v Srbiji, »da vam nista odločena veličanstvo in slava, marveč, da boste premagani in da bodo morebiti v vaši deželi vladali Mažari.«
»Die Zeit« je pisala na uvodnem mestu: sVelezanimiv je bil govor Jugoslovana Šusteršiča, katerega rojaki stojč med vsemi avstrijskimi narodi skoraj najbližje in si pač želč, da se ohrani mir z brat-
skim narodom, obenem je pa najodločnejše izjavil, da bodo Jugoslovani storili v polnem obsegu svojo dolžnost na bojišču, če bi se tudi šlo proti Srbiji«. List pristavlja: Za nas Avstrijce bi izjava ne bila potrebna, morebiti jo vzamejo Srbi na znanje, ki vedno sanjajo o notranjih vstajah, ki bi sledile vojski z Avstrijo, o armadnih revoltah in Bog vč o čem vse. Nadalje pa objavlja na drugem mestu »Die Zeit« obširen izvleček dr. Šusteršičevega govora in pristavlja: Dr. Šusteršič je govoril resno in odločno in je dosegel velik govorniški uspeh.
Glasovi navedenih listov so tem važnejši, ker jih objavljajo »Slovanski enoti« odločno nasprotna glasila. Obširno so se pa pečali z dr. Šusteršičevim govorom tudi drugi listi, osobito seveda slovenski in slovanski. Obširno je poročal med drugimi »Pokret«, »Riečki Novi List« in drugi. Obširno so poročali o dr. šusteršiče-vme govoru tudi češki in poljski listi.
(lolskn in hranilne »lose.
Vsled strahu pred vojsko je ljudstvo ponekod močno zbegano in se boji za svoj denar, ki ga ima naloženega po raznih zavodih. Razširila se je vest, da bi v slučaju vojne država posegla po denarju raznih hranilnic in posojilnic.
Ta bojazen ie popolnoma neutemeljena in neopravičena! Pravica države do svojih državljanov je v zakonih natančno določena. V nobenem zakonu pa ni državnim oblastem dana pravica, da bi smele kakorkoli zapleniti premoženje svojih državljanov — nc v miru, ne v vojnem času.
Opozarjamo tukaj na izjavo finančnega ministra Bilinskega, ki jo je prošli teden podal v poslanski zbornici. Minister je dejal:
Mnenja sem, da je upravičena nada, da ne pride do vojske. Toda tudi v najskrajnejšem slučaju, ko bi izbruhnila vojska, moram reči, da me je sram, da misli naše prebivalstvo o vladi tako sramotno, tako poniževalno. Znano je da se v slučaju vojske, ako se okupira sovražno ozemlje, čuva in spoštuje zasebna lastnina kot nekaj svetega. Kako se more potem samo trenotek misliti, da bi mogla vlada zasebno lastnino svojih lastnih državljanov proti postavi in proti pravici enostavno zapleniti? — Naša domovina ni uboga in revna ... Dovolite, da izjavim ne samo v imenu vlade, marveč v imenu vseh, ki soglašajo z mojimi besedami: Nikdar in nikoli se nc more zgoditi, da bi avstrijska vlada posegla po imetju, ki nam je sveto! Vloge v hranilnicah in posojilnicah so popolnoma varne in ostanejo varne in nedotakljive, pa naj bo mir ali vojna! Vlagatelji nimajo niti najmanjšega povoda, da bi dvigali svoje vloge iz hranilnic in posojilnic!
Sicer pa država niti ne more do hranilnih vlog v denarnih zavodih.
Hranilna vloga se izplača samo tistemu, ki prinese hranilno knjižico. Ako bi torej država res hotela zapleniti v hranilnicah in posojilnicah naloženi denar, morala bi najprej od braniteljev dobiti vložne knjižice in še-le s pomočjo vložnih knjižic vzdigniti denar, ker drugače ga ne dobi nihče in ga ne sme dobiti.
Vloge braniteljev so v vojnem času mnogo bolj varne v denarnih zavodih, nego če bi jih posamezniki imeli doma, kjer je denar izpostavljen vsakojakim nevar-
so se podrli stari Kamniški grad, Kanmik, Škofjeloški grad, Tržiški in Bleški grad. Dobrava, Postojinski grad. Polhov Gradec. Hasberg in Turjak. Ponovila se je zopet kuga, nastala je huda lakota in prišli so zopet turški krvoločneži, ki so morili in plenili po Metliki in dirjali skozi Kočevje na Kras<..
Torej praznujemo ravno te dni po prvem pisatelju 400, po drugem ,398letni-co žalostnega spomina. Glede datuma o potresu omenjam, da imata po opisu različnih učinkov soditi najbrže oba pisatelja prav, ker v tisti dobi so se potresi vrstili jako pogostoma.
Papež Pij VI. in cesar Jožef II. v Ljubljani.
Da je imela Ljubljana že od najstarejše dobe mnogoštevilnih obiskov raznih cesarjev, kraljev in visokih knezov, to je pač tudi med priprostim narodom splošno znano. A manj znano pa bode, da se je v Ljubljani mudil tudi papež Pij VI. torej najvišji svetovni in cerkveni dostojanstvenik. Za njegove dobe jc Avstriji namreč vladal cesar Jožef II. ki je v cerkvenih zadevah marsikaj ukrenil, kar se ne strinja z duhom katoliške cerkve. Z namenom. da cesarja odvrne od cerkvi neprijaznih reform, sc je tedanji papež Pij VI. napotil sam na Dunaj do cesarja. Pri tej priliki se jc 16. aprila 1782. ustavil tudi v Ljubljani. Orožen med drugim tudi piše: »Cesar je papeža sicer sijajno vspre-
jcl, a ni odnehal od dotičnih reform. Cesar Jožef II. je konec leta 178,3. vrnil papežu v Rimu obisk in na opvratku dne 20. marca leta 1784 dospel v Ljubljano, kjer se je mudil dva dni. Obiskal je svojega ljubljenca, škofa Herbertsteina, razne ccrkve, dobrodelne zavode, profesorja Haqueta zbirke in razdelil med reveže sto cekinov. Drugo noč je prenočil v Krašnji. Drugič je bil cesar v Ljubljani leta 1788., ko je potoval v Trst. Stanoval je pri «Divjem možu«, kjer so bile avdijence. H koncu za danes le še prav kratek izčrp:
Iz prve francoske okupacije.
Po predaji Mantove .3. februarja 1797, se je avstrijska vojska pred zmagovalcem Napoleonom morala umikati na Kranjsko in Koroško. Vrhovno vodstvo avstrijske vojske jc prevzel nadvojvoda Karol. A tudi ta se je moral pred Francozi umikati na Kranjsko, in sicer v dveh oddelkih: čez Opčine in Vipavo proti Ljubljani in potem čez Gorenjsko na Koroško. General Mas-sena ie drl za umikajočimi se Avstrijci čez Pontabcl na Koroško, general Bernadotte pa proti Kranjskemu in sc je polastil dne 2,3. marca Idrije, kjer jc vzel živega srebra iu cinobra v vrednosti dveh milijonov frankov. Dne 21. marca so prišli Francozje čez Rebernico na Razdrto in Ubeljsko v Postojno. Ljubljano so Francozje zasedli .30 marca. Tja je dospel I. aprila tudi generalni štab, na čelu mu Bernadotte.
nostim, n. pr. ognju, tatovom itd. Te nevarnosti so v vojnem času še mnogo večje nego v miru. Najbolj varno je denar spravljen v takih razmerah v denarnih zavodih, predvsem v hranilnicah in posojilnicah.
Kdor ima torej denar doma, naj ga nese v bližnjo hranilnico ali posojilnico! Potem bo lahko brez skrbi.
Treba je pomisliti, da naši denarni zavodi razposojajo denar tako varno in previdno, da se niti v najhujšem slučaju ne more pripetiti kakšna izguba. Denar se posoja večinoma na posestva oziroma proti osebnemu poroštvu premožnih in zanesljivih oseb. Posestvo pa tudi ob vojnem času ne zgubi svoje vrednosti in je ne more zgubiti. Zato je tako naložen denar tako varen, da si večje varnosti niti ne moremo misliti.
Ce je nespametno, denar ob času miru imeti doma, ker tako ne nese nič obresti, je še bolj neprevidno v slučaju vojske ga pridrževati doma. Nikjer ni tako na varnem, kakor v hranilnicah in posojilnicah.
Kdor se pa le preveč boji za denar, ki ga ima naloženega v denarnih zavodih in ga skrbi, da bi mu kdo mogel vkrasti hranilno knjižico, naj si da svojo vlogo vinkulirati; denarnemu zavodu naj se namreč naroči, da se ne sme hranilna vloga izplačati nikomur drugemu nego njemu samemu, oziroma tistemu, ki se izkaže z njegovim pismenim pooblastilom. Ta pridržek vpiše denarni zavod v svoje knjige iu v vložno knjižico. Ako bi prišla po denar s tako knjižico kaka neopravičena oseba, se ji denar ne izplača.
Ponavljamo, da se ni nikomur treba bati za denar, ki ga ima naloženega v naših hranilnicah in posojilnicah. Razne vznemirjajoče vesti, ki se ponekod širijo med občinstvom, češ da je denar v nevarnosti, so popolnoma brez podlage.
Tudi če bi prišlo do vojske, je denar po hranilnicah in posojilnicah povsem varen, bolj varen kakor kje drugje. Sicer pa so državne blagajne za vojsko dobro preskrbljene.
Vlagatelji, ki imajo denar naložen po naših denarnih zavodih, naj ohranijo mirno kri in naj se ne dado begati po raznih praznih in neosnovanih govoricah. Vsaka nevarnost za hranilne vloge je namreč popolnoma izključena, kar bodi še enkrat povdarjeno!
izredno se,a liu&liansKEsa ofifin-sKeja suetn.
Ljubljana, 23. marca 1909.
Predsedstvena naznanila.
Ob petih popoldne napovedano sejo otvori župan Ivan Hribar ob peti uri 17 minut popoldne. Vlado zastopa vladni svetnik Kremenšek. Prečita na to zahvali »Družbe sv. Cirila in Metoda« in »Mladike« za naklonjeno podporo po občinskem svetu.Slovensko pevsko društvo »Slavec« javlja, da priredi 27. do 29. junija slav-nost društvene 251etnice, na katero vabi ljubljanski občinski svet. Zupan izjavi, da bo občinski svet rad sprejemal ob tej priliki slovanske goste. Na to govori o bojazni, ki jo imajo nekateri glede na varnost naloženih vlog po hranilnicah in posojilnicah. Sklicuje se na izvajanja Bilinskega, da ni nikake nevarnosti za vloge po hranilnicah in posojilnicah.
Volivne komisije za dopolnilne volitve v občinski svet
V volivno komisijo I. razreda določi občinski svet izmed meščanov: Ivana Bo-nač, Josip Poklukar, Edvard Tavčar, II. razred a: Anton Berce, Lapajne, Lukanc,
II.	vol. razred b: Milavec, Prijatelj, Štipic;
III.	vol. razred: Alojzij Erjavec, Franc Hribar, Jurca, Pustoslemšek, Soklič, Hu-gon Turk st. Za komisarja se določita: svetnik Evgen Lah in komisar Iv. Robida.
Nadalje se določi, da bo predsednik volivni .komisiji III. razreda a: Mayr; II. razreda b: pa dr. Karol Triller.
Reklamacije proti volivnemu imeniku.
Poroča občinski svetnik dr. Majaron. Dr. V. Pegan, Ivan Kregar, in Ivan Štefe so vložili glede na volivni imenik za občinske volitve reklamacije, da naj se iz imenika izbriše 66, vpiše pa 26 oseb. Pritožba navaja, kar se splošno pripominja, da se nahajajo v imeniku osebe, ki ne plačujejo letno najmanj deset kron davka. Ugovor je utemeljen, ker se je zahtevalo pač po volivnem redu iz leta 1885., da mora plačati volivec deset kron davka, a leta 1898. jc postavo deželni zbor izpremenil tako, da je volivna pravica raztegnjena na vse, ki plačujejo kaj davka. Magistrat je vpisal v volivni imenik osebe, ki so plačevale 1. 1907. iu 1908. davek in tudi take osebe, ki dobivajo tako plačo, da bi morale plačevati davek. Tega pa personalni in pravni odsek ni odobril, marveč tolmači postavo tako, da mora volivec eno leto predno je vpisan v volivni imenik, plačevati davek. Ako davek ni pravilno predpisan, dotič-
nik ni upravičen, da voli. Nekatere osebe, ki jih je vpisal v imenik magistrat, se morajo zato izpustiti. Nato poročevalec stav-lja svoje predloge o posameznih v reklamaciji navedenih osebah. Občinski svet odobri vse njegove predloge. Apnenc Rudolf se črta iz imenika, ravno tako Albin Brgant in Berghauser. Viktor Ciuha ostane v imeniku, plačal je osem kron davka. Zavrnejo se tudi reklamacije glede na Cr-nača, Fortiča Josipa in Vojhteha in Galc Ivana. Iz imenika se črtajo: Ivan Gašper-lin, Franc Grošelj, Okicki Franc, Grčar Jakob, Vrečar Franc, Palčar Franc, Kocijančič Josip, Kurent Franc, Drešar Franc, Tičar, Poljane, Sitar in Vrhunc. Reklamacija glede na Herič Ivana in Jerše Alojzija se odkloni. Črta se Franc Klančičar, v imeniku ostane Ulrik Pip, črtajo se: Ku-navar, Suhadolnik, Pirh, v imeniku ostane Jožef Hercog, črta se Ivan Mihler, v imeniku ostane Tomaž Krivec, črtajo se: lv. Zerovnik, Anton Zupančič, Anton Fortič, v imeniku ostane F. Mulaček, črta se Frančišek Rakovec. V imeniku nista za izbris reklamirana, Nabernik in Drašček. V imeniku ostanejo, ker plačujejo davek: Jožef Grbič, Rudolf Mizolini, Ivan Šerik, Ignacij Gotz, Franc Ostanek. Reklamirani za vpis: pazniki prisilne delavnice: Lavrič, Knaflec, Košmrl, Šimnic, Kovačič, Vidmar, Ostre, Kunstelj, Kržič in Papež so že vpisani v imeniku. Zavrne se pa reklamacija glede na vpis paznikov prisilne delavnice v imenik sklicevaje se na izkaz kranjske deželne blagajne, češ, da se jim je odračunal davek z ozirom na to, ker ta izkaz ni uradni izkaz, ti so: Berdajs, Šo-steršič, Ljubič, Frece, Tratnik, Pirnat, Kavšek, Kajfež, Smrečnik, Janko in Jel-nikar Anton. Kljub reklamaciji ostanejo v imeniku: Pavčič Franc, Rožič Anton, Šmalc Gvidon, Sedej Anton, Stojkovič Gašpar, Stvarnik Ivan, Tominc Ivan, Ze-leznikar Karol, Gerbac Emil, Papež Ivan. Iz imenika se črta dr. Gabršček Franc, ker ne plača davka in ker nima domovinske pravice. Fortič Zdravko se ne črta, ker mladoletnost ni merodajna za občinsko volivno pravico. Upravičen je, da voli po pooblaščencu. Reklamacija o šivilji Antoniji Venier je brez pomena, ker jo ni v imeniku, zavrnejo se reklamacije glede na Marijo Gale, Nežo Trbovc, Antonijo Ce-rar, Ano Florjančič in Marijo Bloudek. V imeniku niso: Amalija Pfajfar, Marija Levstik, Marija Kovač, Josipina Gfltz in Štele Marija. Reklamacija glede na vpis Ivane Pavlič se zavrne, ker ni ona pose-stnica, marveč je posestnik njen mož. Meden Ivanka ni v imeniku. Zidan Marija, Strah Neža in župnik Karol Jančigaj so vpisani v II. volivnem razredu. Reklamacija za vpis dr. Valentina Rožiča, tajnika »S. L. S.« se zavrne iz razlogov, vsled katerih se je črtal dr. Gabršček iz imenika, ker nima domovinstva v občini in ker mu ni predpisan davek.
Opustitev pešpoti za Martinovo cesto. Volitev v naborno komisijo za konje. — Zadruga izvoščekov. — Podpora kmetijskemu prelzkuševališču. — Ustanova za realce.
Opusti se pešpot pare. št. 518 kat. obč. Št. 'Petersko predmestje kot javna pot. To je tista steza, ki vodi za hišami ob levi strani Martinove ceste. -— V naborno komisijo za konje se izvoli Jos. Turk in Gorše. — Prošnja zadruge izvošček.>v v Ljubljani za določitev turnusa za komisijske vožnje se odstopa priporočilno magistratu. — Podpora kmetijsko kemiške-mu preizkuševališču se zviša od 400 n-> 500 kron, ako dobi preizkuševališče pravico za preizkuševatije živil. — Cesar,a Franc Jožefova ustanova za realce se podeli dijakoma Bevcu in Arrniču.
346 41-0
Steckenpferd-lilijno-mlečno-milo.
Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam!
nnhlva co nnucnril
ZaiCUna znamka „Sidro"
Linlment. Capsici comu.
Nadomestek za
SidrO"Pain»Expei!«tr
|c splošno priznano kol Izvrstno bol bla{ti)oia In odvodno matllo pri pr«tiia]en]u Itd i cena 8« v.; K 140 in K 1— M dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanja lega povsod priljubljenega domačega sredstva, na| se |eml|e|o le orirlmilr.e steklenice v ikatljab i na5o zsščhno znamko ,,Sidro" potem ae je gotovo prejel originalni izdelek
Rlchterjeva lekarna
pri „ilatfiti levu" * Prngl Ellzabethpasie {lev 8 nova.
OC Dnevno razpošiljanje. SS57 «1—1
i. priloga r,»lo*moa" *»•». 67. dn« 24. marca «809.
Usodni trenotki.
Prepozno za sinočnji list smo dobili ■/. Dunaja toie poročilo: Zunanji položaj je silno resen. Zdi se, da ne bo mogoče odstraniti zaprek, ki jih dela Rusija. Ura odločitve bo v kratkem bila.
Današnji dunajski listi potrjujejo to pesimistično naziranje. »VViener Allg. Zeitg.« je mnenja, da so ententne velesile s svojim posredovanjem prišle prepozno. Bojevitost srbske narodne skupščine ni prenehala. Položaj je skrajno nevaren.
Londonski »Daily Telegraph« javlja z Dunaja: Vsa znamenja kažejo proti krvavemu koncu tega spora. Srbija se dalje nborožuie. Pri Valjevu delajo strelske jarke in okope itd.
Stvar jc taka-le: Rusija še vedno noče pokazati pravega lica. Drži sc načela, da spada bosensko vprašanje pred konferenco. Izvolskij hoče Aehrenthala vsaj na diplomaškem polju premagati. Pa tudi naša vlada z angleškim predlogom ni docela zadovoljna ter želi, da se sir Greyeva formula spremeni. Avstrija zahteva, da sc Srbija: prvič brezpogojno odpove vsaki teritorialni odškodnini povodom aneksije, drugič pa zahteva razoroženje Srbije, in siccr na tak način, da ne bo mogoče pod pretvezo četašev (komitadžijev) organizirati band. V tem smislu stavi naš poslanik grof Forgach baje že jutri srbski vladi ultimatum z rokom 2-4 ur za odgovor.
Do tega odločnega sklepa se jc naša vlada baje odločila, ker jc spoznala, da so novi predlogi velesil le pripravni, da Srhom dovolijo še nekoliko oddihljeja, da se med tem popolnoma oborože.
Z druge strani smo doznali, da bo naša vlada na srbski odgovor počakala do nedelje uključno. Ce dotlej ne dobi povolj-nega odgovora, pričele bi se v ponedeljek sovražnosti.
No upajmo šc vseeno, da ne bo treba poseči po skrajnih sredstvih, da se oblak na jugu počasi razblini in da ostane nebo s črnim pokrito le na severovzhodnem obzorju, seveda bi bil to nevaren oblak, iz kterega vsak hip lahko prilete strele in svinčena toča. Saj so tam gori na ruskih stepah že zdavna izgubili smisel za vrednost človeških življenj, ki jih dan za dnevom mirnega srca ugonobljajo. Ni čuda, saj usodna politika lzvoljskega ui politika ruskega ljudstva, ampak samovolja tujih birokratov, ki ne žele ne Rusiji ne slovan-stvu nič dobrega, ki poznajo le svojo sa-moljubje in svoje žepe.
Pa tudi politika južnih naših nesrečnih bratov ni politika srbskega ljudstva. Kakor zbesneli drvijo njihovi voditelji iz prepada v prepad in vlečejo za seboj ubogi dobri narod, ki nič ne ve o visoki politiki in o tem, da vtegne na usodnem begu svojo svobodo, ki jo jc z lastno močjo, brez tuje pomoči z dragoceno krvjo odkupil krempljem krvoločnih čestilccv Mohamedovih, da utegne to svobodo, na ktero jc po pravici tako ponosen, potegniti s seboj v grob, — za ljubav ljudi s Kaj-novim madežem, pritisnjenim jim na čelo v noči I L junija 1902!
Sledeče najnovejše vesti naj pojasnijo položaj.
Kaklo mislijo v srbskem ministrstvu o vojski iu o miru.
»Pokretov« dopisnik poroča iz Zemu-na, da sc ie predvčerajšnjim peljal v Belgrad. Po ulicah je bilo živahno, nič ni kazalo, da bi biii pred vojsko. Dopisnik sc je v kavarni »Moskva« razgovarjal z uglednim višjim uradnikom srbskega ministrstva, ki mu je odkritosrčno dejal: Resno ne mislimo na vojsko. Mobiliziramo se, da se branimo, ako bo potreba. V tem slučaju se bomo sevč branili do zadnjega človeka. Sedaj čaka Srbija na intervencijo velevlasti. Kar bodo velevlasti zahtevale "d Srbije, to bo Srbija storila. Vsem nam je jasno, da brez volje velevlasti se Srbija ne more spuščati v skrajni konflikt z Avstrijo. Po nasvetu velevlasti bo Srbija se opravičila Avstriji, a Avstrija skoro gotovo tudi sedaj ne bo zadovoljna, ker bo srbska vlada izvolila si formo, da popolnoma ne poniža sebe in srbskega naroda. Upamo pa ,da Avstrija radi formalnosti ne ho hotela prevzeti odgovornosti za eventualne posledice vojske, ker v tem slučaju ni še jasno, na kateri strani bi bile velesile.
Neki visoki srbski vojni poveljnik se ie izrazil: Mi nismo šc popolnoma pripravljeni, a ako bo treba, sc lahko žc jutri vojskujemo. Ni res, da bomo Belgrad zapu-slili brez odpora, nasprotno ovirati hočemo prelaz avstrijske vojske preko Save in Donave. V skrajnem slučaju umaknemo se v doline Kulanove iu Morave in ondi se hočemo boriti do zadnje Kaplje krvi. Na Mokri gori stoji 40.000 naših ljudi, da na dano znamenje krenejo proti Sa-
rajevu. S Črno goro smo spojeni z brezžičnim brzojavom.
Zunanji minister Milovanovič je dejal: Srbija se bo pokorila volji Evrope. Vojni minister Zivkovič je dejal: Sam ne vem, ali bi veroval, da bo vojska ali ne. Samo to vem, da smo pripravljeni in da smo na vse mislili. Predsednik skupščine, Jovanovič, je dejal: Avstriji podamo nov odgovor. Kaj bo iz tega nastalo, ne more nihče reči.
Iz Belgrada.
Z e m u u, 24. marca. Zadnje javne blagajne so odpeljali v notranjost. Denar poštne in brzojavne uprave, 10 milijonov frankov, so spravili v Aleksinac. Arhiv finančnega ministrstva je nameščen v Nišu. Govori se tudi, da je dvor že naskri-voma zapustil Belgrad. Ljudstvo je bilo vsled te govorice silno razburjeno. Vse pričakuje izrednih dogodkov. Razvrstitev vojaštva kaže, da hoče vlada preprečiti mogoče notranje nemire. Vojni minister Zivkovič je baje odkrito izjavil, da se je bati notranjih zmed, če bi bila vlada pri-morana popustiti. Kralj dobiva iz notranjosti neprestano brzojavke, s katerimi ljudstvo burno zahteva vojno. Ljudstvo ne pozna pravih razmer. Bojevitost v Belgradu je spravila vlado in dinastijo v kritičen položaj N9tranji položaj Srbije je nevarnejši od zunanjega.
B e r o 1 i n, 24. marca. Tudi včeraj so se v skupščini vršila neprestano posvetovanja. Stranke vztrajajo pri znani skupščinski resoluciji, ki veže vladi roke. Ministrski svet je določil besedilo odgovora, ki ga poda dr. Milovanovič skupščini na interpelacijo glede razorožbe. Skupnega koraka zastopnikov triple - entente včeraj še ni bilo. Cuje se, da se mu ruski poslanik vsled izrecnega naloga svoje vlade noče pridružiti. Uspeh angleškemu koraku torej nikakor ni zagotovljen. V Belgradu je vse mirno, iz notranjosti prihajajo vesti o ljudskih shodih, ki se izjavljajo za vojno.
Pašič o položaju.
B c I g r a d, 24. marca. Pašič je v staroradikalnem klubu izjavil, da srbska vlada o opustitvi teritorialnih zahtev in razoroževanju še ni sklepala, marveč da čaka. O tem, da bi se Srbija odpovedala svojim zahtevam, ni govora. Kar listi pišejo, za vlado ni obvezno. Vlada se zaveda, da je odgovorna skupščini iu bo postopala v sporazumu ž njo, ali pa odstopila. Vesti inozemskih listov, češ, da je Rusija izprernenila svoje stališče napram Srbiji, so providen manever. Ali pride do vojne ali ne, tega nihče ne ve. Srbija se bo znala braniti, če ne bo drugega izhoda. Končal je z besedami: Prosim vas, da zaupate vladi. V par dnevih se vse odloči.
Spopadi na meji.
Berolin, 24. marca. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja zopet o spopadu na meji. Srbi so baje na Drini ustrelili rezervnega poročnika Fuclisa. (V vojnem ministrstvu to ni znano. Op. ur.) Pri zadnjih spopadih da je padlo že 17 avstriiskih vojakov. Avstrijski polki so razjarjeni in častniki moštvo krotijo z največjim naporom. Patrulje se vračajo večinoma s praznimi patronami.
Dunaj, 24. marca. Tukaj govorijo, da je dne 22. t. m. pri Budvi črnogorska mejna straža streljala na avstrijsko patruljo. Črnogorci da so ujeli 2 naša vojaka ter ju odpeljali v Črnogoro. Avstrijski diplomat. zastopnik se je vsled tega pritožil pri črnogorskem zunanjem ministru, ki jq takoj poslal na licc mesta preiskovalno komisijo. Njemu da dogodek ni bi! naznanjen. V dunajskih vojaških krogih sc čuje, da so naši pomotoma prekoračili mejo, ki jo je vsled snežnih žametov težko spoznati. _0 ujetju dveh vojakov na nicrodaj-ueiTi mestu ničesar ne vedo. V Budvi je nastanjen 4. bataljon 58. pešpolka, do dveh tretjin Malorusi.
Kako šodijo o položaju v Pesti.
Budimpešta, 24. marca. Ogrski politični krogi sodijo, da jc položaj zelo resen. Vse težave glede skupnega koraka izvirajo iz Rusije. Vesti iz Belgrada so tudi neugodne. Tam računajo z gotovostjo na izbruh vojne. Avstro - Ogrska potrpi le še dva dni. V tem času se stvar odloči. Dr. \Vekerle se poda bržkone v četrtek ali petek na Dunaj k posvetovanju. Na vsak način pade kocka pred soboto. V Ze-mun se trumoma selijo naši državljani iz Belgrada. Vesti, ki prihajajo iz Belgrada v Bosno, so skrajno vznemirjajoče. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je popolnoma mirno.
Stališče Turčije.
Belgrad, 24. marca. Turški poslanik Azarian paša je izjavil zunanjemu ministru dr. Milovanoviču, da bo Turčija v slučaju avstrijsko - srbske vojne strogo nevtralna.
Rim, 24. marca. Rifaat paša je izjavil dopisniku »Tribune«: Upanje Srbov, da bi jim Turčija odstopila kos Sandžaka ter tako odprla pot k morju, je nespametno.
Franko b r o d , 24. marca. »Frankfurter Zeitg.« poroča iz Carigrada, da se avstrijsko-turški zapisnik o sporazumu zato še ni predložil turškemu parlamentu, ker se veliki vezir in avstro - ogrski veleposlanik še pogajata glede stališča, ki ga zavzame monarhija v slučaju, da bi Srbi ali Črnogorci vdrli v Sandžak. Hilmi paša hoče v tem oziru popolne jasnosti, ker se potem tudi stališče Albancev v severni Albaniji docela spremeni. (Ob ugodni rešitvi tega vprašanja se njihovi poslanci v parlamentu ne bodo protivili avstrijsko - turškemu sporazumu. Op. ur.) Ze sedaj jc gotovo, da je Avstro - Ogrska Turčiji obljubila poirtoč, če bi bil Sandžak napaden.
Ruska vojska ob gališki meji.
L v o v , 24. marca. »Vjek novi« poroča o velikem gibanju ruskih čet ob meji. I »osedaj je imela ruska vojska vaje le pri Brodili in Podwolczyski. Zadnje dni pa so nabrali mnogo vojaštva v bližini Rave-ruske in Belca. Pri Zatnosu stojita baje dva armadna zbora. V Tomasov so poslali pet ruskih pešpolkov.
Stolypin na dopustu.
Peterburg, 23. marca. Car je ugodil prošnji ministrskega predsednika Stolypina za dopust. Stolypin pojde koncem tedna na Riviero. V miroljubnih krogih smatrajo to za slab omen, ker da jc dozdaj še Stolypin kolikor toliko brzdal Izvolskega.
Zetnunske šo!e zaprte.
Z e ni u n , 24. marca. Tukajšnje ljudske in srednje šole so do daljne odredbe zaprli.
Civilno - tovorniško promet na bosanskih progah ustavljen.
Zagreb, 23. marca. »Agramer Tag-blatt« poroča, da je ravnateljstvo ogrskih državnih železnic naznanilo, da je prevoz civilnih tovorov v celih vagonih na bosensko - hercegovskih progah radi vojaških transportov od 22.—25. marca ustavljen. Izvzete so le žive živali, brzovozni in tovori v posameznih kosili.
Cesar Viljem na potu v Sredozemsko morje.
K i e 1, 24. marca. Cesarska jahta »Hohenzollern« je včeraj odplula po cesarja Viljema kanalu v Sredozemsko morje. Križarica »Hamburg« ji sledi danes. (Opozarjamo, da ni povedano, da jc na jahti cesar Viljem in da bi torej iz potovanja nemškega cesarja smeli sklepati na mir. Op. ur.)
Srbski begunci.
Na Ogrsko sta pribežala dva srbska vojaška begunca 3. srbskega topničarske-ga polka Milojev Stojkovič iu Stjepan Dragič.
Tri milijone kron stroškbv na dan.
Dunaj, 24. marca. Sedaj znašajo stroški za zastraženo mejo nad tri milijone kron na dan.
Bombe.
O s j e k , 24. marca. Zadnje dni so našli avstrijski štrafuni na raznih krajih ob Drini bombe. V Osjeku in na južnem Ogrskem so zaplenili razne dinamitne pošiljat-ve. V Osjeku so konfiscirali vagon s 5 sodi, v katerih so bile francoske puške.
Srbska častniška ogleduha prijeta.
V Budimpešti sta prišla včeraj v vojašnico honvedov dva krošnjarja, ki sta dolgo časa ostala v vojašnici in blago prodajala vojakom pod ceno. Neki častnik jc aretiral krošnjarja in res sc jc kmalu potrdil njegov sum: bila sta to dva v krošnjarja preoblečena srbska častnika in sicer srbski polkovnik Dcrkovič in njegov adjutant.
SloiensRo siedaliste.
»RAZPOROKA«.
Slovenski oder je včeraj pokazal, da mu ne manjka inteligentnih, skoro do viška razvitih moči, ki so zmožne ustvarjati tudi tako velikomiselna dela, kakor je Bourgetova »Razporoka«. Resnično smo se bali, da se bo na pozoruici razgubilo, kar ta umotvor bistveno označuje: njegova stroga breztendenčnost in objektivnost, ki pa s svojo neizprosno logiko na eni, psihološko do dna doumljenim in do resnične tragike izvedenim konfliktom na drugi strani nujno dovede do resnice, da je razporoka razdirateljica sodobne družbe, brezcerkvenost zakona brczvladje, svobodna zveza začetek sužnjosti. Ni ga in naj bo še tako svobodomiseln, ki bi sc I mogel izogniti tej dialektiki, ki ni izmiš-
ljena, ni izmodrovana in izumetničena, ampak življenjska, utemeljena v izkustvu, izvedena iz konflikta, ki je tako zapleten v svojih posledicah, pa tako enostaven v svojem vzroku! V tem ravno je mojstrstvo tega dela, da se vse drugo z drugim spaja, drugo z drugim prijema kakor silen mehanizem, ki na njeni ni hi'be iu pre-stanka. Steče do konca neovirano in nepretrgano kakor ga je zagnala prvotna moč. In vendar — nekje se nekaj ne ujema — kaj? Pisatelj se je zbal zadnje kon-sekvencc. V romanu se to manj opazi, ker izzveni v prokletev razporoke — v drami pa občutno, ker so silni dušni boji, namesto da hi se znesli nad njih početnikom, omiljeni po tistem objemu med razpo'o-čenko in drugim možem, ki s svojo globoko ljubeznijo pokriva neinoralnost tega zakona.
Neinoralnost! Trdo, a resnično. Ni-li vzor-laik, oboževatelj civilne morale, svo-bodomislec najčiščejšega kova, Darras, sam, ki proglaša absolutnost vesti in nično svobodo za temelj-kamen moderni" morali? V tem je tragika tega plemenitega, vitežkega, jeklenega značaja, da svobodo proglaša, a nesvobodo prinaša, da svojo vest uveljavlja, a drugih vest ubija, svojega sina hoče odvrniti od .svobodne zveze, sam pa živi v zakonu, ki na svobodnosti temelji, svojo ženo omamlja s svojo globoko ljubeznijo, a jo s krutostjo svojega brezverskega fanatizma muči. Darras sam zase veliko več pove, kakor ves problem razporoke! V njem je poosebljeno tisto metodično, skoro ma-tematiško natančno izmerjeno in na hladnih silogizmih temelječe svobodomisel-stvo, ki se je oddaljilo od življenja, se .emancipiralo od srca, od prateženja duše k nadnatornemu. In vendar se srce ne da ubiti! Darras je polovičar in njegova metoda je slepivo. On, ki zametuje Boga, cerkvenost, vezi, ki srce spajajo z nebesi, se poniža do vere v republiko, v državo, v besedo zakona, podpis maira in prefek-ta, suverenstvo parlamenta. Sin Lucien je kazen za očeta. S študentko medicine hočeta zgraditi, kar je oče započel, a naletita na odpor v njegovem polutanskem buržo-azijskem brezverstvu, v njegovi stoišk. morali, ki hoče na eni strani biti svobodna od tradicij, na drugi pa je sužnja sodobnih družabnih nazorov. O kako krasen tip! Kakor da bi rojališkega Bretonca zlil z anarhistom, vero, ki je rodila Jean-no d'Arc, združil z utopizmom Saint-Si-monistov . . .
Tak je tudi konec drame. Abbč Eurard, učeni Vatorijanec, je po inteligenci jn krvi sodedič in sorodnik dobe, ki jc vzgojila Darrasc. Tudi on, globok poznava-telj življenja, si ne upa razdreti tiste po-tvare in navideznosti, ki je zakonu tako blizu po svoji ljubezni, v resnici pa vendarle priležuištvo. In kaj naj stori abbe spričo vezi, ki jih jc sladkoba greha in plemenitost poštenih src tako trdno spletla? Ki so tako trdne morda le zato, da tembolj režejo v meso ženi, ki se njihove pregrešnosti tako živo zaveda? Če bi abbe bil manj mož sveta in bolj abbč, ni zagrmel kakor večni postavodajavec: In če te pohujšuje oko, izderi ga in vrži ga od sebe!« Svoje vere in svoje vesti ne smeš žrtvovati niti vernosti in sreči svoje hčere! Toda abbč Eurard, član akademije znanosti, ni vstanu razdreti lepote dveh življenj: sreče svobodomiselca in blaženosti njega bogoljubne hčerke. Abbč, globoko koreneč v svoji veri, tudi globoko pozna svojega sošolca, fanatika brezver-stva. Ali ui mogoče, da se Darras kedaj izpreobrne? ali ni on eden izmed tistih Savlov, ki Bog iz njih dela svoje najbolj goreče apostole? ali ni upravičena nada, da svoj zakon pokristjani ? ... In skoro nc moremo karati abbčja, ki pusti usodo, naj izvrši svoje delo in upa na milost, ki odpira najtrša srca . . . Mogoče, ima F u-r a r d bolj prav kakor abbe, mogoče tudi ne. To jc, kar nas muči, kar zapušča po končani krizi v nas neko nezadovoljstvo in razdvojenost.
Kakor iz enega kosa vlita, v svoji ženski nedoslednosti dosledna, v globo-kosti svojih boli poplemenitcna, pa stoji izmed vseh najlepša pred nami Gabriela. Ona jc. nad katero se zneso lastni grehi in grehi drugih, prava žena, ki je vedno žrtev; žrtev svoje ljubezni, svoje vesti, ljubezni svojega moža in njegove krutosti, kaznovana ne samo za lastno krivdo, ampak tudi za grehe vseh drugih. Pravi simbol žene.
* * *
Kakor v drami, tako sta na odru gospa B o r š t n i k o v a iu gospod D r a -gutinovič kraljevala in osredotočila okoli sebe vse dejanje. Dva umetnika globoke miselnosti in umevanja, silne vzpre-jcmljivosti in vprizorjevavne moči. Gosp. Dragutinovič jc žc po zunanjosti čisto po-
godil Bourgetovega junaka: oster profil, koSčenost, blesk oči in vitkost trupla, ki odlikuje Provencala, pomešanega z ognjevito saracensko krvjo. Njegova igra je vseskozi razodevala mojstra, le v zadnjem prizoru bi mu samo za par hipov, ko se sreča z duhovnikom, priporočal nekaj umerjenosti. Kako je zadel duhovito dia-lektiko mojstra Francoza, plemenitost človeka, metodičnost svobodomiselca, učenca enciklopedistov. Resničnega umetnika se je zlasti s tem pokazal, da je za njegovimi besedami bilo čutiti še več neizgo-vorjenih, za njegovo hladnostjo in logič-nostjo topločutnost, za njegovim brezver-jem vernost; g. Dragutinovič je igral m i -s leča, ki dlje misli, kakor povedo njegove besede. Bil je na višku v drugem dejanju v disputi s sinom in v tretjem, ko se bori njegov razum s srcem, oba pa z ljubljeno ženo. — Gospa Borštnikova je bila včeraj na vrhuncu svoje umetnosti; nič rutine, nič predpremišljenega, ampak vse spontanno in elementarno, kakor da bi res do zadnjega živčnega vla-kenca živela vse te silne, duha moreče in srce razdirajoče boje, te nervozne roke, izmučene poteze, trpeče oči . . . Kako se v drugem dejanju pretresava njeno telo, kako se onesvesti v dušnem prenaporu, kako v tretjem dejanju izgovori tisti »Odpuščam!«, ki velja mrtvemu pravemu možu, vrne sinu mir in njej izbiča vest — tega ne pozabi, kdor je videl Borštnikovo. — Gospod Toplak zasluži, da se ga za tema dvema prvega imenuje. Tudi on je pokazal, da je doumel in preživel, kar je imel vprizoriti — žal pa je samanasebi silno važna vloga duhovnikova v drami premalo povdarjena — roman je v tem oziru popolnejši. Gospodična W i n t e r o v a nam je s svojo igro nesimpatično socia-listko in racionalistko — »wie sie im Bii-che! steht«, bi rekel Nemec — Berto Pla-nat napravila simpatično, saj ni čuda, ko razpolaga ta igralka s tolikimi darovi. Gospod N u č i č se je topot pošteno potrudili, bil je celo v mnogih momentih res intimen in umerjen, kakor to zahteva ta drama, ki se menj v zunanjostih, bolj pa v srcih odigrava, vendar pa je, kadar je le bila prilika za njegovo priučeno zmožnost, šel preko meje tako, da je napravil njegov Lucien preveč brutalen vtis, kar po drami ni. Bil je v fini salonski dialektiki slab partner svojemu očetu. Za svoj trud je dobri venec. — Gospa I) r a g u t i n o v i -če v a ie bila na svojem mestu.
Fran Terseglav.
Dnevne ravice.
+ Shoda. V nedeljo, dne 28. t. m., ob 11. dopoldne shod kmečke zveze na Golem, popoldne ob 3. uri pa v Zelimljah. Govorita deželni poslanec Miha D i m n i k in tajnik S. L. S. dr. V. Rožič.
-f- Shod v Črnem vrhu bo v nedeljo, 28. t. m. v »Gasilnem domu«. Predstavil se bo volivcem kandidat S. L. S. g. Mirko Perhavc.
+ Kmečka zveza za kamniški okraj
je priredila 21. t. m. v Dobu javen shod. Za našo majhno faro je bilo število udeležencev nepričakovano velrko — do tri sto. Predaval jim je g. deželni poslanec, dekan Ivan Lavrenčič. Z zanimanjem so sledili zanimivemu predavanju g. poslanca o delovanju in ukrepih sedanjega deželnega zbora od strani poslancev S. L. S. Kar nas je pa še veselilo, je to, da so stopili na oder tudi kmetje, zavedni kmetje, in izrazili poslancem S. L. S. svoje zaupanje in zahvalo. Krepki »Zivio!« gospodu poslancu ob sklepu shoda je bil priča, da ga Dob-ljani želimo kot poslanca, da ga želimo videti še večkrat v Dobu. Kličemo mu v zahvalo za njegov prihod v Dob: Živel in na svidenje!
-f- Za socialni kurz S. K. S. Z. v Ljubljani po Veliki noči je določen kot zadnji rok za priglasitev 3. april. Na to opozarjamo zlasti tiste gospode, ki želč, da se jim oskrbi stanovanje.
+ Čudni pojavi v Cirll-Metodovi družbi. Pretečeno nedeljo je imela podružnica sv. Cirila in Metoda v Rojanu letni občni zbor. Na tem zborovanju je prišlo do jako značilnih in burnih prizorov, ki osvetljujejo družbo samo, pa tudi naše tržaške razmere. Gosp. Godnik, bivši odgovorni urednik »Edinosti«, je napadal g. učiteljico Černigoj, češ, da izkorišča otroški vrtec v klerikalne namene. Zahteval je, da se mora g. Černigoj odsloviti in sicer zato, ker v svojih prostih urah baje zahaja v Marijino družbo, kar bi seveda imelo slabe posledice za otroke, ki so ji izročeni v varstvo in vzgojo. Zahteval je tudi, da mora novi odbor takoj izposlovati, da postane rojanski otroški vrtec svobodna šola in da se mora prepovedati učiti otroke moliti, češ, da to ne odgovarja več sedanjemu času. Godnik je to odločno zahteval od odbora, če bi pa odbor tega ne hotel storiti, naj sc mu izreče nezaup-
nica. Neki govornik, ki je hotel Godniku ugovarjati, je bil izžvižgan. Radovedni smo zelo, kaj poreče k temu glavna družba v Ljubljani. Potem se pa še nekateri jezijo, ker se ne navdušujemo za družbo »sv. Cirila ia Metoda«.
+ Od Sv. Vida. Ne ugaja našemu županu, da ga je nekdo v »Slovencu« malo potipal, ker ni bilo klicano ,da bode država dala tudi otrobe po znižani ceni. Poslal je popravek — a kaj ko mu nič ne koristi. Ako da država revnim državljanom kako podporo, je dolžnost župana, poskrbeti za to, da pride v kolikor mogoče veliki množini v korist njegovi občini. Ali imate morda Vi o tem drugačne misli.—. ki majo svoj izvor v »Slovenskem Narodu« — čegar naročnik ste? — Občinske volitve smo imeli prošlji teden pri nas. Privrženci sedanjega župana so se trudili da bi bil izvoljen odbor, ki bi volil županom zopet sedanjega. A jim je malce spodletelo. Zlasti bi radi »pohrustali« J. Stri-tofa. Toda prvi po katerega so poslali — jih ni hotel ubogati, drugi ni hotel priti na volišče, tertji je pa ves potan sicer prisopihal — a kaj pomaga — ko je bilo prepozno, četrti je pa šel po svetu. Odločilna bitka bo pa prihodnji torek. Volili bomo župana. Sedanjemu županu in njegovim pristašem bi seveda najbolje ugajalo po starem. Večina odbornikov volivcev pa hoče imeti za župana Andreja Makov-ca. Upamo da bo tudi zmagal, ako le ne postane kak naših odbornikov »figa-mož«. Saj je pa Makovec priljubljen pri ljudstvu, zvest in vnet pristaš »S. L. S.«, ter vnet za blagor naše občine. Kedo ima zasluge, da smo preuaredili našo šolo s tako malimi stroški v dvorazrednico? Kedo je bil vzrok, da se je naš lov tako podražil? Ali ne ravno Makovec? In če se je vže sedaj vedno in povsod trudil za občino, ali ne bode storil to od sedaj nadalje še v večji meri, ko bo imel moč in veljavo? Mi smo o tem overjeni, zato ga hočemo imeti in odborniki, ki bodo volili1 drugače, bodo storili to proti volji ljudstva, ki bo pa tudi ž njimi znalo obračunati. Torej odborniki pokažite se, da ste značajni, da ste odločni pristaši »S. L. S.« in volite za župana pristaša »S. L. S.« iu ne glejte pri tem ne na desno ne na levo, ali je komu ljubo ali neljubo.
—	Izpremembe v finančni straži. Naslov respicijent se je podelil nadpaznikom Tomažu Miheliču, Petru Golouhu, Jožefu Erjavcu in Francu Golobu; nadpazniški naslov pazniku Matiji Božiču. Naslovni nadpaznik Anton Česen je-postal nadpaz-nik. V stražo so sprejeti in prideljeni pazniki: Frančišek Toš novomeškemu, Karol Sluga in Jakob Čokan ljubljanskemu oddelku. Trajno nastavljena sta paznika Jožef Stary in Ivan Rupnik. Premeščeni so: respicient Anton Muškatelc z Vrhnike v Logatec, nadrespicient Fran Modic iz Logatca na Jesenice, in pazniki Ferdinand Kobal iz Krškega na Jesenice, Jožef Ker-hin z Jesenic v Krško, Ivan Rupnik iz Kranja v Črnomelj, Anton Koli iz Črnomlja v Kranj, Pavel Strauss iz Idrije v Novo mesto, FridoHu Lenard iz Ljubljane v Litijo, Ignac Hodnik iz Jesenic v Ljubljano, Jožef Zemljak iz Ljubljane na Vrhniko in Fran Toš iz Novega mesta v Zužemberg.
—	Nesreča v vevški papirnici. V vevški papirnici je zagrabil transmisijski jermen 16 let starega Janeza Kobala iz Go-renjega Kašlja, zavrtel ga šestkrat okolu in mu glavo popolnoma zmečkal. Truplo so prepreljali v mrtvašnico k Devici Mariji v Polju.
—	60 let je preteklo včeraj, odkar so avstrijske čete zmagale pri Novari sardin-ske čete.
—	Umrl je 11. sušca v ingenbohlu, (kanton Chur na Švicarskem) prečastiti P. B e r n a r d C h r i s t e n , nadškof mesta Stauropolis, bivši general kapucinskega reda. Bil je rodom Švicar in skozi 24 let je s krepko roko vladal celi kapucinski red. Bil je blag značaj in je zelo veliko storil za kapucinske misijone v južni Ameriki in v Aziji. Lansko leto, ko je bil izvoljen nov general v Rimu, je zapustil večno mesto in se podal v svoj rojstveni kraj, da bi se tam pripravljal za srečno smrt. Pa tam ga je poklical Bog na plačilo. Svetila mu večna luč!
—	Umrl je v Stožicah pri Ljubljani hišni posestnik Anton Bolka, star 74 let.
—	Kakoršno vreme bo v sredo ponoči in na praznik in v petek, tako bo cel mesec — po rimljanskem reku: prvi, drugi nič, tretji malo, četrti in peti dan je kazalo (vremena za prihodnjo luno). — Za pretekli mesec je luna zopet uganila. Kdo reče, da ne?
— Promoci5a. Dne 22. t. m. je bil na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju za živinozdravnika proniviran g. Lovro Tepina iz Stražišča pri Kranju.
—	Električni promet na državnih železnicah. O tem je izvršenih 10 detajlnih načrtov, med njimi izraba Save pri Kranj-
ski Gori in izraba Soče. Sedaj se bodo ti načrti še natančnejše preštudirali in izbrali najboljši in najprimernejši.,
—	Štrajk mizarjev v Zagrebu. V Zagrebu štrajka 145 mizarjev, izmed katerih je 92 oženjenih. 'Pridružilo se je štrajkujo-čim tudi 18 brezposelnih pomočnikov. 23 jih je naznanilo svoj odhod iz Zagreba, 24 jih je šlo zopet na delo.
—	Turškla poroka na Dunaju. Turški poslanik v Berolinu Osman Nizami paša, se bo ta teden na Dunaju poročil s poltur-kinjo — hčerjo angleškega industrijca Rustona, ki se je pred desetletji priselil v Avstrijo.
—	Izboljšanje orožnlštvu. Dobro poučen list »Reichenberger Volkszeitung« poroča, da je deželnobrambeni minister' Georgi natančno poučen o zahtevah orož-ništva in da si resno prizadeva jim ugoditi. Stavil je že finančnemu ministru dotične predloge in dobil zagotovilo, da se uresničijo.
—	Cestni odbor ljubljanske okolice je
danes soglasno izvolil za načelnika župana Antona Belca, za njegovega namestnika pa deželnega poslanca Fr. Košaka.
—	Morilec Marije Pavlinove iz Št. Andreža, Anton Nanut, ki je tudi nase streljal iz revolverja, je že toliko okreval, da so ga odpeljali v preiskovalni zapor na sodnijo.
—	Vojak pobegnil. Iz Gorice je pobegnil na Laško vojak Kolonel.
—	Iz Horjula. Ker se radi slabega vremena in snega semnišče ni moglo pripraviti v tem smislu, kot to zahteva c.. kr. deželna vlada, zaradi tega se prvi semenj, ki je bil v Časopisju že napovedan, ne bo vršil dne 26. marca t. I. Prvi semenj se bo torej vršil v Horjulu šele dne 12. julija t. 1., kar se bo v »Slovencu« še naznanilo. Toliko v odgovor brezvestnim hujskačem, ki lažejo in slepijo ljudstvo, da župan Stanovnik s semnji samo slepi in da jih sploh nikoli ne bo.
—	Razmere v sandžaku novopazar-skem so vedno bolj obupne. Beda in nered naraščata vsak dan. Kako mora biti vse zapuščeno priča dejstvo, da je pred nekaj dnevi prišel v Plevlje izstradan volk o belem dnevu. Spoprijel se je s psi in jih začel mesariti, nakar so prihiteli ljudje in volka ubili. — Zdravnika ni nobenega odkar je odšla avstrijska posadka; svoj posel opravljajo le »belimi«, ki še mnogo zaostajajo za našimi srednjeveškimi »pa-darji«. Nek turški carinski uradnik iz Pri-boja je svojo bolno ženo pripeljal v daljno Sarajevo v bolnišnico.
—	Samoumor pisca anonimnih pisem. V Novi Gradiški so aretirali nekega Vac-lava Holeka, ki je tamošnjim Srbom pisal anonimna ipretilna pisma. Holek se je v zaporu obesil.
—	Šolsko poslopje zgradi občina Mavčiče pri Kranju in je kupila že stav-bišče za 3400 kron.
—	Nesreča. Umrl je 561etni posestnik Franc Gašperšič iz Medvedjega Sela, ki je bil pripeljan 19. t. m. v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov, ker se je nevarno poškodoval, ko je padel z voza, ker so se pred šentjanškim vlakom splašili konji.
—	Brez vsakoršnih sredstev se je priglasil na goriški policiji nek 68-letni Tupovš, doma iz Kranja.
—	Novo Parinovo opereto »V templju Apollovem« bodo v soboto prvikrat igrali na hrvaškem gledišču.
—	Nesreča. Na Goričanah je pri tovarni padel na Ivana Ovčaka sneg na noge in mu nogo zlomil. — V Mostah je padel Jakob Križaj z drevesa in si zlomil nogo.
—	Roditeljski sestanek. Na meščanski šoli v Postojni se je vršil v nedeljo dne 21. t. m. sestanek roditeljev in stanodajalcev. Ravnatelj Josip Brinar je na tem sestanku govoril o dolžnostih in pravicah stanodajalcev ter je razlagal roditeljem, v katere zavode morejo prestopiti učenci, ki so dovršili 3. razred meščanske šole. G. učitelj A. Gorjup pa je podal navodila, kako je privajati mladino, da bo štedlji-va. Sestanka se je udeležilo prav veliko število stanoda:alcev in roditeljev.
—	Hišne preiskave na Hrvafkem. Iz Zagreba poročajo: Te dni so bile hišne preiskave pri dr. Ivanu Lorkoviču, dr. Hinkoviču in pri trgovskem pomočniku Oragošieu v Zagrebu. Iskali so zaplenjeno brošuro graškega časnikarja Horna »Resnica o balkanski politiki«. Pri dr. Hinkoviču so baje našli več izvodov. Pri Orago-Šiču je preiskava baje v zvezi z znano propagando, a je bila brezuspešna. Iz istega vzroka so v Borovi premetali stanovanje pravoslavnega popa Velje Lukiča, ne da bi kaj našli. Tudi župni urad in cerkev so preiskali — brez uspeha.
—	Dva m'ada tiča. Nekega Rudolfa Zerlini in J. Pleničarja iz Ljubljane, je te dni aretovala in sodišču izročila žandar-merija v Dol. Logatcu. Imenovana postopača sta izvršila ondi neko čedno sleparijo.
Znanost In umetnost
* Letošnje šmarnlce. Ze so se začela kazati znamenja, da se nam kmalu povrne ljuba pomlad; čimdalje bolj se nam bliža »Krasni majnik«. Treba torej že misliti na to, da si pravočasno oskrbimo primerne »šmarnice«. Slovenci Imamo sicer že veliko zbirko šmarnic, že kar neko šmar-,niško literaturo. Vendar si želimo vsako leto še novih šmarnic. Naša marljiva »Katoliška Bukvama« nam jih je že preskrbela za letošnji majnik. Naslov jim je: »Marija Devica n a j m o d r e j š a«. Zbral in uredil Andrej Šimenec. Cena vezane knjige 2 K 40 h. Nazivljanje »Devica najmodrejša« je opravičeno po vsebini. Za vsak dan nam namreč knjiga podaje štiri reči: 1. En oddelek iz Marijinega življenja, v kolikor se more posneti iz svetega pisma in iz ustnega izročila. Ze v tem oddelku se vpletajo nekateri nauki. 2. Posebej pa se vsak dan iz dotične epizode Marijinega življenja opisujejo primerni nauki za življenje pod zaglavjem »Nauk«. 3. Za vsak dan je pridejan še nauku primeren »zgled« in štiri krajše ali daljše molitve v čast Matere božje. Za javno berilo so letošnje šmarnice tudi zato primerne, ker duhovnik kaj lahko izpušča, ako se mu /di za njegove poslušavce kakšna reč manj primerna, umestna ali potrebna, ali pa tudi prideva, ako to posebej zahtevajo okoliščine njegovih poslušavcev. Da je knjiga res priporočljiva, jamči že ime pisatelja, ki je že poznan kot večletni marljiv in priljubljen sotrudnik »Duhovnega pastirja<. Ta priročna in lično vezana knjiga se lahko porabi kot molitvenik, ker obsega ob koncu tudi mašne in druge najpotrebnejše molitve. Dobi se v »Katoliški Bukvam i« v Ljubljani in velja 2 K 40 h.
Štajerske novice.
š Dvoboj med celjskima nemškima prvakoma. V Celju se je začel volivni boj za deželnozboske volitve s — sabljami. Vzbudilo se je namreč staro germansko viteštvo in prelivala se je rdeča kandidatska kri! Po mestu kroži senzacionelna novica, da sta se v sredo ali četrtek pred Jožefovim v Gradcu dvobojevala Jabor-negg in Aistrich. Jabornegg je dobil neko malo ranico, Aistrich pa častni »šmis« na glavi. Zdravniško pomoč sta dala dr. doji tseh in Jesenko. Pravi vzrok ni znan, bode pa gotovo cela zadeva v zvezi z Ai-.strichovjmi napadi na starošlavno celjsko nemško mesto. Treba je sedaj, da se \i-strich še stepe s (pl.) Woschnaggom in Stalhierjem, pa bode nedvomno postal nemškoradikalni mučenik in štajerski deželni poslanec!"
š Nem^kutarji v Leitersbergu zopet pogoreli. Iz Leitersberga pri Mariboru se nam poroča: Naši nemškutarji so zopet pogoreli. Zahtevo po minoritetni nemški trirazrednici je deželni šolski svet zavrgel, pač pa jim je ponudil neki nestvor, ki se imenuje »ZweckmaI3igkeitsschule«. Na to ime bi menda lahko vzeli patent. Sed ij bomo pa tudi Slovenci povsodi, kjer se nam krajšajo v šoli narodne pravice, zahtevali enake šole. Bo-li deželni šolski svet tudi nam tako postrežljiv? Naša slovenska štirirazrednica, po težkih bojih rešena, nam seveda ostane. To je — zadnja naša slovenska šola v mariborski župniji.
lj Promviran bo 27. t. m. doktorjem prava na graškem vseučilišču c. kr. na-mestniški računski asistent Rudolf Reich v Gradcu.
š Frančiškanska predmestna župnija v Mariboru je pridobila po odloku obla-stva enajst številk iz župnije sv. Petra, tako da šteje sedaj okoli 11.000 duš. Potreba za tretjega duhovnega pomočnika bo sedaj posebno nujna, zlasti ker ima župnija tudi mnogo šol.
š V Št. Ilju v Slov goricah postane /.upnik gospod kaplan jareninski Eva I d V račko.
š Odpeljal se je včeraj rz Reke v Ameriko g. dr. Jože Goričar, Štajarski rojak, kjer'prevzame mesto konzula v Pitts-burgu.
š V Čeplah pri Vranskem je kupil bivše V i ran to vo posestvo na javni dražbi g. F. Kladnik, poštar na Vranskem, za 32 tisoč kron.
š Prestavljen je frančiškan o. Dioni-/ ij Dušej i z Ljubljane v Maribor; br. Al. Šega iz Sv. Trojice v Brežice; br. Teodul Kramberger k Sv. Trojici.
Ljubljanske novice.
lj Iz gledališke pisarne. Jutri popoldne ob 3. imajo člani slovenske drame svojo benefično predstavo ter se vprizori Čarobni igrokaz Ferd. Raimunda »Za-pravljivec« z godbo in petjem. Pevske vložke pojejo: gdč. Thalerjeva, g. Povhč in g. Križaj. Sodeluje iz posebne prijaznosti orkester Slovenske filharmonije.
Dramsko osobje je letos naštudiralo 20 novih dram, veseloiger in 'burk ter je na novo, igralo poleg novitet še 10 različnih jgtr. starejšega repertoarja. . Dramsko (,s(.. je je torej letos v polni meri storilo svojo dolžnost, zato ne dvomimo, da bode slavno občinstvo z najobilnejšim posetom jut, i. nje benefične predstave našim ikral-am in igralcem izrazilo svoje priznanje.
Zvečer se poje tretjič in zadnjič v sezoni Čajkovskega velika opera »Onegin«.
lj Umrl je danes mesarski mojster in gostilničar na Starem trgu gosp. Anton Zupan.
lj Slovenska filharmonija priredi v nedeljo, dne 28. marca, v Unionu velik ljudski koncert s posebno izbranim sporedom. Priljubljeni skladatelj g. Parma sestavil je iz svoje opere »Stara pesem« jako lepo, obsežno in efektno fantazijo na glavne motive svojega dela. Pri tem koncertu se bode ta nova skladba prvikrat izvajala. Koncert dirigiral bode gospod kapelnik Talich. — Danes, v sredo, 24. t. ju. ob 8. uri koncertira »Slovenska filharmonija« v restavraciji hotela »11 i r i j a«. Vstop prost.
Ij Umrl je danes trgovski sotrudnik pri Kendi g. Roman Murk o. — Danes je umrl dijak II. razreda tukajšnje realke Feliks S u h a d o 1 c.
Ij Prisiijenec pobegnil. Danes zjutraj je pobegnil od dela s Kodeljevega prisiijenec Nikolaj Mozer.
Ij Komorno godbeni večer bo v ormoški okoliški šoli v četrtek, 25. t. m. Začetek ob 6. uri zvečer. Konec ob 8. uri. Vstopnina I K. Prebitek v šolske namene.
li Konservativno obrtno društvo je prenehalo s svojim delovanjem in se raz-drilžijo. To društvo že nekaj let ni delovalo.
Ij Dr. Žerjava je tožilo drž. pravdni-štvo, češ, da je na shodu v Mestnem domu pozival zborovalce, naj dajo baronu Schv/arzu na Belarjevo imenovanje bra-liialen odgovor. Tozadevna razprava se ie vršila včeraj. Dr. Žerjav ie bil obsojen na 100 K.
Ij Za »Rokodelski dom« v Ljubljani
sta darovala p. n. preč. gg. Ivan Cebašek, župnik v Polhovem gradcu, 10 K, in Fr. Juvan, župni upravitelj na Brezovici pri Ljubljani, 5 K. Blagima dobrotnikoma kličemo iskreni: Bog povrni!
- Šmarna gora in Sv. Jošt sta imela v nedeljo blizo 200 pomladanskih izletnikov od vseh strani. Flora je na solčni strani deloma že razvita. Zvončki, teloh in podobni pomladanski znaki so bile priče v rokah vračajočih se izletnikov. — Pa tudi Rožnik, Golovec in Mestni log niso prazni cvetja.
lj Prva jata rac in gosi je letela k nam čez mesto preteklo sredo. Nastop pomladi pa ni bil v mestu včeraj drugej poznati, kot na neprijetnem vetru in ljubljanskih ženskih — toaletah! . . .
Ij Delavski oddelki. Zadnja dva dneva preteklega tedna je šlo Skozi Ljubljano nad 250 stavbnih delavcev. Okoli 50 zidarjev in težakov je ostalo v Ljubljani. Sprejele so jih tri tvrdke.
lj Ljubljančan radi umora pred porotniki'. Včeraj ob deveti uri zjutraj je zapri-čelo prvo letošnje zasedanje pred tržaško poroto. Prva obravnava se je vršila proti kočijažu Ivanu Kala iz Ljubljane, ki je bil obdolžen, da je dne 31. decembra 1. 1. v gostilni v ulici Ferriera št. 41, umoril Vinki Donika.
lj V Krakovem in Trnovem so vrtovi vzlic skrajno neugodnemu vremenu skoro brez izjeme že obsejani. Upati je, da dobimo v kratkem prvo »berivko« na trg.
lj V javnih nasadih in drevoredih, kakor tudi na sadnih vrtovih se drevje pridno snaži in obrezuje, da se zamujeno kmalu popravi.
li Ponarejeni 20-vinarskH novci krožijo zopet po Ljubljani in okolici. Falzifi-kati so zelo dobro ponarejeni in jih na prvi hip ni mogoče ločiti od pravih novcev ogrskega kova. Kovina pa je dokaj mehkejša od nikla. Pri sprejemanju drobiža je torej treba posebne pozornosti.
lj Čigava je knjiga »Auf Tabors Hohen«, ki se je že pred več meseci našla v zakristiji misijonske cerkve?
BRATSKA DRUŠTVA!
Oso jam si Vas opozoriti na socialni kurz, ki ga priredi S. K. S. Z. v Ljubljani od 12. do 14. aprila. Ker sc bodo v kurzu obravnavala tudi vprašanja, ki so veleva-žna za vsa izobraževalna društva, želi podpisani odbor, da bi se kurza tudi od vašega društva udeležil kak zastopnik. Vse potrebne informacije dobite, ako se obrnete na naslov: profesor Evgen Jarc, IJabljana.
Kot zadnij dan za prijavo jc določen .1 anril t. 1.
Za odbor S. K. S. Z.: F. Jarc, t. č. predsednik.
Razne stvaiL
Obstreljavanje zrakoplovov. Tvrdki Ehrhardt in Krupp sta konstruirali topove za obstreljavanje zrakoplovov. Nekaj so jih že preizkusili z najboljšim uspehom. Topovi proti zrakoplovom se vozijo z 'jv-tornobili, da lahko hitro zasledujejo zrakoplove. Prihodnjih nemških cesarskih vaj se udeleže tudi zrakoplovi, vojna uprava preizkusi ob tej priliki tudi nove topove. Vaj se udeleži tudi Zeppelmov zrakoplov na strani wurtemberškega ar-madnega zbora. Nasprotni bavarski ar-madni zbor bo s svojimi topovi zasledoval Zeppelinov zrakoplov.
5800 zločincev pomiloščenih je brlo te an, v Srbiji.
Dijak ustrelil ravnatelja. V bulgarski gimnaziji v Eleni je četrtošolec Konstantinov radi slabega izpričevala ustrelil ravnatelja Kverlova.
Lakota na Portugalskem. V mnogih pokrajinah Portugalske vlada silna lakota. Stradajoča množica je v Beji napadla magistrat in zažgala notranjo opravo. Komaj so rešili nekaj dragocenih spisov. Vojake je množica sprejela z bombami.
Mizar — dramatik. Segedinsko literarno društvo je razpisalo nagrado 1000 kron za najboljšo dramo. Nagrado je dobil mizar Dalnoky iz Budimpešte.
Nov otok je našel severoizhodno od ruskega otoka Sahalina japonski razisko-vavec Matsušima. Otok je velik in baje posebno ugoden za ribištvo.
Proti Zidom. Finski državni zbor je sprejel predlog, da se na Finskem prepove klanje živine po židovskem ritmu. Car je zakon sankcioniral.
Aretacije v Moskvi. V Moskvi so zaprli jako veliko oseb, med njimi 16 zdravnikov in dijakov in enega bivšega poslanca dume. Dolžč jih revolucijske propagande.
Kako ostane ženska res mlada. Gotovo odkar obstoji človeštvo, se je izlasti ženski svet silno bavil s problemom, ni li v moči človeka, da z.atre na sebi sledove starosti 'in jih tako pokrije, da se jih ne opazi. Dragocena pariška mazila in pariške skrivnostne esence, ki jih predpisujejo lepotilni doktorji, masaže na obrazu, mlečne kopeli in tisoč drugih sredstev ni nikdar zanioglo popolnoma doseči svoj namen. Neki francoski list poroča sedaj o nekem nezmotljivem sredstvu, ki omogoča ženskam. da ohranijo mladostno sve-. žost in lepoto do pozne starosti. Seveda zahteva to lečenje precej samozatajeva-nja, ali kaj ne stori ženska radi lepote? Kar zahteva novi lepotični doktor od žen-, ske ni nič drugega, nego da vedno molči. . Govorjenje utrudi obraz, koža se utruja in vsled tega nastajajo neprijetne brazde in gube. Ali ženske se ne sinejo tudi smejati in smehljati, in tudi ne jokati, kajti vsa ta zrcalenja čustev obrabljajo mišice na obrazu. Izumitelj novega zistema priseza na svojo metodo in jamči vsem ženskam, ki žive po njegovem navodilu, da ohranijo mlado lice do pozne starosti. Nekaj dam je že pričelo s tem lečenjem, toda ustrajati niso mogle dolgo časa, kajti molčanje in pa — ženska!
POŠTNA STAVKA NA FRANCOSKEM KONČANA !
V Parizu se je vršil shod, ki se ga je udeležilo 6000 poštnih in brzojavnih uradnikov. Sklenili so proti 300 glasovom, da se stavka konča. O sklepu so obvestili ministrskega predsednika Člernenceaua in ministra Barthon. Vlada je ravno vsled mednarodnega položaja gledala na to, da se stavka hitro konča.
RESNA NEVARNOST ZA PERZIJO.
Peterburško perzijsko poslaništvo je brzojavilo perzijski vladi, naj takoj proglasi ustavo, da se prepreči resna nevarnost.
Telefonska ln brzolauna poročile.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 24. marca. V današnji seji drž. zbora je domobranski minister Georgi odgovarjal na trditve, da so se pri zadnjih vpoklicanjih rezervistov godile neredno-sti. Rekel je. da so vpoklicani le rezervisti v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji službujočih polkov, da se tako olajšajo napori mejne straže in da so ta vpoklicanja dokaz, da ni izvršena mobilizacija.
Dunaj. 24. marca. Nujnost dr. Kra-marovega predloga je bila danes odklonjena. Vlada je imela tudi absolutno večino zase.
RUSIJA IN AVSTRIJA.
London, 24. marca. »Daily Tele-graph« javlja iz Petrograda, da je napetost med Avstro - Ogrsko in Rusi\o pojenjala. Na vsak način se omogoči konferenca, podrobnosti vsporeda pa še seveda delajo težave. Največjo zaslugo za ohra-
nitev miru ima cesar Franc Jožet, ki se je
osebno obrnil do carja. Car da mu je odgovoril s prisrčno brzojavko.
BOLGARI PROTI SRBOM?
Sofija, 24. marca. »Večerna Pošta« se izjavlja pooblaščeno, naj odločno de-mentuje rusofilsko trditev, češ, da pojdejo mnogi mladi bolgarski častniki kakor prostovoljci v Srbijo. »Dnevnik« poroča, da nameravata dva bolgarska rezervna rit— mojstra osnovati zbor prostovoljcev, ki se bodo v slučaju vojne na strani Avstrije bojevali proti Srbiji. Dan na dan narašča število srbskih beguncev, ki se mudijo okolu Sofije.
NOVE ARETACIJE SRBOV NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 24. marca. Aretacije Srbdv na Hrvaškem se nadaljujejo. Včeraj so v Mitrovici aretirali dr. Miloš Moliča in mestnega živinozdravnika Pajo Radovano-viča. V Irigu je aretiran dr. Grkič.
K SRBSKIM VOJNIM PRIPRAVAM.
Belgrad, 24. marca. Veleobrtnik K. Scheus, nemški državljan, je dal svojo tovarno na Veliki Planini za slučaj vojne srbskemu »Rdečemu križu« na razpolago. V njej hoče pripraviti 200 postelj iu skrbeti za ranjence.
ČRNOGORSKE PRIPRAVE.
Cetinje, 24. marca. Vsa pota, ki vodijo v Črno goro, so podložena z minami.
K AVSTROOGRSKO-TURŠKEMU SPORAZUMU.
Carigrad, 24. marca. -Veliki vezir je izjavil dopisniku »Magdeburger Ztg.«, da je za odobrenje zapisnika o avstrijsko-turškem sporazumu v parlamentu zagotovljena močna večina.
RUSKI VOJNI MINISTER ODSTOPIL.
Peterburg, 24. marca. Ruski vojni minister Roediger je odstopil. Njegov namestnik je general Suhomlinov.
SRBIJA TN STARA SRBIJA.
Belgrad, 24. marca. Tukajšnji listi poročajo, da pride iz Stare Srbije 12.000 i mož Srbiji na pomoč. V Stari Srbiji so včeraj ustanovili odbor »Rdečega križa«.
MOBILIZACIJA V RUMUNSKI.
Bukarešt, 24. marca. Nepričakovano in z vso^ naglico je bil mobiliziran 4. vojni zbor. Čete bodo odposlane na srbsko mejo.
Dunai, 24. marca. Vsi pri avstroogr-skih polkih službujoči rumunski častniki so brzojavno pozvani domov k svojim polkom.
ARETACIJE V BELGRADU.
Belgrad, 24. marca. Včeraj je bilo aretiranih osem podčastnikov in dva meščana, ker so osumljeni vohunstva.
Belgrad, 24. marca. Tu so aretirani vojaški krojač Kari Franki, trgovski agent Schneller in uradnik srbskih državnih železnic Todorovič.
BOJI NA BOLGARSKO-TURŠKI MEJI.
Carigrad, 24. marca. List »Hukuku Umumie« priobčuje v posebni izdaji poročilo poveljnika 3. vojnega zbora vojnemu ministru, glasom katerega, se boji ob mejni stražnici Avnulah pri Džumgale med turško stražo in bolgarskimi stražniki nadaljujejo. Udeleženo je tudi bolgarsko prebivalstvo in bati se je baje, da se boji razširijo do drugih stražnic. Bolgarski poveljnik je izjavil, da ustavi streljanje, ko bodo Turki dali dober zgled. Dosedaj še ni mnogo vojakov padlo. Drugi in tretji vojni zbor turške armade sta dobila ukaz, da ukreneta potrebno.
Zadnje vesti-Pred ultlmafumom.
POLOŽAJ — BREZUPEN.
Dunaj, 24. marca. Mednarodni položaj je brezupen, upanje na mir vedno bolj pada. Posredovanja velevlasti so prišle na točko, ki kaže popolno brezupnost na vspešno posredovanje. Z ozirom na zadnje angleško posredovanje na Dunaju se konstatira da ie angleški poslanik v imenu angleške vlade avstro - ogrskemu zunanjemu ministru* Aehrenthalu dal take predloge angleške vlade ki so z avstro-ogrskega stališča nevsprejeml}ivi. Aehrenthal je v imenu Avstro - Ogrske podal predloge, ki vsebujejo maksimum, kar more Avstro-Ogrska popustiti. Angl. vlada ni odgovorila, že sedaj je pa skoro gotovo, da je odgovor tak, da bo pokazal brezuspešiinst diplomatskih korakov. To se kaže tudi v današnji izjavi »Fremden-hlatta«, ki pravi, da je bil predlog angleškega poslanika v imenu angleške vlade nevsprejemljiv. Angleška vlada je sestavila nov predlog, ki se pa tudi znatno razlikuje od mnenja Avstro - Ogrske, zato je le malo upania. da bi imela diplomatska posredovanja kak vspeh.
Be'grad, 24. marca. Vsled vesti, da srbska vlada namerava napram Avstro-
Ogrski odnehati, so bile tu velike demonstracije proti Milovanoviču, katere je pa vlada zadušila. Vladni list »Samouprava < prinaša uradni dementi in pravi, da se odnehati ne namerava.
Praga, 24. marca. Poročevalec »Ver-kova« poroča iz Belgrada, da je Srbija pred notranjimi boji. Srbski podčastniki so sporočili srbski vladi, da če ne napove vojske, sami na svojo pest združeni s četaši udarijo v Bosno.
Dunaj, 24. inarca. Vsled vedno nepo-valjnejših vesti o mednarodnem položaju so danes kurzi na borzi zopet jako padli. Ze včeraj so kurzi jako nazadovali, danes je bil pa naval za prodajo jako velik ter so padli kurzi pri akcijah drž. železnic za 7 kron, pri kreditnih akcijah za 5 K. pri al-pinskih montanskih akcijah za 6 K.
Dunaj, 24. marca. V parlamentarič-nih krogih so mnenja, da bo avstroogrski poslanik v Belgradu danes ali jutri izročil srbski vladi noto naše vlade, ki bo imela značaj ultiinatuma. Ako odgovor Srbije ne bo ugoden, tedaj bo Avstro-Ogrska izvajala konsekvence. Dosedaj so se vsa pogajanja izjalovila. Do nedelje se mora položaj razbistriti.
Budimpešta, 24. marca. Tu je bila včeraj konferenca ogrskih ministrov. Po konferenci se je v parlamentarnih krogih pričelo govoriti, da je vojska neizogibna. Weekerle je radi mednarodnega položaja odpotoval na Dunaj ter ostane do petka, kar znači. da se do tedaj položaj razvije. Weckerle je rekel, da je Avstrija sestavila tako milo formulo, da bi se Srbija nič ne ponižala, ako jo sprejme in tako •• prepreči vojsko. Če Srbija tega ne stori, mora biti vojska. Do četrtka pričakuje sc pojašnjenje položaja. Če ni drugače mogoče, sc mora izpuliti strupeni jezik gadu na Balkanu. Weckerle je dejal, da je s strategičnega stališča priporočati, da se z vojsko sedaj prične, dokler se sedaj slaba Rusija ne opomore in ne udari proti nam.
Izvid gospe baronice dr. Gabriele Possanner
Dunaj.
Gospodu I. Seravallo
Trst.
S posebnim veseljem Vam poročam na Vaše vprašanje, da mi je Vaš izdelek Serravallo-Kina vino z železom pri lastni vporabi, kakor pri mnogih mojih bolnicah služil z najboljšim uspehom in si pridržujem isto tudi v bodoče uporabljati v pripravnih slučajih.
Dunaj, 15. oktobra 1907. M 292 (7)	Dr. G. Possanner.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. marca.
PSenica za april ....	1441
Pšenica za oktober I. 1909. . . .	11 63
Rž za april 1. 1909............7 77
Oves za april	9 20
Koruza za maj I. 1909..........10 73
Efektiv: 10—15 dražje.
Meteorologično poročilo.
stilna n. morjem 306-2 m, »red. zraCnl tlak 736*0 mm.
3 3	Čas opa-aovanfa	Stan|. barometra v mm	Temperatura po Cclzl|n	Vetrovi	Neb.	« XI fi|
23	9. zveč.	728-4	55	sl. jzab.	jasno	
24	7. zjutr.	309	00	sl. jvzh.	megla	00
	2. pop	30 6	143	sl. jug	del. obl.	
	Sredn	a včera|In|a temp. 6 6°, norm. 5 0'.				
Sprejmem takoj izurjenega, zanesljivega in vestnega rirzz
5©licitatorjci
ter pisarko s prav lepo pisavo in izurjeno v strojepisju. 823 3-1 Dr. Fran Poček, odvetnik v Ljubljani, Stari trg št. 30.	'
Gostilna
(D blizu Ljubljine, dobroidoča, s ' krasnim vrtom, acetilensko razsvetljavo, popolnoma nanovo urejena, se odda radi nenadnega odpoklica najemnika v vojaško službovanje takoj ali s 1. aprilom 1.1, oz.ir. pozneje v najem.
Naslov se poizve v upravništvu .Slovenca'.	828 (1)
Mesto vsakega posebnega naznanila. 829 1-1 "J* _
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Alojzij Potrato
uCItelJIgenlk
previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 20. letu svoje dobe po dolgi mučni bolezni, danes, ob '/2IO. uri do-poludne mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se bode vršil dne 25. t. m. popoludne ob 3. uri iz hiše žalosti Stari trg št. 21 na pokopališče pri Sv. Križu.
Nepozabni se priporoča v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 23. marca 1909.
Žalujoči ostali.
Izjava.
Z ozirom na govorico, katero trosijo nekaterniki po Spodnji Šiški, češ da sem bil jaz pred c. kr. okrajnim glavarstvom v Ljubljani zaslišan kot zaupnik in da sem se izjavil proti temu, da bi se dala gg. Viljemu Maurer, Franu Verhovec in Josipu Vodnik krma v podporo, izjavljam resnici na ljubo;
da je ta govorica vseskozi izmišljena in neutemeljena in da tisti, ki to vest razširja, govori popolnoma neresnico.
V Spodnji Šiški, 24. marca 1909.
FRANC BURGER
830 posestnik in tovarnar v Spodnji Šiški. 2—1

& * & * * *
B 8
K *
K
8 &
& & *
Hotel ..Ilirija" v Linhljani,
kolodvorske ulice
Priporoča svojo restavracijo. — Priznano dobra kuhinja, domača in tuja pristna vina, vedno sveže pivo.
Sjnlna uritilki nlnio
Najnižje cene — točna postrežba. Potujočemu občinstvu so na razpolago fino opremljene
sobe za tujce
Za naklonjenost se slav. občinstvu priporoča
934	M. Novak.

835 1-1
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi, nepozabni oče in stari oče, gospod
Anton Bolka
hišni posestnik
včeraj, dne 23. marca ob 10. uri zvečer, večkrat previden s sv. zakramenti, v 74. letu svoje starosti, vdan v božjo voljo, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega rajnika bo v petek 26. marca 1909 dopoldne ob 9. uri na pokopališče sv. Jurija.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Stožlce pri Ljubljani, 24. marca 1909.
Žalujoči ostali.
840 1-1	-j-
Oloboko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, gospod
Anton Zupan
posestnik, gostilničar in mesar
danes ob 11. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši, mučni bolezni, v 50. letu svoje dobe mirno izdihnil svojo dušo.
Pogreb predragega rajnika bo v petek, popoludne ob 3. uri iz hiše žalosti Stari trg 18 na pokopališče k Sv. Križu.
Blagi pokojnik se priporoča v pobožen spomin.
Ljubljana, 24. marca 1909. Marija Zupan, soproga. Anton, Iflici, Poldi, Karol, otroci.
Zahvala. 824
Globoko ginjeni vsled obilili dokazov iskrenega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela, čutimo se dolžne, ker se žal ne moremo zahvaliti vsacemu posebej, da izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Pred vsem se zahvaljujemo čast. ljubljanskemu šolskemu kuratoriju za njegovo dobrosrčno naklonjenost, vi-sokorodnemu gospodu okrajnemu šolskemu nadzorniku prof.Schrautzer-ju, gospodu ravnatelju Trappen-u, uradništvu in delavstvu kranjske industrijske družbe, načelniku godbe gospodu Pongratzu za njegovo požrto-tovalno sodelovanje, slav. prostovoljni gasilni družbi, slavnemu veteranskemu društvu, kakor tudi ostalim društvom in korporacijam za častno udeležbo pri pogrebu, prečastiti duhovščini za vodstvo pogreba, slavni tovarniški godbi za ginljivo godbo, moškemu pevskemu društvu „Stahl und Eisen" za lepo nagrobno petje, nič manj pa tudi onim ljubim prijateljem in znancem, ki so pokojnika tolažili in mu pomagali v urah njegove bolezni, predvsem gospodu dr. vit. pl. \Volffu za požrtovalno ljubeznivo oskrbovanje, gospodičinam učiteljicam in vsem, ki so s krasnimi darovanimi venci dokazali svoje prijateljstvo do dragega pokojnika; vsem naša najsrčnejša, najglobokejša zahvala!
Jesenlce-Fužine, 22. marca 1909.
Globolfožalujoča rodbina Pospischil.
Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo
naimodemejjo kpnfektiio Oblek
° za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
i po najnižjih cenah. — Postrežba solidna.
damske klobuke Ozmec & Vičič1
L
Orig. dunajski in pariški modeli.
Zaloga žalnih klobukov.
Čepice za dame in otroke.
Moderniziranje klobukov.
damske klobuke
Ljubljana, Šelenburgove ulice, hotel „Pri Maliču", nasproti glavne pošte 820 3-1 priporoča svojo bogato zalogo
domskih in otroških klobukov.
J
8i 1 3-.
P. T. velecenjenim gostilničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se mi je posrečilo nakupiti po najboljših vinorodnih krajih veliko množino različnih vrst vin, kakor n. pr. dolenjska, goriška, briška rebulja i. t. d.
Cena zajamčeno pristnim vinom Je od 30 v naprej. Oddajam samo nad 56 litrov.
Vso, znatno razširjeno trgovino vodim sam, zato lahko oddajam dobro in zajamčeno pristno — blago po nizki ceni.	—
Za prijazna naročila se najvljudneje priporoča
FERDINAND VODE
posestnik in trgovec z vinom na debelo
v Kaplji vasi. pošta Komenda. Gorenjsko.
Največja zaloga oblek za gospode in deč/^e.
J zborni izdelki, po nizkih in stalnih cenah.
Velika	blaga 3<? izdelovanje civilnih
^a^or tudi vseh uniforms^ih oblačil po meri.
JN 1/	Ljubljana, Dvorni trg 3.
* * \ **flim Podružnica: Novo mesto.
422 100—1
Ulnske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov.	66 12
FRAN CASC30
Šelenburgove ulice št. 6.
f i V V« • I •
Uec 51U1IJ
se sprejme pri A. Singerju, Gosposke ulice, šlev. 4 .	825 1—1
Sprejme se takoj
BH pomočnik
Karol šloser, krojaški mojster, Št. Vid nad Ljubljano, št. 41.	827 l—1
Pozor!
Vrtnar
prva moč, z dobrimi spričevali, išče službe za mesec april. Naslov pove uprav. »Slovenca". 8225-1
Pelerine ja častnice, talarje in barete
ja sodnice ima v fini izvršitvi in nizki ceni v zalogi
826 6—1
JLjubljana, Dvorni trg 3.
j\.Jxunc,
Anion Dernič
izdelovatelj orgel v Radovljici.
Vljudno javljam, da sem po večletnem delovanju pri prvih svetovnih tvrdkah, sedaj
otvoril lastno obrt
in se čast. duhovnikom, organistom in cerkv. predstojništvom priporočam za napravo
cerkvenih orgel
pnevmatičnih in elektropnevmatičnih naprav, tako, da se igralnik lahko vozi ali prestavlja na vsak poljuben prostor. — Vsakovrstna predelavanja, vglasbein popra-vila starejših orgel in različnih inštrumentov točno in ceno.
750 7-1
Z velespoštovanjem
Anton Dernič.
II.
»Slovenca11 fttev. 67, dnč 24. marca 1909
Državni zbor.
H u naj, 23. sušen.
Podržavljenje železnic.
S.noči jc seja trajala skoraj do enajste ure. Zbornica je sprejela zakon, s katerim se podržavijo tri zasebne železnice, ki merijo skupaj 2769 kilometrov. To so: Državna železnična družba, ki meri 1557 krn, za 690,423.000 kron; severozapadna železnica, ki meri 932 km, za 398.631.000, in jugo-severoneinška zvezna železnica, ki meri 280 km, za 79,362.000 kron. Vsa odkupnina torej iznaša 1,168.416.000 kron. Država utegne v bodoče k prometnim tro-škom dodajati še okroglo 8 milijonov K, imela pa bode mnogo večjo korist od podržavljenih železnic vsled tega, ker bode mogla vpeljati na državnih železnicah enotno in smotrerio tarifno politiko tudi nasproti Ogrom.
V razpravi so razni poslanci izražali željo, da se podržavi tudi j"u ž n a železnic a. I )r. E11 e n b o g e n je grajal delovanje železniškega sveta. Po trditvi njegovi železniški svet nima druzega pomena, nego da imajo člani proste karte. Mnogi govorniki so se bavili z narodnim vprašanjem, katero igra veliko vlogo pri imenovanju uradnikov. Na zahtevo nemških poslancev je obveljal v § 5. dostli-vek: Pri nameščanju uslužbencev se mora vlada ozirati na obe narodnosti, na dejanske jezikovne razmere in prometne potrebe.
Živinske kuge.
Danes je zbornica pričela razpravo o načrtu novega zakona proti zatiranju raznih živinskih kug. Poročevalec je poslance Povše, kateri je med živahnim odobravanjem pojasnil potrebo in koristi novega zakona za živinorejce in tudi kon-sumente.
Skoraj tridesetletna izkušnja je dokazala, da je sedanji zakon proti kužnim boleznim jako pomanjkljiv. V mnogem oziru ne zadošča sedanjim gospodarskim razmeram, pa tudi ne prometu z živino. Vlada je predložila nov načrt, ki ga je odsek v mnogih točkah prcnaredil.
Načrt določa med drugim, da sine vlada storiti potrebne korake tudi proti kugam, katerih zatiranje sedaj ui zaukazano.
Važna je določba, da more vlada v sili uporabiti tudi občinske, deželne in druge živinozdravnike.
Pomenljive so določbe, da sme vlada v varstvo domače živine prepovedati uvoz in prevoz živine in živinskih surovin.
Tretji odstavek zakona govori o živinskih potnih listih. Novi zakon bode dovoljeval olajšave, ako ni opravičena nevarnost okuženja. Ostrejši pa je § 9., ki določa, da mora živinozdravnik na seni-njih pregledati živino. Le izjemoma bodo smele živino nadzorovati tudi druge osebe.
Zakon dalje govori o naredbah pri transportih na železnicah, o cepivu, zdravilih, ogledih klavne živine.
Posebno stroge so določbe o sumljivih boleznih itd. Kdor naznani sumljivo kužno bolezen in s tem prepreči nevarnost, ima pravico do premije od 10 do 50 kron.
Paragraf 21. določa kužne komisije, v katere bodo voljeni tudi zastopniki občin. Nadaljni paragrafi določajo postopanje proti kužnim boleznim, katerih načrt našteva 12.
Za živinorejce posebno važen je odstavek 6., ki določa odškodnino za uradno pobito živino. V slučajih kuge na gobcu in parkljili bode država dovoljevala odškodnine 90 odstotkov vrednosti, v drugih slučajih pa dve tretjini. Za prašiče bode država dovoljevala 95 odstotkov, za plemenske prašiče pa celo 25 odstotkov nad cenjeno vrednost. Odškodnina pa se ne izplača, ako je posestnik vedoma zakrivil razširjenje kuge.
Izvanredno stroge pa so kazni, iu sicer določa načrt zapor od enega tedna do enega leta ali globo 50 do 4000 kron.
Kdor se hoče poučiti natančno, naroči naj si pozneje novi zakon. V navadnem poročilu je nemogoče navesti vse bistvene določbe, Govorili so v glavni razpravi: Povše, Kotlar, Kurilovič, Zu-leger, David, Šabota, Lukasevič, Eisterer, Staruch, Schlosnikl in Zaruba. Večinoma vsi govorniki so bili vobče zadovoljni z novim načrtom, le Rusini so odločno pobijali kazenske določbe kot prestroge. Sklicujejo se namreč na gališke razmere. V Galiciji okrajni glavarji zlorabljajo ravno kužne bolezni proti Rusinom in sploh opozicijskim strankam ter poslancem. Velcgrajska kuga . . .
Konečno je poročevalec Povše med živahnim odobravanjem pobijal razne
ugovore iu očitanja proti agrarcem. Ob 5. uri je bila glavna razprava končana.
Dr. Krainaf ima besedo.
Ze dober teden je nosil dr. Kramar v žepu nujni predlog, naj vlada opraviči izdajo zakladnih zadolžnic. Iz vzrokov oportunitete do danes ni bil vložil tega nujnega predloga, opustiti pa ga tudi ni hotel. Zato so se danes opoldne dogovorili načelniki klubov, da dr. Kramar utemelji svoj predlog po glavni razpravi o zakonu proti kužnim boleznim. Ko pa je bila končana razprava, hoče predsednik dr. Pattai zaključiti današnjo sejo. Vsled tega nastane v zbornici velik krik, zakaj se seja ne nadaljuje. Poslanec Seitz nato predlaga, naj se seja nadaljuje. Velika večina poslancev je pritrdila temu predlogu.
Dr. K r a m a f je moral pričeti govor, da utemelji nujnost svojega predloga. Bistvo in namen predloga sem že pojasnil v članku »Finančni načrti«.
Velikonočne počitnice.
Z ozirom na napete vnanje razmere je hotela vlada že jutri odgoditi državni zbor. Ker pa so se te razmere nekoliko ublažile, bode poslanska zbornica zborovala še v petek in soboto ter morda še prve dni bodočega tedna. Vlada in industrijski krogi zahtevajo, da parlament še pred velikonočnimi počitnicami dovoli vladi zakonito pooblastilo za trgovinske pogodbe z Bolgarijo, Mehiko in Srbijo.
Grof Dzieduszycki T.
Sinoči je bil grof Dzieduszyeki še do 11, lire v zbornici, zjutraj ob 4. uri je umrl nenadoma, zadet od kapi. Rodil se je leta 1848 iu obiskoval razne visoke šole. Ze v mladosti je začel pisateljevati in bil nekaj let tudi profesor estetike na univerzi v Lvovu. Leta 1878 je bil prvič izvoljen v deželni zbor gališki in leta 1879 v državni zbor. Od 2. junija 1906 do 20. novembra 1907 je bil v Beckovem kabinetu minister za Galicijo. Pokojni grof Dzieduszyeki jc bil temeljito izobražen mož, duhovit in spreten govornik. Sicer je težko izgovarjal trde nemške besede, toda vedno je vzbujal veliko pozornost med poslušavci. Med poslanci sploh je užival velik ugled, med svojimi ožjimi tovariši veliko veljavo. Bil je v istini čist in plemenit značaj, četudi so ga Rusini šteli med neprijazne jim žlahčiče. Predsednik dr. Pattai se je v krasnih in vznešenih besedah danes začetkom seje spominjal pokojnika.
Poslanec dr. Benkovič
je v današnji seji predlagal:
I. Uravnavo službenih razmer železničarjev; 2. 36urni nedeljski počitek v ru-dokopih; 3. proporčne volitve v rudniške zadruge, posebne odseke za rudarske nadzornike in čuvaje izmed delavcev; 4. reformo žganjarine v smislu kmečkega prebivalstva; 5. reformo osebne dohoda-rine in. 6. odpravo posebnega davka od trgovine z žganjem. Dalje je vložil inter. pelaciji o uporabi navodila pri razdelitvi državnih podpor vsled uim in zaradi počasnih rešitev prošenj za živinske semnje.
Interpelacija
ooslanca Demšarja in tovarišev na polje-'ielskega ministra.
Pred tremi ieti sem prevzel v najem za živinorejsko zadrugo v selški dolini državno planino Pečano. Ker je živinorejska zadruga to planino neobhodno potrebovala, če se je hotela razviti in živinorejo povzdigniti, je bilo jasno, da je morala za planino na dražbi plačati visoko najemnino. Zadruga plačuje vsako leto 260 K več najemnine, kot so jo prej plačevali razni najemniki. Ker se je planina le izkoriščala in je država ni nič izboljševala ter je zadruga prevzela tudi popravila pri slabi pastirski koči, je visoka najemnina za mlado zadrugo precej huda butara. Zadruga je pri svojih skromnih sredstvih storila za planino več kot svojo dolžnost. Popravljala je pastirsko kočo, ki je v prav škandalozno slabem stanju in napravila še nov hlev za teleta. Ze lansko leto se je izjavil tesarski mojster, da koče ne bo mogoče več popravljati, ker jc tako slaba. Vsa popravila ne držijo niti pol leta in bi bil le po nepotrebnem denar proč vržen. Koče sc mora vsaj polovico nove narediti. Vsled tega sem se obrnil na c. kr. gozdno nadzorstvo v Radovljici. To mi je odgovorilo, da je kočo in druge stavbe dolžna popravljati po pogodbi živinorejska zadruga. Iz tega se jasno razvidi, da je gozdna oblast namenjena samo izkoriščati našo živinorejo. Podpisani vprašamo zato g. poljedelskega ministra:
1.	Ali hoče na to delati, da bo planina tako urejena, da bo mogla zadruga izvrševati svoje drago najete pašne pravice?
2.	Ali država namerava v resnici delati za povzdigo živinoreje, ali so besede vlade v tem oziru za nas le prazne fraze?
Iz Cerknice.
Obrtni sliod v Cerknici.
V nedeljo, 21. t. m., se je vršil v Cerknici obrtni shod. Obrtniki so prihiteli celo od tri ure oddaljenega St. Vida v Cerknico. Par obrtnikov jc bilo mnenja, da se morajo vsi do zadnjega obrtnika udeležiti shoda. Ker se je pa vršil v ravno istem času liberalni shod, je šlo tje nekaj obrtnikov svojo radovednost past. Ti so hoteli, da bi se bil obrtni shod vršil šele ob pol 6. uri, kar so pa obrtniki, zbrani ua obrtnem shodu, odločno odklonili. Obrtni shod se je otvoril točno ob pol 5. uri.
G. Ronko ml. je otvoril shod in 'bil tudi izvoljen za predsednika. Prvi je govoril g. Kregar iz Ljubljane. Pojasnil je, kake pravice so imeli cehi v srednjem veku, in kake pravice imajo današnje obrtne zadruge. Priporočal je obrtnikom sodnega okraja Cerknica, naj ustanovijo svojo obrtno zadrugo. Govornik je naštel, kaj vse lahko potem zadruge ustanovč. Naštel je pa tudi vse hibe, ki jih imajo današnje obrtne zadruge. Krivo, da obrtniki niso bolje organizrani, je tudi velikokrat brezbrižnost obrtnikov, ki se za svojo in svojih sotovarišev - obrtnikov koristi premalo zmenijo. Govoril je nadalje o obrtnih šolah. Treba bo tudi prositi deželni odbor, da bo dal nekaterim našim talentiranim fantom podporo, da se bodo izobrazili v obrtnih šolah v Gradcu ali ua Dunaju.
G. Ložar je našteval razne uspehe, ki jih je dosegla krojaška zadruga v Ljubljani. Zlasti, da je dobila krojaška zadruga delo za poštarje, je velikega pomena, sedaj je bil ravno čas, ko krojači niso imeli veliko dela. To delo jc 'jubljanskim krojačem dobro došlo. Vseh kosov je za narediti čez 7000. G. Ložar je nadalje govoril o bolniški blagajni mojstrov, o obrtnem kreditu, o obrtnem svetu in pospeševalnem uradu, ki ga misli deželni odbor ustanoviti. Konečno je tudi priporočal, naj obrtniki v cerkniškem sodnem okraju osnujejo obrtno zadrugo. Glasovanje nato je pokazalo,da so vsi obrtniki omenjenega okraja za to, da se osnuje zadruga. V pripravljavni odbor so bili nato soglasno izvoljeni gg.: Ronko Janez ml., Loko Anton, Jerina Gašper, Turšič Janez, Mele Jožef in Grebene Matija. — G. Kregar je potem še pojasnjeval, kaj ima novoizvoljeni pripravljavni odbor storiti. Imamo zadružnega inštruktorja dr. Blodiga, ki ima dolžnost, da pomaga pri snovanju zadrug. Govornik je o stvari že ž njim govoril in in ii je obljubil, da bo vse potrebno ukrenil, da se v Cerknici čim preje ustanovi obrtna zadruga. Konečno se je zahvalil še navzočim obrtnikom za zaupanje pri zadnji volitvi v trgovsko in obrtno zbornico. Ko jc še konečno g. Ronko ml. pozival obrtnike k skupnemu delu za organizacijo, je ob splošnem navdušenju zaključil shod.
—	Zopet liberalni shod v Cerknici. Liberalna stranka na vsak način želi ravno pred občinskimi volitvami še zbrisati grehe cerkniškega liberalnega županstva. Zato so zopet sklicali shod v nedeljo, dne 21. t. m. Zopet sta prišla dr. Tavčar in dr. Švigelj. A to pot niso mogli več tako prosto zabavljati. Na shodu je bilo gotovo dobre tri četrtine pristašev S. L. S., ki so pa vendar, da se shod ni takoj pri začetku razbil, pustili, da je liberalec zasedel predsedniško mesto. Dr. Tavčar je navajal nauke iz sv. pisma, spravil se na dr. Lani-peta in zopet obnavljal neresnico, da je S. L. S. zakrivila slabo razdelitev sena. Dr. Švigelj je trdil o nekern konsumu, da je nekdaj po nespameti zapravil okrog 700 kron, a ni povedal, kje in kdaj. Odgovarjala sta kapelan Podbevšek in posestnik Korče, ki so ju pa liberalci pri vsakem stavku prekinili z divjim kričanjem, da bi tako vdušili gorke resnice, ki sta jim jih pravila. Zupan Serko je izkušal krivdo, odvaliti od sebe. Dokazoval je, da jc bilo oklicano tudi glede otrobov itd., a kdo je slišal ta oklic, tega ni povedal. — Cel shod je bil precej buren. Naši so imeli še pripravljeno gradivo, a niso prišli več do besede, ker je predsednik zborovanje hitro zaključil.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Cerknici uljudno vabi v četrtek dne 25. marca k zabavni prireditvi v dvorani hranilnice in posojilnice. Na sporedu je tamburanje, deklamacije, petje in igrokaz s petjem v štirih dejanjih: »Dve materi«. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
\i Idrije.
i Zanimanje za volitve je preccjšno. Prijatelji razpuščenega občinskega odbora marljivo delajo laži. Verjamejo liberalci in socialni demokratje tako vsako neumnost, ki jim jo pove kak rdeč voditelj. Raznesli so na priliko med volivci, da je ge-
rent grozovito oškodoval občino, ko jo je oprostil nebodigatreba Julčeta. Saj je občina pridobila, ko nima več tega moža. Osobje, katero je sedaj v uradu, popolnoma zadostuje, ako le hoče delati. Zgled naj daje pa župan, kakor ga daje sedaj gerent. Dajmo občini župana, ki se bo razumel na urad in bo hotel delati, ne pa kako osebo, ki je morda kaj zvedena v raznih kavarniških zabavali, o uradu pa nima mnogo duha.
i Tri advokate je najel bivši občinski tajnik Novak, da mu na njegove stroške pomagajo zopet na občinskega konja, gerent pa je naročil na občinske stroške dva odvetnika, ki naj ga rešita iz zadrege. Tako je z vso resnobo pripovedoval v nedeljo neki socialni demokrat. Povedal je, da so to pravili na dopoldanskem, shodu >v pivarni. Dobro je torej socialno-dcmo-kraški voditelj obdelaval svoje ljudi. Saj bi bilo zelo slabo za naprednjake in njih rdeče zaveznike, ako bi volivcem povedali resnico. Julče ima morda res tri advokate, saj sta že v idriji dva, notar in pobratim Julčetov, Tavzes. Gerent je pa najel le enega odvetnika, namreč dr. Pegana. Socialistovski govornik je — vedč ali nevede — spojil dve pravdi, ki jih ima občina. SOcialno-demokraški in liberalni odborniki imajo namreč na vesti tožbo bivšega realčnega profesorja L., kjer se gre Pa res za tisočake. V letu 19118. je plačala občina pravdnih stroškov v tej zadevi okoli 480 K. Te stroške so zakrivili občini socialno-demokraški voditelj in vodje na-prednjakov. A o tem popolnoma molče. Povemo pa mi, da vidijo davkoplačevalci, kako znajo lepo gospodariti združeni liberalci in socialni demokratje.
.-i Volivni oklic, ki so ga izdali neodvisni volivci, jn hudo spekel nasprotnike. Ker ue morejo utajiti, da je v oklicu odkrito resnično delo razpuščenega odbora, naročili so svojemu dopisniku, naj se po-norčuje iz oklica v kakem dopisu, ker ovreči ne more nobenega stavka v oklicu. Toliko v pojasnilo, če bo zagledal dan kak dopis v tem zmislu!
i Kandidata za deželni zbor so naprednjaki vendar dobili. Brat J a n G r u -d e n iz Jeličnega vrha pri Idriji hoče dati svoje ime, ker drugi ue mara. Mož je sicer rekel, da ne bo nikoli več kandidiral, a za silo hoče vendar še biti, da stranki ustreže. Zakaj ni sprejel naš Julče Novak? On ima čas, obetal bi lahko tudi veliko in mlad je še. Ko ni več mestni tajnik, bi prav brez posebnega napora sprejel novo breme.
i Našemu učiteljstvu na rudarski ljudski šoli bodo /.boljšali plačo socialno-de-inokratični poslanci, ki imajo mnogoštevilni klub na Dunaju, tako sta modrovala, kakor se nam poroča, prof. dr. Lončar in Ante Kristan iz Ljubljane. Mi sicer privoščimo iz srca učiteljstvu zboljšanje plače, a če jim jo bodo izposlovali socialni demokratje, bodo morali še dolgo, dolgo čakati. Njega dni je Kristan pravil na shodih s katerim poslancem je konferiral, kateremu je resolucijo izročil, katerega je ogrel za to zadevo itd. Za isti dan je šla govorica po Idriji: Naš Tonče, ta pa zna, on ima zveze, na Dunaju ga čislajo, če bo kateri kaj dosegel, on bo. Drugi dan se je že nekoliko pohladilo, teden dni se je malo več o tem govorilo, nazadnje pa vse zastalo, kajti Tonče jc znal zopet za kaj drugega ogreti svoje pristaše. Vse je pri starem ostalo, le slava je še Kristanu ostala pri sodrugili, da bo on še kaj imenitnega postal, vsaj kak direktor pri ministrstvu.
Volitve na Vipavskem.
Izredni občni zbor in volivni shod »Kmečke zveze« za vipavski sodni okraj se je v nedeljo, 21. t. m., ob pol Štirih v Vipavi v dvorani v Tabru prav sijajno izvršil. Udeležencev je bilo nad 500, in prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Nekateri so odšli, ker niso dobili več prostora.
Predsedoval je gospod župnik Kro-mar. Na shodu je vladala popolna govorniška prostost.
Na predlog gospoda dekana se je izvolil soglasno načelnikom zveze g. Jožef Fcrjančič star. iz Budanj.
Potem je nastopil naš deželnozborski kandidat g. Miro Perhavc. Razvil je svoj program, navedel nujne potrebe, za katere se mu bo, ako bo izvoljen, treba posebno potruditi ter zagotovil navzoče, da bo delal in se trudil, da bo za okraja, katera bo zastopal, kar največ mogoče dosegel. Delal bo z Bogom za krščansko ljudstvo. Besedam jc sledilo splošno odobravanje.
Ko jc dal gospod predsednik kandidaturo gospoda Perhavca na glasovanje, jc bila ista z glasnim odobravanjem soglasno sprejeta. Potem je pričel govoriti naš nc-
umorno delavni državni poslanec dr. Žitnik. V dve in pol uri trajajočem govoru nam je povedal mnogo poučnega in zanimivega. Najprvo je zahvalil zborovavce za zaupanje, katero so izrekli kandidatu S. L. S. Potem je omenil na kratko program S. L. S. in povdarjal posebno, da pristaši S. L. S. smo in ostanemo zvesti Avstrijci. Nato nam je poljudno pojasnil deželno gospodarstvo in finančno stanje, pomen in namen dovoljenega posojila. Razložil nam je, kako je z uravnavo Vipave iu hudournikov, govoril nadalje o nameravani deželni banki in deželni zavarovalnici zoper ogenj, o spremembi lovskega in šolskega zakona in o zakonu za zboljšanje pašnikov. Pojasnil nam je tudi, kdo je provzročitelj napake pri delitvi krmil. Slednjič pa je prav poljudno razložil načrt zakona za starostno zavarovanje.
Navzoči so se izrekli soglasno za to, da se tudi kmečki stan privzame starostnemu zavarovanju, a starostna doba naj se zniža na 60 let, in plačevanje naj prične šele s 24. letom. Na predlog g. Frančiška Habc iz (ioč je izrekel shod delavnemu državnemu poslancu soglasno zaupnico.
Gospod predsednik se je v imenu Kmečke zveze« poslancu zahvalil in ob pol 7. uri shod zaključil.
Proti malokrvnosti
uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-nmožuje kri in tvori hitro močno in zdravo
meso.
ftottoon emulzijo
učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v preteku 32 let.	2249 2
mu,»«,»«»»	«♦»<♦♦»<«♦» «♦»<«♦»
Cena originalne steklenice :	2 K 50 vin. :
Dobi se v vseh lekarnah.
Pristna le s to znamko
—	ribičem
—	kot garancijskim
znakom Scottovega ravnanja.
K 423 10-1
Ischias,
trganje v ledjih!
JAVNA ZAHVALA.
Naznanjam Vam, da sem popolnoma izgubil svojo večletno schias-bolezen po vporabi podagrina.
G. W , pekovski mojster, Gradec Sackstrasse.
Meschnarkova silikat vsebujoča kopalna so! je ne-prekosljiva pri protinu, revmi in trganju v ledjih!
Učinek že po treh do štirih kopeljih, tudi pri večletnih boleznih 12 do nO zavojev po i K je potrebnih za eno zdravljenje.
Mnogoštevilne zahvale, zdravniško priporočen Dobi se v lekarni Trnkoczy, drogerijali Kane, Berjak & Šober ali pa naravnost v drog«*» 1 j3 v Gradcu. Sackstrasse 3. Cene „Poda-grin"-kopelji v zdravilišču ,,JUNGBORN", Brandhofgasse.
Motor dvokolo
dobro ohranjeno 5 konjskih sil se prav poceni proda. Pismena vprašanja pod ,.Motor ' do 1. aprila na upravništvo
„Slovenca".	808 3—1
6 tarifi? i
v
c
se sprejmejo v delo pri parni žagi ns* Golem.	815 3-1
Os rbniStvo turjaške graščine v Hsmmersiielu,
pošta Studenc pri Ljubljani.
pr kDrušfvo zdravnikov
tiči dtranisEem ;e opetovano dah *emičn° p™-
J	ij/^ujiti Serravallovo ping-
vin o ter je je najelo, da vsebina jelena ni višja ^ot /^af^ega navadnega vina. ?o soglasnem sklepu je naročilo društvenemu vodstvu, naj napravi vloge na c. f^r. deželno vlado h^a^or tudi na mestni /iji/^at v JLjubljani, l^jer se prosi ja odpravo te zlorabe.
(,,Laib. Zeitg." št- 247, 26 okt. 1895.)
Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
3077 66-t
trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
lilililičiT
z modernimi, velikimi brzoparniki iz je proga
j>
«
l
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
najcenejša vožnja T Kmeriko
Na naših parnikih »Finland«, -Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland« in »Samland« kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New~Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni.
Oiljioil iz LJubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec ( vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju«. 188 (52—1)
Za Šport In promet.
2
Zaloga koles
Puch, (Styrla). Globus, Regent in drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, : poniklanje ter popravila :
solidno in oeno.
Karol čamernik
Ljubljana, Dunajska c. št. 9.
Gostilna in trgovina
se odda v najem na Viru pri Domžalah.
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupioa.	isg
Absolutno ognlevarne
blagajne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Jan. Lange
Dunaj, XVIII/], UMnger GUrtel Stev. 7.
Telefon 21485. 3157 26-9 Ceniki zastonj, Dobavitelj domačih hranilnic. TEJ
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih plošč In jramofonoo
ceniki od gramofonov In plo!£ na razpolago.
Fr. P. zajec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, »v. 26.
Hišnica
omožena katere mož ima službo, se sprejme s 1. majem. Stanovanje prosto in nekaj plače. Vpraša naj se na Erjavčevi cesti 14 visoki parter.	804 2—1
sedem tednov stari Uernhardinci.
Psi so prave vrste čuvaji ter se lahko ogledajo v Bohoričevih ul. 5, Stari Vodmat v Ljubljani. 814 2—1 l$čem	------------
oženjenesa hlapen
ki je vajen konj. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Več se izve: Linhartove ulice.	459 10 -1
Seda] vsaka obleka iz blasa za K4-ceneje!
Obleka za gospode od K12 stane sedaj K 8-—; obleka za dečke od K 10-— stane sedaj K 6-—; kostumi za otroke od K T— stane sedaj K 5"—; kostumi za prati za otroke
— od K 2'— stane sedaj K 1-—.	—
Kostumi za dame sedaj K 8- ceneje!
Kostum za dame od K 16 — sedaj K 8 — ; jopica za dame od K 8 — stane K 4 — !
um
flngleSko skladišče oblek
0.	Bernal	lovič
Ljubljana, Mestni trg St. 5.		
Podružnice Spljet, Celovec In Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve nuce 2	Podružnice Splfet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- JH I/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- Delniška glavnica -K 3,000.000.		Rezervni fond K 300.000.
Prvi kinematograf Polhe
Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne ,.Evropa" Vsako soboto In sredo nov program! „ ^	______Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6., 1 in 8. ari.
Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene prostorom: inKcl°40 v"' V^utSrtlodVn i Vsak četrtek ,n ^Oto Od 3. dO 6. ure pred- i Slike » ««<>Mva|o lUno iz prve svet. pariSke tvor. P.the Frire.. 2613 26	vojaki do narednika 20 v.	i stave po znižani ceni. i. prostor 20 v., ii. io v. |	Ravnateljstvo kinematografa nPOtllČ".
Stev. 125.
Na o. kn. umetno.obrtni strokovni šoli v Ljubljani je s pričetkom prihodnjega šolskega leta oddati mesto
delovodje za kovinski (klMnlčarski) obrt
Služba se podeli pogodbenim potom v okviru naredbe c. kr. ministrstva za bogo-častje in uk z dnd 26. septembra 1905, štev. 33.895 (Zentralblatt fUr das gewerbliche Unterrichtswesen XXIV, 6) tičoče se nastavljanja in upokojenja delovodij na državnih obrtnih učnih zavodih.
Prosilcem za to mesto, s katerim je zvezana letna remuneracija v najvišjem znesku 2000 K, je poleg strokovne izobrazbe dokazati znanje obeh deželnih jezikov.
Absolventje kake šole ali učne delavnice za ključavničarstvo, ki se izkažejo z večletno mehanično-tehnično prakso, imajo pri enakih razmerah prednost pred drugimi prosilci.
Primerno opremljene in na o. kr. ministrstvo za javna dela naslovljene prošnje je najkasneje do
dne 25. aprila 1909 I.
vložiti pri podpisanem ravnateljstvu.
C. kr. ravnateljstvo umetnoobrtne strokovne šole
v Ljubljani, dne 18. marca 1909.
784 (3-1)
Proda se vsa
oprava
kar se jo rabi za Špecerijsko trgovino. Oprava je malo rabljena. Naslov: Slepanja vas 61. 50. 793 2-1
1 ""»i« n" i	—00* 1.11.	«ii»l« ■»
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji vim» svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362 (3)
Podobam rezbarji mizarji
dobe takoj traino delo uri Petru Rutarju
Osilnica pri Kočevju.
800 4—1
na Tržaški cesti št. 45 : soba, kuhinja, drvarnica
= sc odda =
radi preselitve takoj ali za maj.	730 3—1
Stev. 266d
Razpis
788 3-1
Za preložitev deželne ceste Straža—Črnomelj med Črmošnjicami in Srednjovasjo na okroglo K 15.500 — proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. aprila t. I. ob 12 uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za prevzetje cestne preložitve Črmošnjice—Srednja vas."
Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še b°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani dne 18. marca 1909.
§ cJKodna trgovina za damo modna trgovina za gospode modni salon za damsRefiloGuke
ie nihalo sedal
P. Magdič, Ljubljana
se nsnaia sedaj
v hotelu pri „N(aliču" nasproti glavne pošte.
St. 3733
RAZPIS
787 3—1
Za zgradbos
1.	Vodovoda v Zapogah, občina Smlednik s proraču-
nj enimi stroški v..............K 20.600
2.	vodovoda za Črni vrh, nad Idrijo, okraj Logatec s proračunjenimi stroški...........K 18.000
potrebna dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave.
Pismene, za vsako posamezno vodno preskrbo posebne ponudbe,
morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna predložiti
do 10. aprila 1.1. ob dvanajstih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono doposlati je zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za prevzetje zgradbe"
i. vodovoda v Zapogah, občina Smlednik oziroma 2. vodovoda za Črni vrh, okraj Logatec.
Ponudbi mora biti dodana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogoino vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudbene cene, ter izvršitev posameznih vodo preskrbujočih naprav oddati skupno jednemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dnč 18. marca 1909,
! S Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno i« 9» ucilisea za Krojno risanja
branja cfosili
Ljubljana, Stari tri it. 28.
@ Sabi se tadl kroj po iivotni meri. 9
m tfekl v sodita od Ml litrov Bipr«| po prav primerni oenl » zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in
rektifikarni sadja
tropineveo
kranjski brinje
OllikiT&ii
« Parizu.
M. Rosner A Co.,
LJukljann,
•psi. ftlftka, polet Keeler-Jeve plvevarae.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
798 20-1
on sc priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mrličev po jako nizki ceni. i
Naročila se sprejemajo pri ■ IjBBfflflHIillMMil^	B JOSIP TURK
FRHNC VIDilLI-JU ||	|| lastnik prvega slovenskega
Prešernove ulice, Ljubljana.
pogrebnega zavoda
Ustanovljena lata 1894.
Prua domača slovenska pivovarna
Telefon *«. 210.
G. AUER-Ieulb dediče«
Untillonn, (flolfoue ulice itev. IZ, Llobllanii
Priporoča siavnemu občinstvu in spošto vanim gostilničarjem svoje izbornn
marčno pivo \3SX
Ako kašljate,
ie ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponofii potite, kaže to, da ste se
prehladili ali dobili influenco, vendar
utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo
Orkeny-jev lipov med (sirup),
katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica Črkeny-jev lipovega medu (sirupa) stane K 3'—, velika
steklenica K5» — ,3steklenice poAtnine prosto K 15'— po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri
.Apostolu', Budopeštn, Josefsring 64,
Depot 30.
3058
&
IVAN PENGOV
podobar, izdelovalen oltarjev. Iti..
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulice St. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekonj 10 letnega
L praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.	3438 52-7^
" ....... ■ ■"" Ifla

umskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
Dež. lekarna pri,.Mariji pomagaj'4
. Leusiek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jabil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jeiranje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje ffiSpSE
ljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Taono = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melasine astna in zobna
vnflil deluje izborno proti zobobolu in gnji-VUUdiobj zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpoSilja po poŠti vsak dan dvakrat.
1
■ ■■■■■■■■■
■ ■■■■■■■
Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa:
„Specijal" Pnch-kolesa.......K 150-—
„Curier" kolesa........... 115-—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66*— naprej.	(t)
Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni 1
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
urar in trgoveo v Ljubljani.
Oblastveno dovoljena razprodala.
Radi popolne opustitve trgovine prodaja se vse blago pod tovarniško oeno. Glace in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode In otroke, kravate, srajce za gospode, nogavice itd. itd. — Galanterijsko blago. — Različne kirurgične potrebsči
;ine
trebušne obveze, kilni pasovi, ravnodržalci itd.
Za mnogobrojni obisk prosi	521 12—1
Schubert prej Bilina & Kasch
Židovske ulice št. 5.
od visoke c. kr. deželne vlade
sil-
ni
Podpisani usojam si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da
otvorim 15. marca t.1. na Miklošičevi cesti št. 10
hotel „Lloijd" nasproti hotela „Union"
pisarno za posredovanje
o zasebnih poslih, kakor o nakupu in prodaji pohištva in glasovirjev, o najemnini in najemodaji stanovanj v mestu, za letoviščarje v poletju tudi na deželi, o nakupu in prodaji posestev, mestnih hiš, vil, stavbenih parcel itd., o najemnini in najemodaji, kakor tudi prodaji vsakovrstnih obrti, obrtnih lokalov in skladišč. Ravno tu sprejemal bodem naročila za reklamno podjetje, plakatovanje lepakov in za snaženje stanovanj in oken.
Za vestno in točno izvrševanje jamčim, in prosim mnogobrojnih naročil ter beležim 721	z velespoštovanjem	(t)
Peter MHTELIC, Škofje ulice št. 14, Telefon št. 155.
Preselitev obrti.
Vsem svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu sploh, uljudno naznanjam, da sem svojo	780 6-1
Kleparsko obrt na Tržaški cesti It Z preselil v Gradišče St. 10 St \ RS
Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu.
Z vsem spoštovanjem	^^ ftl^
Gramofoni!
Ural Milko Krape!
urar, Ljubljana, Jurčiče« trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, areb. tula nikel. žepnih in različnih atenakih ur, vsake vrste budilk, zlata verižioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Gramofone
o
C rt .t.
C
o
+J
cn
a
N
c
a> o
'E
rt >
O -♦->
Co 3
n P D
*r o

Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv-=
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za štndlje, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubali, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro ln alnminium v listib. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. a ::
= Najnovejši =
slikarski vzoroi ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne snhe, kemične, == prstene in rudninske barve.	■
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
— oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohlštone mizarje ===== in hišne posestnike itd.	:
::	priporoča	::
Hdolf Hauptmann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja. == Prodaja najboljšega mizarskega =
lima
= po najnlži oeni, ■■
karbolineja
--samo boljše vrste, ==
gipsa
alabastra In stukaturnega za podo-2961	barje ln zidarje.	1
- Ustanovljeno 1832. = Zahtevajte cenike! "

»ar Nora slovenska trgovina tb*
Lenasi & Gerkman, Ljubljana
priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Solidne oene in točna postrežba.	3490 (26-6)