Domoljub V Ljubljani IO. julija 194& ^ ------ — «« Četo 53 • Štev. 28 Za nov red Ko je na Francoskem vladala tako imenovana ljudska fronta, ki so jo komandiraii komunisti. so s« vrstil« stavka za stavko. Delavci so pustili delo, zasedali tovarne in tako hoteli izsiliti od podjetnikov, kar se je njim zdelo prav. Zgodil se je tale slučaj. Delavci so začeli s stavko v sladkorni tovarni in sicer v dobi, ko je morala tovarna sprejemati od kmetov sladkorno peso. Kmetje so pripeljali peso, toda tovarna, kjer je bila stavka, j« ni nvugls sprejeti. Kmetje so videli, da bo ta peta začela propadati, če je ne oddajo in da bodo imeli zgubo. Tedaj fo kmetje napadli tovarno in pognali iz nje komunistične delavce. Tudi oni so storili, kar se je njim zdelo prav, da se tako obvarujejo škode. Ta vzgled neurejenosti, kjer vsak misli, da sme napraviti, kar se njemu zdi prav, nam kaže, kako je danes ves gospodarski red postavijea na samovoljo posameznikov in na boj med različnimi skupinami. Takoj pa je tudi iz tega jasno, da (nora biti nov boljii red le tam, kjer je sporazum med različnimi gospodarskimi skupinami, kjer vlada medsebojna vzajemnost. Kako pa je prišlo do tega nereda v demokratični Franciji? Tam je res bila demokracija, t j. vlada ljudstva. Ta vlada ljudstva pa se je mnogokrat izpremenila v demagogijo, t. j. da so nekateri, ki so znali pihati ljudstvu na srce in se mu dobrikati, zlorabljali zaupanje in tirali državo v pogubo. Država jc bila čisto centralistična in ljudstvo je prihajalo do besede le, kadar so bile volitve. S tem v zvezi pa je bilo še tole: Vlada je bila odvisna od narodne skupščine. Kadar večini kaka vlada ni bila po volji, je morala odstopiti. Strankarski boji so vodili do tega, da so se vlade neprestano menjavale in da so ministri drug za drugim padali. S tem pa je padel ugled vlade in ministrova beseda ni nič več pomenila. Oblast je postala nestalna in tako slabotna. Nihče je ni več ubogal, vsak je delal po svoje. Kakšne so bile posledice na Francoskem, »o pokazali zadnji dogodki, ko se je prej tako mogočna francoska država skoraj n »enkrat zrušila, Podobno, kot na Francoskem je tudi po marsikaterih drugih državah. Ugled oblasti je omajan. Ljudstvo sicer pri volitvah svobodno voli, v resnici pa pride le redko do besede in lepa beseda: »vlada ljudstva« je v precejšnji meri le na papirju. Politični agitatorji, ki so «i včasih naravnost prisleparili zaupanje ljudstva, iščejo le sebe in svojo korist. Besedo »vlada ljudstva« — demokracija — so spravili ob dobro ime. Zato se povsod pojavlja klic po močnejših vladah. Močne roke, ki so dvignile Nemčijo in Italijo , so danes mnigirt vedno bolj vseč. Tudi pri nas se slišijo glaso- vi, da je treba oblasti več moči, da je treba, kot pravimo s tujo besedo, avtoritarne vlade. Tudi mi smo mnenja, da je v današnji družbi mnogo nereda, ki bi ga bilo treba odpraviti Vedno je treba imeti pred očmi, da ni lobene družbe brez oblasti. Slaba družina, kier oče nima besede in ugleda. Slaba občina, ki ima župana, ki nič ne pomeni. In slabe država, kjer padajo ministri čez noč in vlada danes ne ve, če bo jutri še imela kako besedo. Za red v človeški družbi mora biti oblast in ta oblast mora imeti za izvrševanja svojega dela tudi potrebno moč v rokah. Klic po močnih vladah je torej upravičen. Razume se pa, da morajo tisti, ki imajo besedo, biti res ljudje na svojem mestu in da morajo priti na svoje mesto po pravilni poti. S tem pa nikakor ni rečeno, da se mora ljudstvo odpovedati v državi svojim naravnim pravicam. Treba je le, da te pravice res tam izvaja, kjer pride naravnost do besede. Mi smo bili vedno proti centralizmu, kjer se beseda »vlada ljudstva* čisto izmaliči. Poudarjali smo, da mora priti ljudstvo do besede v malih družbah, kjer lahko neposredno odločuje. Naj občina dobi moč, da govori odločilno besedo o vseh stvareh, ki spadajo v njen delokrog. Zakaj bi se višje družbe utikale v tisto delo, ki ga manjše družbe lahko same opravijo? S tega stališča smo tudi vedno zahtevali samoupravo Slovenije. Zakaj bi moral Belgrad delati take stvari, ki se jih doma k-žje napravi in ki jih v Ljubljani bolje razumejo, kot v Belgradu? Ljudstvo bo res vladalo, če bo prišlo v malih zastopih do svoje besede. Drugo nič manj važr.o zastopstvo ljudstva, pa morajo hiti stanovska zastopstva. Kjer gre za koristi kmečkega 3tanu, naj o tem govori kmet po svoiem zastopstvu. Vsak, ki pripada; kmečkemu stanu, bi moral biti pripadnik stanovske javnopravne organizjacije. To se prsi vi, kmečki stan bi moral imeti svojo organiza* cijo, ki bi z zakonito močjo urejela vsa krneči ka vprašanja. Ker bi šio za korist cele krneči ke skupnosti, bi se morali ukloniti pod silo postave tudi tisti, ki bi jim trenutno ena ali druga uredba ne bila všeč. Taka zastopstva stanov imenujemo s tujim izrazom korporaci-je. Podobno kot kmečki stan bi morali biti organizirani recimo rudarski delavci in podi jetniki. Prav tako recimo vsi, ki delajo n« kakršenkoli način v predilnicah. In spet podobno obrtniki. Tudi razne vrste izobraženi cev bi tvorile svoje stanove, svoje korporai cije. Ker bi prišlo med stanovi tudi do marši-kakega nesporazuma, bi morala biti nad vsemi temi stanovi potem posebna korpoca-cijska zbornica, v kateri bi se poravnavala! vsa nasprotja in ki bi skrbela za splošen gospodarski napredek cele države. To je zamisel bodoče ureditve človeik« družbe, da .ne pride iz nesrečnih razmer, v katere je pognal človeštvo liberalizem, ki jo pretirano poudarjal svobodo posameznega človeka, premalo pa mislil, da morajo ljudje skupaj živeti in da mora.tako radi skmmosti vsak posameznik marsikaj odnehati in za ta skupnost žrtvovati. Ne vemo, kako se bodo razmere razvHe, ne moremo prerokovati kaj pride. Gotovo p* je prav sedanja doba močno pognala v ospredji aisel, da je treba oblasti več moči in da jO t oa, da pride organizirano ljudstvo do svoj« besede v svojih lastnih stanovskih organizacijah. Nered naj se pojavi v političnem ali goi spodarskem življenju, mora nujno gnati države v pogin. Zato bo moralo priti do novega reda, kjer bo res vladal red in ne samo medi sebojni boj. Slovenci branik krščanskega zahoda Komaj dva milijona duš šteje slovenski narod, toda njegov pomen daleč presega njegovo število. Prvič spadajo slovenska ozemlja med najvažnejše predele v Evropi. Tu se namreč slikajo glavne tri evropske plemenske skupine — Slovani, Germani in Romani, —• in tu je že od starega veka dalje glavno križišče velikih prometnih vezi iz severne Evrope v južno in zahoda na vzhod. Drugič pa zavzema slovenski narod kljub svoji maloštevilnosti izredno važno mesto tudi v zgodovini evropske krščanske kulture, čeprav ga velike svetovne zgodovine navadno niti omenjajo ne. Glavna označba srednjega veka v Evropi je njena enotnost tako v kulturnem kakor tudi v političnem pogledu. To enotnost je predstavljala predvsem rimska cerkev, ki ni bila le osrednji duhovni činitelj, temveč je ravno z duhovnimi sredstvi v znatni meri vzdrževala tudi nekako politično ravnotežje. Res je, da so tudi v srednjem veku nastajali in prem,l-nevali razni veliki imperiji, toda vsi so se smatrali za nekake predstavitelje in branik« enotnega evropskega krščanstva. Zato so pa tudi narobe bolj harmonično vezali, nego p* (Nsdallevanls os prihodnji strani wods» 80 letnica Mohorjeve družbe Slovensko ljudstvo in z njim seveda" tudi njegov »Domoljub« ne more iti brez spomina mimo obletnice, ki jo je 5. julija praznovala Družba .sv. Mohorja, Letos je namreč minulo polnih 80 let, odkar je bila leta 1860. ustanovljena ena najvažnejših naših ustanov v takrat po večini slovenskem Celovcu. Dva koroška rodoljuba, Andrej Einspiler in Anton Janežifi sta oživila Slomškovo zamisel- da je treba uksfeljnemu slovenskemu ljudstvu dati v roke pošteno, poučno, zabavno in ceneno knjigo. Tako se je že obstoječe Društvo sv. Mohorja spremenilo v cerkveno knjižno družbo, v Družbo svetega Mohorja. — Spretna preoenova, naslonjena v glavnem na slovensko duhovniStvo, je družbi pomagala v najvišji meri, da je postajala največja matica Slovenske ljudske omike in prosvetljenoeti za dolga leta. Družba sv. Mohorja je izdala ogromno Število knjig poštene in prijetne vsebine, pa tudi učena, prvovrstna dela n. pr. Staretovo Občno zgodovino,- Tavčarjev Pravnik, Lampe-Krekove Zgodbe sv. Pisma, Gruden-Malovo Zgodovino slovenskega naroda itd. Velik je bil pomeu Mohorjeve družbe v dobi narodnega vstajenja, organiziranja in dela za slovenske meje. 2e tedaj je bila Družba nekaka podoba vseslovenske skupnosti. Njena zasluga je bila, da se je razširila enotna slovenska narodna zavest čez vse tedanje krono-Vine, po katerih so živeli razkosani in z drugimi narodnostmi pomešani SlovencL Mohorjeva družba pa ni bila samo vseslovenska, ampak tudi velika ustanova. Zato je flsila vernemu narodu s svojimi katoliško pisanimi knjigami vedno ljuba prijateljica. Neki iupnik iz Podjune je 1. 1895 izjavil: j One družine so najboljše v moji župniji, ki so pri tej družbi. In tajnik Sket je dejal: »Mohorjevih ndov število je verskega in slovenskega duha merilo«. Družba sv. Mohorja je bilo končno tudi nepolitična. Vanjo so se vpisovali neredko politični nasprotniki katoličanov, ker so videli v svoji dalekovidnosti v njej glasnika slovenske moči po načelu: Čim enotnejši, tem mo6-nejši. Povojne razmere so prisilile Družbo, da se je preselila iz Celovca najprej v jugoslovanske Frevalje, nato pa v , Celje. Tam ima Mohorjeva družba dane« „„, dom. Njen pokrovitelj za Jugoslavijo je Savan' tinski škof. Kljub vsemu je Družba sv. Mohorja g« vedno sodobna, ljudska, vseslovenska, na^ največja ljudska prosvetna založnica, pravo narodno ljudsko vseučilišče. Urednik g. Finžgar je o njej napisal v®, dilo za njeno bodoče delo: »Zvesta bo pra. poru katoliške vere, zvesta bo slovenstvu, iv* sta vzoru naše skupne jugoslovanske drŽave, Tako bodi! K izboljšanju zemijme Ponovno se je pisalo v »Domoljuou«, da primanjkuje za naše potrebe kmetske zemlje, ki naj bi čim bolj omejila izseljevanje. Saj so okraji, ki so razmeroma redko naseljeni, zlasti tam, kjer prevladuje veleposest. Odtod stremljenje, da naj se izvede agrarna reforma. Vendar je premalo posestev, ki naj bi krila vse potrebe. Zato se skuša že dalje časa, da se z izboljšanjem zemljišč poveča njihova donosnost iii tako vsaj deloma omili beda zaradi preživljanja. Vprav v tem imamc obširno polje naše delavnosti. Saj vidimo vsepovsod zamočvirjene travnike, slabe pašnike, steljnike, vijugaste potoke, hudournike, ki nam delajo škodo. Za taka dela je treba predvsem denarja. Nekateri so mnenja, da naj izvede vsa izboljšanja javna oblast, kar pomeni, da ne mislijo, da je to nemogoče. Ravno za taka dela se morajo stroški pravično razdeliti med one, ki uživajo koristi. Srednja pot, ki jo hodijo v drugih državah, velja za nas. Javna oblast naj izdela načrte, daje podpore ter poskrbi za ceneni kredit, ostalo naj nosijo posestniki, ki imajo izboljšana zemljišča. Umljivo je, da posamezniki ne zmorejo tega, zato vidimo, da se združujejo v zadrugah, v katera morejo izvajali nad njimi hegemonijo kakega posameznega nosilca dotičnega imperija. Ta velika evropska duhovna in politična •dinost je pa poslala prav resno ogrožena v •drugi polivki 14. stoletja, ko so pridrli iz Azi--Je Trnki, osvojili kmalu ves Balkan in se zaželi pripravljati na sunek in osvojitev sred-.anje Evrope. To bi oeveda uničujoče vplivalo na vao zahodno Evropo, razdrlo ves organski, kulturni, politični in gospodarski razvoj vse Evrope sploh ter jo vrnilo v popolno barbarstvo. Toda ravno v tej usodni dobi človeške zgodovine so preprečili to nevarnost Slovani, zlasti še Jugoslovani. Razširjenje proti severni Evropi so jim zaprli Poljaki, v srednjo in zahodno Evropo pa v prvi vrsti Jugoslovanu Res je, da Bolgari in Srbi niso mogli vzdržati strašne premoči, vendar so jo vsaj toliko Slabili, da se je petem stoletja razbijala ob Hrvatih in Slovencih ter nikoli ni mogla prodreti preko njih do zahodnih ognjišč evropske krščanske kulture, ki se je zato lahko nemoteno razvijala in dvigala. Zgodovina Slovencev In Hrvatov od 14. pa prav do 17. stoletja ni zato skoro nič drugega kot en sam veliki boj proti mongolsko-turški poplavi krščanske Evrope. Leto za letom, da včasih kar mesec za mesecem, so se valila turška krdela z Balkana proti slovensko-hrvatskemu severozahodu, molila in požigala, a se prej ali slej Vedno razbijala tb jnnaških »lovensko-hrvaškili prsih in »b nfeStetih cerkvicah po gričih, ki so bile sko-8» ro vse izpremenjene v male trdnjavice, »tabore« imenovane. Tisoči in tisoči slovensko hrvatskih mož in fantov so padali v teh bojih, da je evropski zahod lahko mirno zidal svoje mogočne katedrale, da so italijanski, španski in holandski slikarji ustvarjali svoje umetnine, da so Portugalci odkrivali nove dele sveta, Nemci in Angleži se pa izživljali na drugih duhovnih področjih. Medtem ko je Luthrova reformacija duhov -- zrevolucionirala severno in zahodno Evropo, sta mali slovenski in hrvaški narod prelivala kri v obrambi vse zahodne polovice krščanske Evrope ter v zgodovinski bitki pri Sisku (leta 1503) ob izlivu Kolpe v Savo sama zadala smrtni sunek prodirajoči turški sili v Evropo. Kako krivična je prav za prav zgodovina! Pripoveduje nam na dolgo in široko o velikih kulturnih ustvarjanjih te dote v srednji in zahodni Evropi, slavi narode in posameznike, ki so gradili evropski kulturi svoje vrednote, niti ne omenja pa ne Slovencev in Hrvatov ter sploh Jugoslovanov, ki so kot nezlomljiva pred-straža Evrope s svojo krvjo cela stoletja omo-gočevali tem narodom in posameznikom njihova kulturna ustvarjanja. Nepregledni tisoči so padli in to je tudi eden izmed vzrokov njih današnje maložtevilnosti, toda a'.i naj bodo za svoje žrtve nagrajeni s tem, da bi jim danes kdor kolt odrekal pravico do svobode na niih lastni zemlji? / ' ' Ifc^lli H| Hfc.1 m potem vstopiti prizadeti. Ta način se je It kazal za zelo dobrega. Da navedemo samo en primer v Italiji, kjer so napravili načrt u izboljšanje zemljišč za 7 milijard lir. Od tega plača država polovico, ostaio pa posestniki po. tom ustanovljenih vodnih zadrug. Izboljšanje zemljišč pomeni vse ono delo, ki omogoči izkoristiti dane prilike v svrho povečanja dohodkov zemljišč. Zato ne smemo misliti, da se morejo taka dela izvršiti le i pomočjo države ali banovine. Nekatera izboljšanja morejo izvršiti lastniki sami z manjšimi stroški. -Nekatera celo vsak lastnik zase, vse to je pač odvisno pd danih prilik. Kolikokrat vidimo v dolini vijugast potoček, pri katerem zastaja voda bodisi zaradi vijug ali malega padca. Kaj mislite, da se ne bi dalo to odpraviti po posestnikih samih? Prav lahko, ie malo volje in razsodnosti je treba. Nekateri to uvidijo, drugi pa, ki imajo zemlje dovolj, tega ne smatrajo za važno — in vse čak« lepših dni. Pa bi morala poseči oblast in ukazati izvršitev tega dela. Drug primer: Zamočvirjeni t ravni ki< Odtoka pravega ni. Kaj slite, da ne bi zmogel vsa1', posestnik napra, viti primerne jarke, kamor bi se odtekale voda? Na ta način bi dobil zemljo za pognojitev in trava bi lepše rastla. Ce pa še napelje ccet-nega blata, bo uspeh očividea. Vse to so malenkosti, ki nudijo veliko koristi I So seveda težji primeri, kjer ne gre brez sodelovanja banovine. Zaprosite jo za pomoč in za nasvet, pa se bo prav rado prišlo na pomoč. V iakem primeru naj si prizadeti usta-. nove zadrugo in ne bo jim žal. V Sloveniji se je razmeroma zgodaj pričelo z izboljšanjem zemljišč, čeprav je uspeh bolj majhen. Doslej je izboljšanih zemljišč u 8000 ha. Čaka pa še okrog 120.000 ha. Vzrok zaostajanja je iskati v pomanjkanju denarja. Saj se je do konca, leta 1937 izdalo komaj 6,500.000 din od banovine in države. V tej vsoti niso vsebovani izdatk: za ljubljansko barje in regulacijo potokov. Po preračunu rabimo za izboljšanje še najmanj 175 milijonov dinarjev. Ce bo šlo naprej kot doslej, ne bomo prišli nikamor. Drugod so si pomagali, da so prišli do denarja z ustanovitvijo melioracijskih skladov, v katere so se stekali določeni dohodki. I« teh so se potem krili izdatki za izboljšanje. Tudi pri nas je izšla uredba o takem skladu-Namesto državnega sklada, ki ga upravlj« Gradbeno ministrstvo, ne pa kmetijsko ministrstvo, bi bilo za naše razmere bolj pravilno, da ustanovi vsaka banovina tak sklad. Vsaka banovina pozna najbolj svoje potrebe. Ker omenjeni sklad ne bo zadoščal, se 1® treba poprijeti še drugega načina: ustanovite* vodnih zadrug. Z drugimi besedami rečeno, prizadeti naj si pomagajo sami, pri 2emer Spopad angleškega brodovja s francoskim V mednarodnem tisku se Siri zmerom več novic o tem, kako se sedaj približuje obračun z Anglijo- Razmere v Evropi so sedaj že nekako postavljene v nov okvir, na zahodu nI ve£ bojišča, na evropskih tleh ni več strnjene fronte in je na zahodu najbrž tudi dolgo ved ne bo. Vojna proti Angliji bo nekaj čisto novega, nikdo pa Se ne more prav razbrati, kako bo izyedel ta najdrznejši poskus novega veka — prepeljati vojsko, ki naj zavojuje angleške otoke. Pravo vojskovanje se je torej v tem tednu preneslo na afriSka tla, med Nemčijo in Anglijo pa so se nadaljevali Številni letalski boji. Nemška letala so napadla mesta v jugovzhodni Angliji, angleška letala pa so na svoj način hotela doseči svoje cilje. Operacijska vojna se jo ta teden prenesla na afriSka tla, in sicer na meje med Sudanom in italijanskimi posestmi. V te boje v afriških pustinjah posegajo orožja najmodernejše vrste in proti koncu tega tedna so italijanske čete izvedle kombiniran napad, to je napad tankov, oklopnih vozil, topniStva, pehote in letal na angleški postojanki Kasale in Galabat. Napad je bil izveden s tako silo, da so se angleSke posadke morale umakniti iz obeh teh utrjenih mest Najzanimivejši pa je bil pač spopad, ki se je razvil med angleškim in francoskim bro-dovjem pred Mera el Kebirjeni in Oranom v Alžiru. Anglija je sklenila, da ne more pustiti, da bi francosko brodovje prešlo kdaj v sovražne roke. Predsednik angleške vlade Churchill je v spodnji zbornici izjavil, da je bila angleška vlada v srediui junija pripravljena razvezatl Francijo njenih zavezniških obvez, če bi Francija poprej odposlala svoje vojno brodovje v angleška pristanišča. Francoska vlada bi naj bila sicer to obljubila, toda podpisano premirje z Nemčijo in Italijo je Franciji velevalo, da mora vse svoje vojno brodovje poklicati domov in ko bo brodovje v domačih pristaniščih, bo pod nemškim in italijanskim nadzorstvom razoroženo. Churchill je izjavil, da angleška vlada ni mogla verjeti v te obveze premirja in je bila prepričana, da bi francosko brodovje prešlo kratko malo v nemške roke. Zato je angleška vlada dne 3. julija ukazala svojemu brodovju, naj iz Gibraltarja odpluje pred Oran in tam opravi nalogo, ki je obstojala v tem: Dne 3. julija zjutraj je priplulo angleško brodovje pred Oran in od poveljnika francoskega brodovja, ki je bilo v tem pristanišču, zahtevalo: i. francosko brodovje se naj priključi za borbo proti Nemčiji angleškemu brodovju: 2. če tega ne misli storiti, tedaj naj od-plove v pristanišče Zahodne Indije, kjer se naj razoroži; 3. če pa tudi tega ne mišli storiti, tedaj naj se v šestih urah potopil Francoski admiral je odklonil angleSke zahteve in proti večeru ob 17.30 so angleške bojne ladje namerile svoje topove na ladje v Oranu in sosednem Mer3 El Kebirju ter začelo z vso silo streljati na brodovje v pristaniščih. Streljanje je trajalo skoraj dve uri in med tem jc bilo v Oranu prizadejano mnogo škode francoskemu brodovju.Veliki bojni ladji »Dunkerque« in »Provence« sta začeli goreti, bojna ladja »Bretagne« pa je eksplodirala, ko lahko pričakujejo od banovine podporo. Ta pot ja cajgotovejSa, toda zahteva veliko žrtev. V Sloveniji imamo že izpred vojne take zadruge, sedaj jih je skupaj 26 s površino približno 31.000 ha ozemlja. Največje zadruge so: Za osušitev ljubljanskega barja z 15.300 ha ozemlja, za cerkniško polje 2.350 ha, za grosupeljsko dolino 1.300 ha, za loško dolino 920 ha, za zemljišča ob Sotli v Dobovi 500 ha, za zemljišča v Slov. Bistrici 642 ha, ob Pesnici v Dornavi 355 ha, za dolnjelendavsko dolino 7018 ha, za regulacijo Bolske 300 ha. Vse to so Sele začetki, a čaka nas še veliko dela. Skoraj neverjetno je, zakaj smo bili v tem oziru v zadnjih letih tako malo podjetni. Prva skrb nas vseh bodi skrb za našo zemljo! Vzemimo za primer regulacijo potoka Pesnice in izboljšanje pesniške doline. V letu 1938 je potok Pesnica preplavil okrog 1300 ha zemlje in uničil s tem nad 40.000 centov sena v vrednosti 1 in pol milijona dinarjev. Nič boljše ni v Prekmurju, vse povsod zamočvirjeno.. Samo v soboškem okraju je prizadetih nad 6.600 ha zemljišč. V Prekmurju je najboljša zemlja, toliko dela je treba izvršiti, a ljudje morajo zaradi pomanjkanja dela kot sezonski delavci v tujino. Ali je to prav? Ptujsko-pragersko polje obsega nad 6.500 ha zemljišč, ki so zamočvirjena. Okrog Slov. Bistrice je nad 640 ha zemljišč pod vodo. V Slov. Konjicah preplavlja potok Dražja okoli 2.300 ha zemljišč. je plula iz luke in hitela na visoko morje. Za^ vozila je na mino. Zgorela je tudi križarkaf »Magadort, Del brodovja je nato prebil am gleški lok pred pristaniščem in je zbežal % Toulon. V svojem govoru je Churchill v popisu teh dogodkov izjavil, da je večina francoskega! bojnega brodovja že v angleških vodah. Raču« najo, da je ou podpisu premirja bila ena tre* tjina francoskega vojnega brodovja v Angiijijj ena tretjina v Oranu, ena Šestina v Casabland in ena šestina v angleškem sredozemskem pri* stanišču Aleksandriji. Francoske bojne ladje, ki so na širokem morju, sedaj angleške bojna ladje, love. Tako se je bivše vojno zavezništvo medi največjimi brodovji v Evropi končalo z večjo pomorsko bitko med bivšima zave koma v vsej dosedanji vojni. Ta spopad je pqj vsem svetu seveda vzbudil izredpo pozornost in zanimanje. V kamniSkem okraju je treba regulirati PSato, pa se osuši s tem nad 1.500 ha zemljišč. V brežiškem okraju 1.500 ha, pri Višnji gori 350 ha. V ljutomerskem okraju 1.500 ha. Navedli smo samo nekaj primerov, da vidite koliko je dela in koliko slovenske zemlje leži brezplodno, ko jo drugi stradajo. Ce računamo na vsako družino 80 ha zemlje, kar je zelo veliko, si že iz gornjih primerov izračunate koliko slovenskih družin bi lahko ostalo doma. Tako pa dejansko propadamo po lastni krivdi. Iz povedanega more vsak uvideti kolike važnosti je pri nas, da si izboljšujemo zemljišča, bodisi sami, kar lahko izvršimo, bodisi v skupnosti, kjer gre za večja dela. V splošno bolnišnico v Ljubljani se iz res utemeljenih razlogov sprejema in v njej oskrbujejo le bolniki, katerim je zdravljenje v tej bolnišnici brezpogojno potrebno. — Ljudje v okolišu drugih javnih bolnišnic se v svojo korist opozarjajo, da iščejo pomoči v teh področnih bolnišnicah« ker se iz. njih krajev sprejemajo v tukajšnji zavod sžtmo bolniki, pri katerih to zahteva vrsta bolezni. Tudi napotnice iz zdravniške ordinacije niso podlaga za sprejem, če ne gro za neodložljivo specialno zdravljenje. Bolnične ambulance so pa namenjene le siromašnim bolnikom, ki niso člani kake bolniSke blagajne. Končno se ponovno opozarja, da tudi ob nedeljah in praznikih traja čas za obiske samo od 12 do 15. Uprava bolnišnice. Italijani so te dni poročali, da so njihove čete *«% sedle dve sudaeski postojanki, in sicer GallabaJL ter Cassalo. Cassala ima 10.000 prebivalcev m jC središče rodovitne pokrajine. Mesto je 24 km od-daljeno od eritrejsKO meje. Pred 100 leti so mast«*, pozidali Egipčani, da bi tako zavarovali svojo mej<$ proti Abesiniji ter -.bencin zaščitili staro karavaat sko pot. Danes vudi če« Cassato angleška železi niea, ki je bila z italijansko zasedbo presekana. Svoj čas so mesto zasedli Italijani, a so ga p« porazu pri Adui zopet zapustili. V italijanski jav« nosti je zasedba Cassale vzbudila veliko zadovolji stvo. Mesto je 380 km oddaljaaa od Kartnmn n* Nilu. d Ako potrebujete pražnjo obleko, nikat! ne odlašajte z nakupom, ker je vedno boljše, imeti blago kot denar. Pri tvrdki F. I. Gofb žar, Ljubljana, Sv. Petra cesta, še dobit® vsega v izbiri, naj bo za moške ah žensk« obleke, razno posteljnino, kovtre, koče it« po zelo ugodnih cenah. Tvrdka Gončar j« ena največjih in najbolj solidnih trgovin te« gleda na svoje odjemalce. Zato kupujte sanj« pri Goričarju v Ljubljani ^ " šSbrMi 4 KAJ JE NOVEGA! VINA Z« težko too je močno vino! Dobite ga na (težje * nod rttfJl ^ Da Ravneh PM OrinUwam Je proslavilo Slovelo pla- ntosfcj druStvo v norijo, dne 7. julija. te J^f^T f® uzr^aJa, medtem 1» yrohmdttf» ni naraščala fc s« je zato po- g^o pessamkaisje btega za jzvaz v tujino. ^ odredila tri zapovrstne tet b*««^ h razi«**, da j« bilo pri mm rA^nstvo prw>j »edisaplrairano in se te «*» pr«S zm^ro® zaloZIJo z rne*,^. Tako de--^Ktjrtji ukrepi nho rodili t»t~p: ^ kakor so w prifekovali. S tremi zapovrst-^ ^48 p—»-» d LaotaAi firi««. kaoL ^ žfvinsk^ga potrga živino, ki " zato se tLt ftvfno, ki jo doslej iz kakržeft koli raz, S.lTV^^ BMS,U>emB vojaSkemo ■rada na Ambroževem trga 7-L, *** :}. jprw» po^ste- ja n^it d mr** jo Mi (c duš v tMii dat m mmh iimaku saim v 5»arwtfe » z»-•teg ka-rfj. d e*m*+>*r** kmal« rite -fanrima aarete *t>et *<5* itetsJi. pas sssptfflKrtjee hkH(»jj trtost Za Itaiij« jft o^flisr^na Mr vm mMf> Um. 4 Za M>li«ujt tfvioa ladnot^i bodo sdste; do koituse 240 litre« pristojne gospodarska zbcmice. d W«r4i tisib v fiteiiki » aada-SjBjc. k« pwaisn:j niso D<»Uv««. I«*« UTKOI« k-iG.'»rt Po J.:it:.'j)ta.'ai »v. ica;j « d.-, gfc^ia« «N»ril fei» u H^ j Data. Hkar j« is^oft f hkbmm?. a »raata afetwra krstno ,5f. "T;* M^br^fa sa ^ a vPraSw* 'A g-AMJii I Sata jzr kan j« zakijotii eer1rs«u 4ei fcu i* z buakooa is^a * r.sr aipesiar«?« 5<*fcf?-»a šr-5 »žk,^ poslane« za ta^to Zagreft Hišstja NESREČE >«si«l d) Hrvatje so pracmvaM svete teu. Zeio siwt»flo se je na ptazoik »v. Petra in Pavla začelo jubilejno sveto teto za Hrvate ob priliki 1300 letnice prv ih stikov Hrvatov s sv. stobeo. Sveto teto so na ve£er pred praznikom aazr^a-ojsli zvonovi p« vv n hrvatskih cerkvah v oaii državi V Zagrebu je v katedrslš opravil »!«r. je w , pere; eentrali KiD. SO k pod dsi^i«® ^ saa je po a^tetaem , „5. metrske nL-iioe ead 250 kg težai sati** M gU-ro. Bil je takftj Bczaveats* ter pr trenutku Golar teiai nezavestma na tleh. 0 nesreči so bili obveS^eoi reievaki. ti m Golarja z vso nagU«> odpeljaji * Uiniik« prostore, a h ta ie izdihniL Tragi- aa smrt vrlega fanta. %i je bil crkt-m delavec tudi t prosvetnih organizacijah, obžalujejo šterilaf njegovi prijatelji n T Predssljsk pri STmsj« je pojar osHl gospodarsko poslopje posestnika Llkonrji ianka in gospodarsko poslopje posestnke Ss-jevic Katarine. Kakšna ne sme hiti naša šota Odgovor na to vprašanje nam daje iak»»-na usoda današnje Francije. Le pomislimo, kitki je bii-j tam. Sola je bila pozorišče, kjer je izživljalo croje lažnivo svobodoomje do najvišje stopnje poljnduosti državno ntttrijstvo, ki ni bilo nai «onalno, marveč po veliki večini socialistično n komunistično. To učiteljevo je v^J francoske otroke ne samo v popolni brezbrižnost. za varstvo domovine, marveč tudi za pre-pneane anUm.iitari.to in dosledne sovražnike TrAl T VMke Ker vlada na Francoskem že dolgo časa veliko pomanjkanje dubovmkov, ni bilo na vasi noben^SZ Siten t1•uTrb,en in vo!jafl' ^ ^ S«^ ter prevzel obram-00 velikih verskih in narodnih idealov nr;.J ZčZuZrr* ai iase,a --^e v>od Crešnjicami blizu posestnika Turka premog, je zadel letos kar na tri plasti črnega premoga. V rudniku je zaposlenih že nekaj delavcev in so izkopali že nekaj vagonov premoga. Za rudniK so se zanimale tudi nekatere zagrebške družbe in so ponujale Korošcu Martinu po 200000 din, na kar ;>a prostosledec ni pristal. d) Stavka v keramični tovarni v Libojch ja po dveh mesecih končana in so delavci uspeli. Podjetje je ugodilo vsem zahtevam delavstva. d) 160.000 din posojila bo najela laška občina za gradnjo javnega zaklonišča v Laškem. d) Do 3000 sezonskih delavcev, največ iz Prekmurjs, je odšlo v Nemčijo na delo. d) Nov gasilni dom so blagoslovili v nedeljo, 7. julija, v Studencih pri Mariboru. Blagoslovitev je izvršil stolni dekan dr. Fran Cu-kala. Stroški za gradnjo doma so znašali 300 tisoč dinarjev, d Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuj« naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in nagla Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Frani-Joselove« vode izborno urejuje funkcije črev. Od. rt«. 8. Dr. 10474/», d) Strela je ubila na travniku 17 letno dekle Vodiškovo hčerko Nežo v Slatini pri Dobju. Triletnemu otročičku, ki je bil prav tako na travniku, se pa ni nič zgodilo. d) Z mostu pri Pančevu je skočila v Donavo in utonila slovenska služkinja Alojzija Majcenič iz Limbuša. d) Dva velika kozolca sta pogorela v cclj-ski okolici. Pred dnevi smo poročali, da je ogenj uničil velik Ježovnikov kozolec, v Arji-vasi ter napravil okrog 150.000 din škode, ker je zgorelo seno, vozovi in različno orodje. Oni petek ob U. ponoči pa je začel goreti kozolec posestnika Repinška v Levcu in je prav tako do tal pogorel. Škode cenijo na 130.000 din, dočim je imel posestnik kozolec zavarovan le za 60.000 din. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« voda. d) Strašna toča pod Pohorjem. Ono nedeljo popoldne je toča zbila nekatere predele občin Limbuš in Ruše ter je povzročila ogromno škodo. Toča je zbila katastralno občino Bezenc pri Rušah, nadalje Bistriško dolino, Smolnik ter Laznico pri Limbušu, najhuje pa je prizadeta Bezena. Toče. je padala na 2 km dolgem in razmeroma ozkem pasu ter je tam dobesedno uničila vso rast. Prizadeta so polja, ogromni Scheibaumovi hmeliski nasadi, vinogradi in sadovnjaki ter je ponekod vsa letina čisto uničena. V nekaterih krajih je bilo še naslednji dan na kupe toče 7 višini 5 cm. d Sprejem mladeničev v Strojno mornariške Ž®i«f v starosti od 15 in pol do 18 in pol let In v St-okovno mornariško šolo v starosti od 18 Jo 18 let. Rok za prijavo je do 81. avgusta t. 1. Vsa tozadevna pojasnila dobile ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna ? e r Franc, kapetan v pok., Ljubljana, Maistrova ulica J14. Za pismeni odgovor priložite kolek za 10 din. Cesto Šmartno-Vojnik so odprli Dne 7. julija je bil za Rožno dolino pomemben dogodek. Prometu je bila izročena cesta Šmartno—Vojnik. Veljala je 1,275.000 dinarjev. Pridigo ia sv. mašo je »pravil dekan in kanonik g. Žagar. Med drugimi odličniki se je slavnostt osebno udeležil tudi ban dr. Marko Natlačen, ki je v svojem govoru nanizal lepe misli o važnosti- skupnega dela, aložnosti in enotnega nastopa za dosego in uveljavljenje »vojih pravic, teženj in potreb. To cesto so gradili s skupnimi močmi, denarnimi sredstvi, okrajni cestni odbor, banovina in država Mjub temu, da bi morala to cesto graditi ob-č'i>a. Razumljivo je, da takih velikih del ne zmore občina z majhno davčno močjo, zato je bila potrebna pomoč. Vse to je poudaril g. ban "to, da bi se pri odprtju te nove ceste spo- minjali velike važnosti starega narodnega izreka: »V slogi je moč«. Naš narod je majhen, zato je tem bolj potrebno, da je edin, da je složen, ker le tako bo lahko obstal v vseh viharjih. Zato moramo izruvati vse, kar nas razr kraja, in se okleniti tega, kar nas druži, kar nas jači. Kar velja za narod, velja tudi za našo državo. V čaRih, ko so tako hitro propadle tudi velike države in ko niti zemljevidov ne moremo delati sproti, moramo biti tudi edini, moramo ljubiti država Pri nas ni prelivanja krvi. Zato se moramo zahvaliti naši slogi, našemu sporazumu ter modremu vodniku naše državne* politike Nj. Vis. knezu Pavlu in kr. vladi. Množica je sprejela te besede z navdušenjem. Žale blagoslovljene V Ljubljani so že dolgo razmišljali, da bi napravili blizu pokopališča pri Sv. Križu dostojno skupino mrtvašnic, kjer bi namesto r domačem stanovanju ležali umrli Ljubljančani preden jih polože v zemljo. Te dni je bilo končno izvršeno veliko da» lo po načrtu slovenskega mojstra Jožefa Plefi. nika. Skupini najsodobnejših stavb so dal! ime Zale. V nedeljo 7. julija je izvršil blagoslov no« ve skupine mrtvašnic sam knezoškof dr. Gre« gorij Rožman. Slavnosti so prisostvovali naj« odličnejši zastopniki raznih oblasti in mnoga ljudstva. Najprej je govoril ljubljanski župan dr. Adlešič in se je v imenu Ljubljane iskrena zahvalil velikemu mojstru Plečniku, saj je % Žalami naklonil slovenski prestolnici nov bisej samonikle kulture, ki je čist izraz naše s loven« ske miselnosti in jasen odraz pobožnosti slo« venske duše. Zelo pomemben je bil tudi nagovor škofat dr. Rožmana, ki je poudaril tudi sledeče: Telo človekovo bo zopet vstalo. Tu, na tem pravkaii blagoslovljenem kraju, za naša telesa ni konec koncev. Ta kraj je kakor shramba, kjer se skrbno hrani in pripravlja seme, preden so vseje v njivo. Truplo, mrtvo sicer, je seme, ki so vseje v božjo njivo, da vzklije k novemu neminljivemu življenju. »Ne čudite se temu? kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v gro-beh, zaslišali glas Sinu božjega: in kateri sa delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi« (Ju 5, 28. 29) tako govori Gospod, ki ima besede ve5» nega življenja. Ta Odrešenikova beseda razliva tolažbo fl najgrenkejšo žalost, ko se srce poslavlja od ljubega zunanjega lika drage osebe —■ ko nam izginja njena vidna navzočnost Res je ta kraj žalostni kraj bridkega slovesa — a kakor mehka zarja plava nad temi kapelicami, s toliko plemenito obzirostjo zgrajenimi, besed« Zveličarja: »Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sinu božjega« — »da se ne boste žalostili kakor drugi, kateri nimajo upa« nja« (I Tes 4, 13). Ta čudovito lepo zgrajeni kraj pa nosi t sebi za nas tudi dragocen življenjski nauki Spoštuj svoje telot Ce je telo orodje neumrljive duše, če j« tolikokrat posvečeno bivališče božje, če je se« me, ki naj vzklije ob svojem času v vstajenja za večno življenje — če potem takem zasluži mrtvo truplo človekovo in kristjanovo spoštovanje — koliko bolj mora vsak sam svoje telo spoštovati in spoštovati telesa svojih bližnjih. »Ali ne veste..., da imate telo od Boga ia niste svoji? Kajti za drago ceno ste odkupljeni. Poveličujte torej Boga v svojem telesu (I Kor 6, 20.) Poveličujmo Boga v svojem telesu s tem, da ga uporabljamo po božji volji v vse te namene, za katre nant ga je Bog dal. Tako bo tudi ob vstajenju naše telo poveličano — in bo zaslužilo ob smrti in pogrebu spoštovanje in čast, kakor ga bo deležno v teh lepih kapelicah. Za zaklju6ek so združeni pevski zbori zapeli »Žalne speve«, godba »Sloge« pa je odigrala »Žalne spomine«._ _ „ Do hudih nastopov proti Judom je prišlo po vsej Romuniji. Predsednik Združenih drsav Roosevelt zahteva novih 300 milijard dinarjev za izpopolnitev ameriške vojake. j(ris & RAZGLED PO SVETU RUM UNIJA t ."tempi »krepi « sneo*nvitev r*da. Vojaško pove?«tro t Bslrareštt je izdalo zapoved, po kateri bodo izdani strogi okrepi za vadrie-vmaje varaotsti in reda v Romuniji- S tem pre-eeisajo veljati vsa dovoljenja za nošenje orožja ia dovoijm;*. da smejo Ijndje imeti doma smedsik ic d raso strelivo- Izjemo tvorijo le Ka»r?i rezervni častniki ter tisti, ki straiijo državaa m zasebna podjetja. Vse orožje je fcC« treba izročiti do 6. julija opoldne. Po tem afcms ne sme sofeea rcsranski državljan od-kteeiti d* bi sfirefei n® stanovanje vojaške «efce„ Todi ne 5B» odkloniti prebrane voja-fi? živine ali pa varstva prevoznih sredstev. V« Se&aM se morajo v vsej državi zapirati ob 11 sveeer. Lokali. v katerih bi se razpravljalo in vojaških stvareh, bodo a zmerom zaprti Z istim ukazom so pre;*>veda!»a vsa javita zborovanja, ki ae bi bila prej pri-gt*i*fa in dor©fj -ti liM^?®*? JI J© H "Kki»i sadovi da je neatfka vojska nekje v Franciji dobila v roke tajiti arhiv francoskega vrhovnega poveljstvi i »ačrti, kako sta Francija in -Aagiria mislili napasti Sovjetsko Rusijo in ji ti petrolčišie vrelce ob K*spi#ke® in Cr-a«® saorjtt. Lis« pravijo, da bi bili Anglija ia Fr»»ri"i onKIi vso 3«tr?ra!?K> Evropo, Malo Arijo as Sovjetsko Raaio. če jifc n« bi bH rešit kanrier Hitler s tem. da je 10- maja udaril puli Aagiiii ia Franciji. RUSIJA s Se aerrji m»ihu krSanstv*. Brezfecd-Wški t Setjetiji krščaasha ne morejo Ksičiti. Cerkev hm vedoo večji vpliv delavskimi ia knsečkirai maa&eaHiL ztasli m iaed mla- »c. Ciaa KmtBsov« peša-sv»r«uk. nosi s sefccj, preoMečee v kn*-St ali 4»?«»**. vse-, kat p«treb«j* m svojo ver-rit« litarsija. Po Isišafe ima verske sestanke, tam ww. ofc&sja vernike. is areja za*©*-. krk^ie. oteisfaije ša Magortnvjjt hoi~ aake Hd. Ti delajo w»d drtavri ja kmeti. v pitani T detacskft ereaaiMcijafc, športe,e- klnbe. bralne Ia pevske krožke ter v mpk sfeirajo mladino. Csptki se izosSa- V BCDi-kib rekah je »edaj vsa francoska zahodna obala. V Wie*bad«M -e je se>t»l* mešana ko- mUija za izvedbe premirja Italije ia Scroije a Fraotijo. . šile rit vikar je divjal L julija v »ovjeteki Ukrajini; hitrost 30 m na sekundo. S*rjct«ki minUter Laza* Kaaaaerič je bil odsiavljc-a, ker nista petrolej.-ka industrija pod njegovim vodstvom ni do* olj ospešuo de- tovatSL jkaaeier Hitler je 29. junija obiik*! Straiii-boura: n ves ta ni vojna nič po? kodovaia. Jag*>l«Tait»k» viada j* zartia t (**rt4»-vanje m med Madžarsko, Romunijo in Bolgarija za mirno poravsavo njihovih »po*ov. Tataj-Crfvta rtaaa-U vlada jt odstopila; novo vlado je *«aSavii Uigurtu U pripadnikov ieiezoe gaide in geoeraiov. ladijski prisa h«do kupili v Ameriki za Angiijo c-eliko ii* v ilo S tU L Zaarele ^riMaaibke a*prave v indijskem Bomba v u. Saji*M*a»ke laktatišre ima prostora za t i.000 ljudi. S*jf«-ter Hitler se je po oemih tednih vrnil z bojišča v Berila, kjer je bil od milijonskih £DJK>'-i€ naidašeno sprejet. Francija je pretrgala diplomatske zveze t Anglijo. Ameriške afeEait« •*» dale zapreti voditelja ameriških 5emeev Kustieja. Sv. mt Pij SIL je poslal vet ji znesek ia pomoč romauakta beguncem tz Besarabije. ltalijaa-ki laaaaji miaister grof Ciano je na vabilo nemške vlade prišel za več dni v Berlin. Baska vaja« brodavje je krožilo te dni pred romanskimi pristanišči v Črnem morju. Sananija j» aaeleške varšfise adpave-iab, ker se nanje več n« zanese. DROBNE NOVICE i Med Jac**tavija is Seigliji je fea |.«jdpisas Sa. jssEijs v tsuaki Arskari. Ihaška visdl* BNAtffettrafe ava lifSaškffi m * btodiHTja T Črno v Afriki ** s* prtn* »■gieškmi m *iža«ri na kepnem. T Eejjmf B«t« rtede s •dniio« Hts»ejtB&«B .Ssbri paš«. Prejšnji teden s« je zaključi! z vojaškim pohodom rdeče vojske v Besarsbijo in Buko-vino. Kommiija je ostala sama, od nikoder ni bšk» peeoači ia nari-eta, ki bi nasvetinal od-pw sovjeteki vojski — totimaska vlada je sprejela sovjetske zahteve in Zvezi sovjetskih republik sla bili nasilno priključeni dve deželi — Besarabija ia Mventa Bukoviaa. Po W»t ni prflio. dwi je rde- vojska skušala potegniti v mete* kar največ težav ia »atesti. Tako so se rdeči vojaki iz l«tai a padali spašraii pri Gabru in četo v ofadki Bakareš«e V Galacu so nato takoj 8a-tejsfcab detratm da naj »e zame aptratt Toda rorourska peikija j« te padalce hit*» po-loviJa «a v«6mm iakssj vse postretiia ^ nsfscBsk! eaisaaji in notranji politiki t« s® ti dngmUEi imeli veiAe »osledke. Romunija je s odstopam Besarabije ia severne Bukovih s&op^ kwaj « fesUao. Za »edotak-jjiTosj pmsaaske®. a«c:!ja rfar, po laasketa aorilo fes« 1» snsedbš Alteije. ^ nja bs Aagfi^ Fra«ija je tiia jani tem h«. %Aa<^ f* sploh si oK^ta SSt SSrSLT^iSft m»t v *iuiii 8 mihjui Ijev ia državno Obrj»bo je ^ tka vlada. j talija a^^i »eleiaiški premet bo od i j lija .laij« obtca^.-a, ptie ttaltjaaek« *tt»ke i«4e so odrejale Iadokia« <4 svobodnega dela Kitajate. Ameriška mamam* je adplala iz nojik počivališč na tata* »tra&i; nad Havaji otočjem je prog!ai«ao ai»edso »tea^. 13 i talij« asi «fe pmiamraU so doklej pe, lep ti 1 Aagleii, ve.-e.owai v Italija »t ***rr več d*birati »amrisjeiefo u Amfrike, zato j* aredia tri br«mesBj dneve. Hitler jt te dni *dp*<«tal s»j»« v Parit it obšel nato glavni del Magtaoiij«v* rrt?. Ameriški Fatd doMva gratilna ^i«««, ker noče iidelovalt letal za Angisj-o. 2" tMStanski (rtmiti parnik gnef je zade! na »sne ia se potopil. Fraarovka vlada »e Je fresHila v CV> mont Ferr»«d. Kitsijri m s«fe**» *dlwM jafoaAe Mft> le pri Naričauu in Lianu. Ameriški vojn* mintetev Nin.M j« po. ročai v senata e vojni nevaraesu za t"sA. Štiri največje das-ke f*iiti«ae .traake n se idruzile io bodo o?t»liks aed«rtK ptmnovuii vlada o>iitvo vlado je seatevii bivšt miaistfr O ga.rtm. V v!»de je rvsd vež Sutr >£ete«oe pt' de« ia tastogatik«« sskrajath desotf««^1 strank. Hisistntm n »aiodoe mar.jiiae i« pre\-sei get»ate» B©ib, ki pa je ta«^" za jprevzem saksisiSrsiva obveaaso izjavo, i* r* poslej B&iitKm-rtno u narodno nsafiJ^80 «stati stala* agSsaova ia da mora oetati * rakak »s«ep«uka n««®1® Novs vlada jie prevala potaanski d* saj Bttrao prcaaža vse slo. ki g* je R««»a®ske rtomere me bodo sedaj P*1*1^,:!* nove trda« temelj«, mB«»slt* «M»nja P®*1 ka pc se to pepolsom« nautomla na no«« W »elje v evropski politai t® je, 4e feolj b« ^ » «sjo Rim—fterlia. NOVICE IZ JULIJSKE KRAJINE Dva iubileia Te dni sta obhajala dva zaslužna duhovnika tržaike škofije jubilej srebrne male. V prelepo okrašeni cerkvi av. Mohorja in Fortunata v Rojanu, v tržaškem delavskem in »mandrijer-flkem« okraju ie »apel 29. junija tlorijo za pet in dvajseto obletnico Andrej Gabrovšck. O »gospodu voditelju«, kakoi |a splošno nazivajo dekleta močne Marijine družbe ut o »prijatelju Drejcuc, kot sna pravijo tovariši, bi se dalo mariikaj zapisati. Rojen je bil na kranjski »trani v Boviah. Pa ja je že nekaj vleklo na In/ao plat. Prav kakor bi se bila domenila z Tatom Francetom, bivšim poslancem iu obče-znanim zadružnikom- Men n« delo na aever, Andrej na jug. Po končanih študijah v goriški bogoslovni« je skoraj med grmenjem topov Jeta 1915 zapel novo mašo na Dolenjskem. — Čudno, srebrna maša zopet v podobnih okoliščinah. Najprej je služboval v Hrušici, od ondi Se bil poslan za upravitelja v Podgrad. Tu ni bstal dolgo. Prišel je v Trst, v Rojan, odkoder ga nc bodo ne predstojniki ne verniki radi pustili proč. ... Gospod Andrej je že v Istri pokazal svoje Sdelo ne samo kot preudaren dušni pastir, mar- i Novi doktorji. Na vseučilišču v Padovi ao bili ra doktorje prava proglašeni naslednji naši Kljuki, ki »O tam dokončali avoje visokošolske IjflKl, Ki at> •«"« ••»- udije: Stanko Soban iz Lokave« pri Ajdovščini, Jakob Kandut iz Ukev pod Sv. Višarjanu, Bogomil Vičič iz Ilir. Bistrice. Mladim doktor- jem prav iskreno čestitamo! [ i Prezgodnji grob. V Kobaridu je v sredo, idne 19. junija zvečer nenadoma izdihnila svojo mlado dušo gdč. Vida Uršič iz znane Jeromove hiše. Dobra mladenka, ki je štela komaj 25 pomladi, le bila zadnje dni sicer nekoliko potrta, vendar nihče ni slutil kaj hujšega, saj je še deset minut pred smrtjo prevajala očetu nekaj iz italijanščine. Njen« nepredvidena smrt je bridko odjeknila v vsej župniji, ker so veselo Vido imeli vsi radi. Njen pogreb v petek popoldne je bil zato nad vse lep. veličasten. Sovrstnice — iu prihitele so tndi mladenke visoko izpod Krna — so obsule njeno krsto z venci in s cvetjem ter so jo v velikem številu spremljale na zadnji poti. Blago, pošteno dekle, spavaj mirno v Bogu! Preizkušeno družino naj V njeni žalosti tolaži Vsemogočni! i Deklica utonila v narasli Vrtojbici. Zadnjo sredo, 26. junija, predpoltlne je desetletni Cvetko Krajnik iz Šempetra pri Gorici v spodnjem koncu vasi ob cesti, ki gre proti Vrtojbi, nakladat na bregu narasle Vrtojbice pesek v sa-mokolnico. Na nasprotnem bregn ozke struge 3« priSla k potoku njegova sedemletna sestrica Ana Marija. Zaradi dežja je bila zemlja zmehčana in opolzka, nesrečnemu otroku se je zdrs- več tudi kot zmožen zadrugar. Njegova mirna beseda in jasni razmislek se je pa uveljavil posebno na sedanjem službenem mestii. Kdor ve, kaj se pravi pastirovali v modernem velemestu med različnimi ljudmi, ta zna oceniti take trude in boje. Jubilant je krepko zgrabil posebno pri ženski ndadeži. Zato so pa gospodične, dosti je že med njimi odličnih gospa, globoko hvaležne »gospodu voditelju«, kar se je zlasti v soboto pokazalo. Tudi kot časnikar se je uveljavi! gospod Andrej. Tako klenih in v ljudskem, krepkem jeziku pisanih člankov je tržaška okolica majo-kdaj prej in pozneje brala. Pa velika pisarna, nauk, obiski kruha in sveta potrebnih v njegovi vegasti sobici tam vrhu temnih stopnici ln še to in ono, kar ve le prizadeti in Bog, saj gospod Andrej v svoji ponižnosti itak vse najraje pozabi. Zato tudi ni čudno, da ga vsi župljani brez razlike spoštujejo in cenijo, kar je tudi tržaški »Piccoloc poudaril. Tudi mi se čestitkam pridružujemo z željo, naj ga Bog ohrani tj« do zlate in biserne maše! nilo in telebnil je v razdivjano vodo. Ko je korajžni Cvetko zapazil sestrino nesrečo, je takoj planil v vodo, da bi jo rešil. Njegove moči pa niso bile zadostne, hkrati sta se oba potapljala. V tem hipu je prišel mimo sosed z V ogrskega. Slišal je obupne klice in spoznal grozno nevarnost. Brez oklevanja je skočil v vodo na pomoč. Kljub vsemu prizadevanju se mu pa žal ni posrečilo rešiti obeh, ampak samo fantka, ubogo punčko so našli in potegnili na suho šele drugo jutro. Huda nesreča je pretresla vso vas, ki toplo sočustvuje s težko prizadetimi starši. . i Slabo vreme. Vsak dan dežuje. Pred 14-dnevi nam je bilo po volji, da smo imeli vsak dan nekoliko moče, 3edaj pa nam vsakodnevne plohe groze žc s splošno nesrečo. luiamo toliko dežja, da ga.iina že suhi Kras preveč. Vsa poljska dela morajo počivati, ker je zemlja premočena in se ne more obdelovati. Ponekod tonejo in gnijejo semena in nasadi v mokroti, drugod pa še čakajo njive na saditev. Za sadje postajo dež prava poguba. Veliko škodo je prizadel ie češnjam, sedaj kvari breskve in um- ------- . ,, — .------ . čuje cvetje, poganjke in zorenje vsemu sad-[. Nevarno škodo so začeli trpeti O 1- - V_ t — M. ■ nnAfiil V češnjam, ..... tje. neinu drevju. ------- 'l-*"ir tudi vinogradi. S košnjo ni mogoče začeti. V nižinah: po Vipavskem, v goriški okolici m Se drugod so kmetje že opravili prvo košnjo, na tleli imajo obilo trave in detelje, ki je pa ne i" morejo pograbiti in spraviti, ker ni suha in gnije. Škoda je že ogromna. Človeku je že kar težko, če vidi na obsežnih travnikih pri Lijaku potreb vojaščine se drži cena * sedaj visoko« na-goriškem trgu prodajajo seno po 40 ti« kvintal. ri- Naslednik msgr. A. Berioia v goriške« stolnem® kapiflja. Naslednik blagopokcjn« msgr. Berlota v goriškem stolnem kapitlju postal msgr. dr. L Butto. Mesto mu je pode v sporazumu s stolnim kapitljem goriški nad škof msgr. MargottL Novi stolni kanonik 1 imenoval'za ravnatelja centralnega nega semenišča. Msgr. Butto je t »d: pap pri i ugled. i Popravek, številni jugoslovanski listi sdt poročali, da so angleški bombniki pred časoia| napadli in poškodovali Trat, Tržič, razne kraj« in postojanke na Krasu in tudi novo elektrarn« v Plavah, katero so baje uničili. Resnici nat ljubo bodi povedano, da so vsa ta poročila iz« mišljena. Do sedaj je bil v naših krajih izve«) den napad na Margero, predmestje Benetk, kal je bilo tudi uradno javljen«. Elektrarna v Plan. vah, ki je, kakor smo v »Slovencuc pred krat* kim opisali, v celoti vklesana v pobočje ajlw skega hriba, bo v kratkem začela z oLiatovaa njem. I i Log pod Mangartom. V 64 let« starosti j# umrla dobra mati Amalija Mladič. Poročena j«S bila z Ritiardom Mladičem, ki je pred neka* leti umrl v Ameriki. Kljub temu, da je bil ajelf mož dolgo let odsoten, je skrbno vzgojila svoj:* družino. Ena izmed hčerk gospodinji v znani gostilni pri Martinu v Srednjem Logu. Blage pokojnici naj sveti večna luč, žalujočim oststr iim naše iskreno sožaljel i 4 i Vojna zahteva žrtev. Od i. julija ne ko| h amo več kave in jemo kruh iz enotne mok« Tudi tobak in razni tobačni izdelki so »e p« dražili. Vse te neprijetnosti pa prenašajo ljauj« brez nevolje, ker vedo, da vojna zahteva žrteT* i Nesreča. 45 letna Katarina Bremec, iz Ltsg kovca nad Čepovanom je delala pri nekeraj posestniku v štandrežu pri Gorici. Po večerji je odšla na domači skedenj k počitku. Zaradi teme je stopila v prazno in padla v spodaj leg žeči htev. Poklicati je bilo treba »Zeleni krizd ki jo je prepeljal v goriško bolnišnico. ZdravJ nik je ugotovil, da se je ranila na tiliiia«" uf pretresla možgane. Njeno stanje je zelo ntff varno. Nedeljsko jutro P® trudapolnem tednu sopet pred mano je Gospodov dan. — Že r zgodnjem jutru v bežja hiSo me vodi pot fea cvetno plan. Potoček žubori ob poli: jutranji moli svoj koral. In ptiček je najlepšo pesem na ivofne stran« zaigral. Drevesne krone potopljene v premišljevanja tih« s«. Cvetlice so odprle iaše in željno gledajp v nebo. Ko sonc® zlate iarke pošlje; bogat® sipi je jih na svet; vse stvarstva ja v nedeljskem jatr« molitev ena, sp«» in «vet. — Največ pa milosti in sreča bo rečni Oče meni dal, . ker tiraien t suašnikom bom v cerkvi Mu sveta maš® daroval. I Sežana aa Krasu K« b»m «e * blagoslovom vralal, ne bo mi laika, dolga pot ftbra« »arol ba veseli« Kako je dober nam — tiospotfi V -rrjruia p hbc ^»a T,- jarar uri^r* B f'-;" o r.iit :« ujm. e vtae. rs •f 2=51- : m*ab soprani mm K 5 h u. 4. _ ■ti -ratmar «... 3 11 nar k jen?*-- r. * ■*RVSTi t. uic TT-iaKN. ''vi acr-ie Ir-jcisa- irmac mias. iani *-a»r b-.ints teman n-. }:t:?-p -jrirrre r i^-i.rr, i,, ^ 3; laiiiiiCD fcCTU"^ J^..". •• .It*. -.«« 4.mm« • 11 - T-IH I«- -' «•- • • -- "i- ir a ' i,„-[ Bit-iBBfc n ?iai» • -t OB!i n i-.,m mimui t t flmiAT-rKS, iaL- -i.i H »:, ur. Dičji-i, 1 -"-.»i 1 xr-:.-!:«i trt;,,, krria,H t.muHTrrct t juuiTur,^-.! i^nm u.iu. 7 > -—-v» r—»n v "eteim V S_ B<-il *HT. 11» TPIOTJK 11 i tt~l«- P Srau t ■ --- ŠfcM' IE i.tJCBtn: V)s£at)tr _U un,.tt Mt l^rttiTTŽlflt —I__fc . - v*****-** Immm m M^gmmm. Mm « ymr»ai» *<•» * PB MM, li og!a£a]o f »Mirt1! BI S«* M l>»CBKt«>» T-' T,1» ti" I OIIMU fetev. 28. _. _>IX)MOUUBc, dne 10. julija 1040 Stran fl. ftaliiasiaki mariiat Graziaai, sovi vrhovni poveljn."« vseh italijanskih sil v Severni Alriki Italijanski vojaki na alpski Ironti poslušajo radijska poročila. Kruh to (rvi pekli ljudje v Orientu. Iz Egipta )c priilo to ziutnje v Grčijo, odtod v Italijo. V starem Rimu «o jedli namesto kruha nekakšno pšetiič-no kaio. Toke mine bodo Nemci pogreznili v morje ob angleški obali. V vsako hišo Domoljuba! Znamenita vila Incisa pri Rimu, kjer j* bilo podpisano premirje med Italijo in Francijo, Vreče s peskom, postavljene po rimskih ulicah, so pripravljene i* varstvo umetnin za primer letalskih napadov. Z nekega italijanskega letališča: Bomba za bombo izginja v trupu italijanskega bombnika. Strto ia * DOMOLJUBc, dne 10. julija 1S40 Slev, 28. po domovini Velik požar na Koticevem Dne 3. julija popoldne ob 5 je nastala nad Roiičevim pri Domžalah in V90 dalj njo okolico strahovita nevihta, med katero je hudo treskalo. Strela j« udarila tudi v severovzhodni del Bonačeve tovarne na Količevem, ia sicer v velikanska skladišča, v katerih ima tovarna spravljene veliko surovin za izdelavo papirja. Takoj, ko je strela udarila v skladišča, se je na strehi že pokazal velik dim, iz katerega so v nekaj trenutkih sikaii prvi zublji plamena. Tovarna je deloma ustavila obrat in večina delavcev je hitela reševat. Tova.na sama razpolaga z dvema motornima brizgainama in tzvežbaninii gasilci, ki so skušali sami zadušiti požar. Ker pa je pihal bud veter in je bilo ostrešje zelo ©sušeno, je ogenj že v nekaj minutah posegel tudi sosednja skladišča, in sicer najprej na skladišče^ kt je dolgo okrog 100 m. is tega skladišča se je ogenj razširil na sosedni lopi, ki sta dolgi 80 in 80 m. Vsaka izmed teh lop je široka okrog 40 m in ima po sreči velik prehod, da lahko z vozovi zapeljejo vanje in nakladajo ter razkladajo surovine, ki so namenjene za izdelavo papirja. V vseh lopah, ki jih je zajel požar v kakih 40 minutah, je bilo okrog 2 inilij. kilogramov surovin za izdelavo papirja, predvsem lesovine, celuloze in papirnjh odpadkov, ki se zopet predelujejo v papir. V izredno kratkem ča3ti je pričalo tako goreti, da je plamen sikal 40 m visoko in so ga iahko v ideli tudi v Domžalah, nad plamenom pa je bil »grome« steber dima. ki ga je bilo videti tudi do ljubljanskega gradu. Z vseh krajev so pričeli prihajati na pomoč gasilci, ki ao se udeležili reševalnih del. Prihiteli so gasilci iz Domžal, Stoba pri Domžalah, Stude pri Domžalah, iz Homca, Vira, Radomelj Mengša, Loke pri Mengšu, iz Ihana, is Jarš je prihitela industrijska gasilna hramba, iz Kamnika so prihiteli gasilci z eno motor-ko, iz Ljubljane pa so prišli poklicni gasilci z dvema motornima brizgainama. Prihiteli so tudi gasilci iz Spodnje Šiške. Iz Doba gasilci niso mogli takoj prihiteli, ker je tudi tam udarila strela v gospodarsko poslopje pri Veharju ter so imeli opravka doma. Okrog 9 pa so prišli gasilci iz Doba, ki so opravili tam svoj posel in pogasili požar na gospodarskem poslopju omenjenega posestnika. Sreča v nesreči je tudi, da je tovarna kot taka s svojimi obratnimi prostori ostala vsa popolnoma nepoškodovana in pa da se požar navzlic hudemu vetru ni razširi! še na druga skladišča, ki so pray tako polna. Tovarna bo zaradi tega lahko v glavnem obratovala v redu naprej. Škoda gre v milijone) skladih % blagom pa so bila zavarovana. Iz raznih krajev Smaitae pri litiji. Kot zgleda, se bo v doslednem času le gradila prepotrebna meščanska šola v Litiji in sicer na lepem sončnem kraju, na Dobravi nad CirbinOM * izredno lepim razgledom na Litijo, na želeiniško progo in drugam. Res je, da je veliko vsakovrstnih mišljenj in predlogov, kje naj bi šola stala, toda če se popolnoma nepristransko reče. se mora priznati, da je ta prostor zelo posrečeno izbran v vsakem pogledu. Treba je upo- £0 Gospod Volodijovski »Tako dobro ml je šlo pod Zvaccem, da bi se rad zaprl v gradu,< ie rekel gospod podKomornik, »ko bi le imel zagotovilo, da mi ti, gospod, od časa do časa priskočil iz K a menca na pomoč. Naj bi potim biio, kar bi že biiok »Imajo dve sto topov,« je odgovoril Volodijovski; »in kadar prepeljejo dva težka topa, ne zdrži ta grad niti en dan. Sani sem se hotel vanj zapreti, toda zdaj. ko sem si ga oglsdal, vidim, da.to ni nič.« Drugi so se pridružili mnenju malega viteza. Gospod Lanckoronski je zaradi lepšega še neka) časa silil, da ostane v 2vancu, toda bil je preveč izkoSen vojak, da ne bi bil pritrdil Volodijovskerau. Slednjič je njegova razmišljanja presekal gospod Vasilkovski, ki je dospel s polja ia planil naglo v grad. " »Gospodje,« je rekel, »reke ni videti, ker je ves Dnjestr pod splavi.« »Ali se prepeljujejo?« so vprašali vsi hkrati. »D4, di! Turki na splavih, čambuli pa čez plitvino, držeč se konjskih repov.« Gospod Lanckoronski se ni dlje obotavljal, ampak je takoj ukazal stopiti stare grajske havbice, stvari pa, kar se je dalo, poskrili ali odpeljati v Kamenec. Volodijovski pa je skočil na konja in odrinil na čelu svojih ljudi, da bi z daljne višine gledal prehod čez reko. paši Halil in Murad sta resnično prepeljevala čete. Kakor daleč je oko seglo, je bilo videti bro-dove in splave, katerih vesla so se v umerjenem gibanju zasajala v Čisto vodo. Janičarji in spahiji so se prevažali v velikem številu hkrati, ker so bila prevozna sredstva že zdavnaj pripravljena v Ho-čimu. Razen tega so Mil« nad bregom nekoliko oddaljene velike množice vojaštva. Volodijovski je domneval, da bodo začeli most graditi. Vendar pa sultan še ni dvignil glavne sile. Med tem je dospel gospod Lanckoronski s svojimi ljudmi in oba i malim vitezom sta odrinila proti Kamencu. V mestu ju je pričakoval gospod Potočki, V njegovem stanovanju je bilo polno višjih častnikov, pred stanovanjem pa so stale množice ljudi obojega spola, nemirne, zaskrbljene, radovedne. »Sovražnik se prevaža in žvanec je zajet,« Je rekel mali vitez. »Dela so končana in mi čakamo,« je odgovoril gospod Potočki. Vest se je raznesla med množice, ki so začele Šumeti kakor valovi. ,K vratom, k vratom!' so klicali po mestu, .sovražnik je v Zvancu/ Meščani in meščanke so hiteli na trdnjavske utrdbe v mnenju da uzro % njih sovražnika, toda vojaki jih niso hoteli pustiti na mesta, določena za službo. »Pojdite domov!« so klicali množicam, »če boste ovirali obl-smbo, bodo vaše žene kmalu od blizu zagledale Turke!« Sicer pa v gradu ni bilo sirahu, ker se je po njem ze naglo razširila vest o današnji zmagi, seveda v pretirani obliki. K temu so pripomogli tudi vojaki, ki so pripovedovali čuda o spopadu »Gospod Volodijovski je razbil janičarje, samo sultanovo stražo,« so ponavljala vsa usta. »Ne morejo se pogani meriti z gospodom Volodijovgkim! Samega pašo je posekal! Ni tako strašen hudič' kakor ga slikajo! Pa vendar niso vzdržali prati ,,-iši' vojski! Prav se vam godi, pasji bratje! Na ooBibe vam m vašem« sultanu!« pogibel h,.- ^fT^Vu se 5e enkrat Prikazale pri utrd- dajati salve v nadi, da bodo li odni.vi adt i ^ malo zmešali sovražnika, če jih zasliVi. mrakll * 1» i. *del na ^T^SSS^JS^ Stevati, a učenci da bode Imeli učenei i« Litije komaj 500m ___ i i* Smartna oko« 1 km do šole. ZaioS1 ni odlok o določitvi t« posrečene etavbne „,., , prav toplo pozdravljamo. Na praznik bv. pLr,' Pavla je napravil naš cerkveni zbor izlet k Sv it,-žu pri Liliji, kjer je priredil koneert ob >2 blagosloviva novih orgel. Koncert je uspel nad , pričakovanje dobro. Zanimivo ie bilo, da i« ...I.. ..........idrni; Km U..1___ _ 1 """'t- blagosloviva novih orgel. Koncert ie uspel nad ' pričakovanje dofcm Zanimivo je bilo, da je i»i valo novim orgiau okoli t*» botrov in botric mačinov in tujosv. K tem" lepemu napredku Ju sosednje tare, pravimo s besedami, ki jih je 2 tej priliki izrekel g. kanonik Kimovec: ». da Z nove orgle vedno v miru pel« v čast in sW »ogu, čeprav drugod po svetu pojejo aeroplani topovi, bombe...« Preteklo nedeljo je priredil« naša ženska Marijina dražba veliko romanje k Ma riji Pomagaj na Breije. Romanje je vodi! g. det,. Gornik, in c« m je udeležilo okoli 200 aaSih ian-nov. Ob 9 dopoldne Je darov«! g, dekan sv. mašo med katero w> prav vsi romar!! pristopili k m;,j Gospodovi. D« b! Marija, Kraljica miru, usiišala prošnje naših fara nov. ftanga. V 5t„. garskih Poljanah j« po dolgotrajni muc. ni bolezni umri dna 26. junija Kotjaa Anton v starosti 72 let. Kal boiezai je dobil v rudnikih po raznih krajih. — V Ameriki je bil kar trikrat. Bil je pevec in ljubitelj lepega petja in tudi vsi njegovi otroci so ttr-k ven i pevci. Najstarejša hči poje čel 30 let v domači farni cerkvi, najmlajši sin je organi3t sedaj r službi na Mirni. Pogreb je bil zelo lep. Cerkveni pevski zbor je zapel prelepe žalosiinke pokojnemu v slovo. — Bog mu bodi roilostjiv plačniki Caglič v Slavoniji. Na praznik apostolov «r Petra in Pavla je 19 naših malčkov sprejelo prve sv. obhajilo. Govor našega gospoda župnika prvo-obhajaneem, jo vsem globoko seael v srce ia naj bi se res tako ravnali v bodočsm življenju. Po končanem obredu so šli v župnišče. kjer so bili prav dobro postrežem. — Ker nam vsem v luiini ni mogoče priti domov na novo av. mašo, katero bo imel 14. julija na Raki gospod Tonče Solaiif, družbi svojega služabnika k samostanu, da bi se čimprej znašel pri ženi. Toda nič mu niso pomagale zvijače. Spoznali so ga ia takoj so števila* trume obdale njegovega konja. Začeli so mu vzklikati in ga pozdravljati. Matere so dvigale k njemu otroke. ,To je on! Glejte in zapomnite sil' M po- navljali številni glasovi Zato so ga neizmerno občudovali, toda najbolj so sč čudili ljudje, neizkušeni v vojni, njegovi dfnhfti postavi. Mslomeščanoni ai hotelo v glavo, kako bi mogel biti tako majhen človek s tako veselim obrazom najstrašnejši voj»lt Ijudovlade, s katerim se nihče ne more meriti. On pa je jahal sredi množi«, od časa do časa po-nngai z žoltimi brficami in se nasmihal, zakaj bil je vendarle zadovoljen. Ko je slednjič prijezdil ® samostana, ga je sprejela Baška t odprtimi rok.imi. Vedela je že o njegovih današnjih činih in • vseh mojstrskih udarcih, kajti pred kratkim je M pri njej gospod podkomornik podoljaki, ki je s* lastne oči videl in ji o tem obširno poročal. Baška je takoj na začetku pripovedovanja sklicala v samostanu bivajoče žene, opatinjo Poloeko, gospo Mako-viecko, Humiecko, Ketlingovo, Hočimirsko, Bo.eu-ševo in kakor je gospod podkomornik pripovedoval« tako se je začela ona vpričo'njih neizmerno poslavljati. Volodijovski je prišel prav V trenutku, ko so se ženske razšle. Potem ko jim je bilo pozdravljanja dovolj, j* sedel utrujeni mali vitez k večerji. Baška je sedi« k njemu in mu sama pokladala jed na krožnik W nalivala medu v kozarec. On pa je željno jede! H pil, zakaj ves dan ni ime! skoraj ničesar v listin. V presledkih je tudi kaj pripovedoval, Baška p«, ki je poslušala z iskrežimi se očmi, je po »»"J1 vadi potresala * glavo in povpraševala: »Aha. no in kaj, no in kaj?« .. »Silni korenjaki so med njimi in strašno nudit toda težko je zadeti na Turka, ki bi bil mojster v boju,*- je pravil mali vitez. »Torej bi se tudi jaz mogla z vsakim meriti.«-»D4. d&, samo pomeni se no, ker te ne vzamem s seboj!« prosimo, da se ob svoji prvi daritvi r,pomni ?!1S v niolitvi ia nam pošlje iiovomašniški blago- l0V__Lepe pozdrave vsem bralcem »Domoljuba«, prijateljem in prijateljicam, posebno pa onim iz faške tare, pošilja J. K. Cerklje pri Kranju. Naša farna cerkev letošnje poletje kar zaporedoma doživlja redke slovesnosti, katere razgibljejo faro v slavnostno razpoloženje, v' katerem tarani in številni tujci našo prostorno rerkev napolnijo do zadnjega kotička. Tako so bile 2(i. maja po K. stolnemu dekanu dr. Kiniovcu slovesno blagoslovljene nove orgle, katere hodijo še neprestano občudovat in preizkušat številni tujci jn prijatelji glasbe. — Dne 23. junija smo cerkev jn prostor pred njo zopet odeli v mlaje in vence, J;o so prevzvišeni g. škof podelili 501 otrokom itakrament sv. birme. — V nedeljo 14. julija bo pa prvič opravil daritev sv. maše g. novomašnik Evsta-liij Kristane, katerega )e božja roka že kot laika ivoilil« po različnih misionskib potiti po Italiji in Afriki. Zato se udeležimo v nedeljo nove sv. maše, da skupaj i novomašnikom prosimo Boga za blagoslov pri njegovem delu v vinogradu Gospodovem. Sv, Gregor. V eadnjih dnevih je doživel Sv. Gregor nekaj zanimivosti. Prišii so na izlet slepi gojenci iz zavoda v Kočevju. Prekrasno so zapeli. Vsem, ki so videli slepe otroke, bo ostal spomin nanje neizbrisen. Blagim vzgojiteljem slepili čast in hvala. Oregorska tara ie 24. junija slovesno praznovala prvo sv. obhajilo, ki ga je prejel npšolani gluhonemi 17-letni Stanko Petrič. Kaj 1 takega fara še ni doživela. Veselje je bilo veliko! Občestvo laranov temelji na bistvu: veselje enega veselje vseh. Po temeljiti pripravi je srečni gluhonemi prejel vzgledno lepo prvo sv, obhajilo. Slehernemu se je zasolzilo oko, ko mu je g. katehet Iz Ljubljane v kretalnem govoru gluhonemih povedal nekoliko iskrenih besedi, ki so jih navzoči z zanimanjem spremljali. Ne bo odveč, ako pri tej priliki omenimo, kako lepa je gregorska cerkev. Njena lična, snažna notranjost, prav tla do krasne slike sv. Gregorja v velikem oltarju, dviga duha, žitih, m jim ni nič mar, koliko škod« napravijo tukajšnjim posestuikom. Prosimo oblast, da bj s to cigansko zalego napravi konec. — Izpred Dom.) je bilo ukradeno moško kolo znamke »Wanderer«, vredno 1200 din, Petru Kerunn iz Klanca. — V nedeljo 14. julija bo ob 2 popoldne v župni cerkvi blagoslovitev prapora mladcev in litani>e, jx> blagoslovitvi ob 3 pa na letnem telo-vadlšču poleg doma javen telovadni nastop fan.-* tovskega odseka in dekliškega krožka. Po nastopu bo prosta zabava. Vsi prijatelji mladine vabljeni! Zsplana nad Vrhniko. Naš kraj je zelo zdrav. Saj ni še v letošnjem letu, razen dveh otrok pod enim letom, nihče tanrl. Je tudi lepa izletaa točka, kamor radi zahajf.jo tujci. Celo marsikakšeo Ljubljančan se večkrat znajde med nami, dasi sme od Ljubljane oddaljeni več kot 30 ton. Če bo šlo v«» po sreči, bo v nedeljo 21. julija zasvetila v oaši farni cerkvi elektrika. Ob 7 zvečer bodo v krasno razsvetljeni cerkvi večeindce. Po večernicah nam bodo pa naži kmetski fantje in dekleta od prosvetnega društva eaigrali mislerij »Slehernik«, in to na prostem pred lamo cerkvijo. Vsi ljubitelji naših farnih patronov ev. Urba in »v. Martina, ter vsi ljubitelji naših planin, ste povabljeni, da nas takrat obiščete. — I eliea tudi ne kaže preveč dobro, pšenica poleg«, ker je preveč dežja. Krompir bo tudi gnil, č« bo tako vreme trajalo. Bog nun daj lepega vremena, pa bo šlo že še nekako naprej. Radovljica. Našo najoddaljenejšo in najmanjšo vasico Vošče je v kratkem razdobju dvakrat obiskala bela žena. Zgubili smo dobro Bodanovo mamo. mater 11 otrok, od katerih je še 9 živih. Koliko težav in skrbi, veselja i« razočaranja je združenih s tako veliko družino, vedo seveda najbolje take matere same: mučenice so v življenju, zato pa svetnice v večnosti. Njenega pogreba so se udeležili ne* »Da bi vsaj enega v življenju! Veš, Mibalek, kadar greš ti za obzidje, se celo jaz ne vznemirjam. Oaz vem, da tebe nihče ne doseže.. .« »Ali pa me mar ne morejo ustreliti?« »Tiho bodi, aH ni Gospoda Boga? Posekati se Sle daš, to je poglavitno!« »Enemu, tudi dvema se ne dam.« > »Tudi trem ne, Mihalek, in ne štirim!« »Tudi štirim tisočem nek je oponašajoč rekel Zagloba. »Ko bi ti vedel, Mihael, kaj je ona počela, medtem ko je podkomornik pripovedoval! Mislil sem, da počim od smeha. Kakor mi je Bog mil Nos ji je šel kakor kozi in glodala je vsaki babi S uvrsti v obraz, ali se primerno delektuje (veseli), aposleč. sem ee ie bal, da začne kozolce prevračati, kar bi ne bilo preveč lepo videti.« Mali vitez se je po večerji nekoliko pretepli, ker je bil precej truden; nenadoma je pritisnil Ženo k sebi in rekel: »Moje stanovanje na gradu je Ee pripravljeno, pa se mi kar ne dš, da bi šei tjal... Kaj ne, Baška, da lahko tu ostanem? ...« »Kakor želiš, Mihalek!« je odgovorila Baše In povesila oči. »Ha,« je zaklical Zagloba, »tu me že smatrajo »a gobo, ne za moža, ker mi opatinja dovoljute, da bivam v samostanu. Ho, pa se bo še jokala zaradi tega, stavim glavo »a to!... Ali sts opazita, kako mi gospa Hočimirska pomežikuje? ... Vdova je... dobro, nič več ne rečem!« »Prav zares, tu ostanem I« je dejal mali vitez. £ Nato Baša: »Da bi se le dobro odpočil!« »Zakaj pa se ne bi odpočil?« je vprašal Zagloba. »Ker bova govorila, govorila, govorila!« Gospod Zagloba je začel iskati čepico, da bt tudi sam Sel počivat; slednjič jo je našel, si jo del aa glavo in odgovoril:- »N« bosta govorila, govorila, govorila I« ln je odšel. LIL Ko se je drugo jutro zdanilo, je odrinil mali vitez pod Knjahin, kjer se je bojeval s spahiji in ujel Buluk pašo, znamenitega bojevnika med Turki. Ves dan mu je minil v delu na bojnem polju, del noči na posvetovanju pri g«3podu Potockem ta tele o prvem petelinjem petju je položil za nekaj časa svojo trudno glavo k počitku. Komaj pa je dobro in trdno zaspal, že ga je zbudil $rom topov. Istočasno je stopil v sobo strežaj Pjentka, Zmudžin, verni slugp Volodijovskega ln skoraj njegov prijatelj »Gospod,« je zaklical, »sovražnik je pod mestom!« Mali vitez je planil kvišku. »In kakši.e topove je slišati?« , »Naši plašijo pogane. Je znatna teta, ki pleni Evino s polja.« , »Ali so janičarji ali konjenica?« _ »Konjenica, gospod. Sami črni. S svetim križem Jih plašijo, zakaj kdo ve, ali niso hudiči.« »Hudiči ali ne hudiči, toda mi moramo k njim,« je odgovoril mali vitez. »Ti pojdeš h gosp« in ji naznaniš, da sem na polju. Ce bi hotela iti na grad gledat, to lahko stori, a le » gospodom Zt-globo, ker se na njegovo previdnost najbolj "nein"pol ure pozneje je planil na polje gospod Volodijovski na čelu dragoncev in prostovoljcev izmed šlahte, ki bi se bili radi v spopadih s sovražnikom odlikovali. S starega gradu je bilo natanko videti konjenico, okoli dva tisoč mož po Številu, ki je bila sestavljena deloma iz spahijev po večini pa U egipčanske satanove garde. P tej poslednji so služili mogočni m velikodušni tname-fuki (bojevniki) iznad Nila. Njih blesteti lusk.nasti oklepi, iskrive, s »latom tkane kefije na glavah, beli burnusi in orožje, posejano z dragulji, je delalo iz njih* najsijajnejšo konjenico na svetu. Oboroženi so bili s kopji, nasajenimi na kolenčaste trsT* zelo zakrivljenimi bulatl sabljami) in noži. Sedeč na konjih, kakor veter urnih, so dirjali sem ter tja po polju, podobni pisani mavrici, tuleč in vihteč med prsti morilne sulice. Z gradu se Jih niso rnogl5 zadosti nagledati. Gospod Volodijovski pa se je pomikal k njim s konjenico. Vendar je bilo enim in drugim težko spoprijeti ae v bitki z golim orožjem, ker so grajski topovi zadrževali Turke; ti pa so bili preveS mnogoštevilni, da bi mogel mali vitei skočm k njim in se z njimi pomeriti iiven območja svojih tonov. Zato so se nekaj časa eni in drugi od daleč sukali, vihteč drug proti drugemu orožj« m gromko kričeč. Slednjič pa so se vendar ognjevitim s|-novom pustinj očito pristudil« prazne grožnja, kajti nenadoma so se začeli od gmote trgati posamezni jezdeci in se približevati nasprotnikom, glasno pozivajo« jih na boj. Takoj so se razpršili po polju in migljali na njem kakor cvetovi, ki Jih veter žene na razne strani. Volodijevski je pogledal po svojih; »Gospodje, vabijo nas; kdo gre v boj.'« Prvi je skočil ognjeviti kavalir gospod Vasil-kovski, za njim gospod Mušalski, nezgrešljivi loktH strehe pa tudi v rokoborbi izvrsten bojevnik; za njima se je pomikal gospod Mjazga, grba Prua, ki 2Tnal v polnem diru na konju sulico pognati skoz obroček. Za gospodom Mjazgo e skočil gospod Teodor Paderevski in gospod ^ievi in gospcHl Smlud-Plocki in knez OvSanl In gospod Murkos-fieluta in še nekaj deseteric dobrih kavalirjev pa tudi dragoncev je odrinilo prav tako celo "de ce, ker jih je podžigala nada na bogat plen, poglavitno pa neprecenljivi arabski konji. Na čelu dragoncev je 'ahal grozni Lušnja, si grizel plave brke in si le oddaleč izbiral naibogatejšegs nasprotnika. Dan je bil lep, videti jih je bilo natanko. Topovi na nasipih Io zaporedoma nehsl,.grmeti n bo slednjič vsi umolknili, ker sosetopn^arii bali, da Tbi poškodovali koga »vojih ljudi poleg tega na so tudi rajši hoteli gledati bitko kakor pa ske-SatTiia raspršeoe bojevnike. Ti pa so si Jahali i sprot^v koraku, ne da bi hiteli, potem pa v diru << cJtraa 12. >DOMOLJUBc. dno 10- julija 1&C otev. 28. iteti spremljevalci iz domače fare in bližnje okolice in s tem izkazali zadnjo čast tihi m skromni slovenski materi. Dne J. julija je Bo-riamivi inaieri sledila Katarina Jelene, po domače Drnčeva. 1'mrla je nenadne smrti. Ko je ta <1.(11 na poli« plela, je nastala okrog štirih popoldne (iuda nevihta. Pokojna je napravila usodno napako, da se je v tej vihri zatekla pod tepko na samem stoječo ter talil postala žrtev strele. Ker ni bilo nikogar v bližini, ki bi ji nudil prvo pomoč z umetnih dihanjem, je obležala in sele uro pozneje je bila najdena, po obrazu od strele zač.rnela in mrtva. Njena smrt je pretresla vso firo. V tolažbo nam je pa njeno lepo življenje, ki se vedno zaključuje z lepo smrtjo, pa naj nastopi kakor koli. Obenem nam pa ta nenavadna smrt kliče v spomin evangeljske besede: »Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure, ne dneva, kdaj pride Gospod.< Ti v ko preskušenemu možu in hčerki naše sožalje! Predoslje pri Kranja. Ta teden je ponoči okoli pol dveh začelo goreti pri posestniku in goelilm-čsrju Jaokotu Lkoiarju gospodarsko poslopje. Ker se je požar tako hitro razširil, je nastala nevarnost, da se vžgejo še sosednja poslopja, ker je tam zelo gosto naselje. Toda kljub pomoči gasilcev, posebno kranjskih, ki so bili v nekaj minutah takoj na mestu, se je vžgalo sosednje poslopje, katerega lastni« je Saievic Katarina. Obe gospodarski poslopji st* pogoreli do tal, e njima precej ' -me, kme&ega orodja m drugih stvari. Skoda je deloma krita z zavarovalnino. Raka pri Krške«, Sai smo se ie bali, če bo naš zvon gotov do nove maše. No, zdaj pa se ie oglaša k tvoniba ter bo tako poveličeval novo-msšoo slavje v nedeljo 14. julija. Saj pa eo naši ljudje prav v ta name« radevolje žrtvovali dokaj čedno vsoto. Mariji je zvon posvečen in njej bo oznanjal slavo. Ona p* naj rosi svoj blagoslov na oovooiašnika in župnijo! Vranja peč pri KouSn, Preteklo sredo popoldne od 4 do 5 je pri nas divjala strašna nevihte. Med groznim grmenjem in bliskanjem je udaril* strela v hišo kmeta Franca Preskerja na Vel. Luni, pd. pri Kosmata ju ter vžgala pod, šupo in Me*. Ogenj je v hitri naglici ujel »»« ostalo po-jiiHe, ki je pogorelo skoraj do tli. Rešiti ee oi dalo aič drngege, kakor samo živina in nekaj biiae oprale. Na poda je bilo sprtrjjcoo večji del ie nse seno, fako da je škoda precej občutna. Vsi bomo z dobro voljo priskočili na pomoč talenti n< srečnežem. Viem bo oetal v spominu tapožarza-radi strele, kar se pri nas egodi malokdaj. Tudi Mi ie naredila precejšnjo škodo v nol ure oddaljeni vasi na Vel. Laini. Za seno b. bje pa leto. najbolje, da bi ga sušili kar doma za pečio. bi uneli ic najhitreje spravljenega. Pravega poletnega lepega vremena še nismo doživeli. Upajmo j.a le, da ga bomo. Sadna letina prav slabo kaže, hrušk ne bo nič, jabolka obetajo nekaj. Poljskih pridelkov Ob i oči ca pri Ložu. Te dni je umrl 80 letni Kovačič Andrej. Nad 50 let je bi! naročnik tDomoljuba«. Se zadnji dan pred smrtjo je vprašal, če je »Domoljube že prišel. Pokojni je bil prava notranjska korenina, poštenjak od nog do glave, dober gospodar, znan po vsej Notranjski. Njegovo geslo je bilo: Cerkev in gospodarstvo«. Z izredno pridnostjo si je pridobil lepo jjosestvo. Bil je dvakrat v Ameriki. Žena mu je umrla ravno pred letom. Naj oba Jiočivata v miru! fes Pazi s kom obču Znana je zgodba o volku in kozah! Km otroci smo jojgosiušali, pa pomilovali IWum kožice, ki soft dale tako pretentati od ^ nega volka. Toda ta zgodba je le bajka. Kristus M nas v nekem evangeliju svari pred volkovi y hodijo med nami v ovčjem oblačilu. Torej mo. ra biti le nekaj resnice na tem, da volk oblefe ovčjo kožo našel " Seveda je resnica« Toda resnica je ta, ^ se med delavstvo vrinejo ljudje, ki imajo namen delavstvu Škodovati, ki imajo namen spodkopavati v njem temeljna načel« naj, vere, narodno zavest, pa skrivajo svoje načrte pod krinko skrbi za delavca, za lepSo bodoč, nos t, za pravično ureditev družbe itd. Koliko delavcev, koliko delavske mladina so že zavedli ti volkovi v svoje mreže. Koliko takih nespametnih kožic so našli med našo delavsko mladina Po njih sadovih jih boste spoznali. Kj trnju ne raste grozdje, na bukvah ne smokve. Dobro drevo rodi dober sad, slabo pa slabega. Če torej vidiS, da kdo ne živi kot pravi kristjan, da mu ni za božje postave, da ne m spoštovati tega, kar je krščanskega, spoznaj, da ni ovca, marveč volk. Zato s takimi n« obča j! Ptaj. Občni zbor Vinarske zadrug ■ bo v src. do 10. julija na vrtu zadružne gostilne z običajn m dnevnim redom. 8v. Barbara v Halozah. Tukaj jc umrl Jurij Belšak iz Malega Okiča. Rajni J ure k je bil mnogo let cerkveni ključar in oskrbnik posestva podružnične cerkve Sv. Elizabete na Pohorju in mnogo let občinski odbornik. Bit jo strogo katoliški moi, taka je tudi njegova družina. Vgi njegovi otroci so preskrbljeni, najmlajša hčerka pa je usniiljenka v redu šolskih sester. Bil je tud' zelo gostoljuben Rajnega »o jjoznali mnogi duhovniki, ki jih prosimo, aa se ga spomnijo pri svojih molitvah. in ne v črti, ampak razpršeni, kakor je bilo komu bolj ugodno. Ko so naposled prijahali blizu dragi k drugšna. so zadržali konje in se začeli vzajemno zmerjati, da bi se jim v srcu razvnel srd in pogum. »Se beste se mssišli t nami, poghtski psi!« 60 kričali poljski bojevniki. »Le sem! Ne obvaruje ras vaš brezčastni preroki« Oni Um pa so kričal; po turško in arabsko. Mao^i izmed poljskih bojernikrv so razumeti oba jezika, kajti mnogo jih je po zgledu preslavnega lokoslrek-s prestalo Seiko suženjstvo; ker jo torej pojroii posebno predrzno sramotili Najsvetejšo Devic«. je takoj začel služabnikom Marijinim srd dvigali lase na glavah in pognali so konje, da bi maščevali sramotitev Njenega imena. K5 Trftji pa je premagal svojega protivnika gospod Šmlud-Plocki, ko ^a je z ostrim kopjem udaril po čeladi. Pod udarcem se je vdalo srebro in žamet, s katerim je bila pločevina podšita. a zakrivljeni konec kopja se je ta'.:o silno za pičit v kost, da ga gospod Sni'ud-Plocki nekaj časa sploh ni mogel izvleči. Drugi so se borili a različno' srečo, vendar je bila zmaga večji del na strani šlahte, ki je bila v dvoboju izurjena. Zato pa sta padla pod roko mogočnega Iiamdi-beja dva dragonca; le-ta jc potem česnil tudi kneza Ovšanega g krivim bulatom čei usta in ga treščil na tla. Knez je s svojo knežjo krvjo namakal rodno zemljo, Bamdi pa se je obrnil h gospodu Šeluti, kateremu se je konj t nogo vdrl v hrčkovo luknjo. Gospod Seluta, videč neizbežno smrt. je skočil s konja, boleč se peš udariti s strašnim jezdecem. Toda Harndi ga je s konjskimi prsi prevrnil in ga pri padcu zadel sam6 s koncem bu-lata v roko. Temu se je roka lakoj povesila, bej pa }e skočil naprej po polju, iščoč nasprotnikov. Toda mnogo jih ni imelo dovolj poguma, da bi se z njim merili, tako silna in očitna je bila njegova premoč nad vsemi. Veter mu je dvigal beli burnus na plečih in ga razvijal kakor krila roparskega p iča pozlačeni luskinasti oklep je metal zlovrsiji blesk na njegov obraz, ki je bil skoraj popolnoma »divje plamtečimi očmi, kriva sablja pa je Mešala nad njegovo glavo, prav kakor blešči mesečev srp v jasno noč. 'okostrp,w i" pustil nanj ie dve puši«i, toda obe sta samo žalostno »zvenčali na 0kle'>» ^"nili brez moči v travo. Zalo je začel gospod Mušalski n. dvoje pretehtava)! misli al naj izstreli še tretjo puščico konju v vrat ali' „* » h «MSlS,,be,".Ko p* ie Mo PrV' 8PU8lU BaDi šalskfte^ie S- **?"'J P°'ia- Oospod Mu-sauu se je holei izkazati t svojo veliko siln in od spodaj navzgor „p„dbil sabljo, se z njim ^ 1 'na "ko Zgrabil J grlo, z drago ^« za greben pri čela ki je stM poleg nje: »Mihael letil Mihael letiic . .k »Tu ga spoznaš«, jo aaklicai stari MJf«-«' »glej pazljivo, glej, kje bo najprej udaril! M »e!< ,. K„t Daljnogled se je tresel Baški v roki. Ker ' polju niso streljali ne t lokov ne s pusk, w D preveč bala za življenje svojega moža. pac P* ? je je lotevala navdušenost, radovednost in nem'j | Duša in srce sta jo v tem trenutku zapusti., m « « za možem. Prsi ao ji začele n*g!o dihali, ' čica ji je oblila obraz. V trenutku se je na«n: čez ograjo, tako da jo je moral gospod W __ čez pas prijeti v strahu, da ne pade v jareK in kriknila: »Dva letita proti Mihaelu!« . »Dva bosta manjt« je odgovoril gospoo globa. Res sla se dva krepko rasla spahija 1»«»» naprej proti malemu vitem. Sodeč po oprenu. spoznala, da mora biti to kak veljak, ker pa fitev. 28. >DOMQLJUB<, dne 10. Julija 1W0 Stran 13. Slike današnjega časa (Po nedavnem resničnem doživetju.) Prizori, katere opisujem, sa vršijo na deželi med preprostim ljudstvom. Posebne razlage ne dodajam, ker upu m, da jili bodo bralci sami brez moje opazke pravilno razumeli. Prijazni dolinici se Je nasmehnilo lepo nedeljsko julro. Pri lari je odzvonilo k prvi maši. V cerkvi so zabučale orgle; gruče" možakov pa Se vedno stojijo za vogali, čeprav se Je služba božja le pričela. Okrog eerkvo hodi duhovnik z brevir-Jem ter se svareče ozira okrog sebe. Gruče sc po-itopno manjiajo; Izginejo pa Seie potem, kadar resni pogled duhovnika nepremično ostane. »Zdaj nas js vzel na piko...« s« norčujejo ob razhodu. Nekateri odidejo v cerkev, kjer se postavijo za vrata; drug! pa zavijejo tjakaj, kamor pridejo zmeraj o pravem času, medtem ko je v cerkvi pridiga skoro že končana. Cerkveno opravilo se bliža koncu. Sicer je le zauživanje, pa se že odpirajo vrata ln ljudje odhajajo if cerkve. Ne vsi, marveč le oni, ki so dospeli med zadnjimi. Kam se jim neki tako mudi, da ne moreio počakati do kraja? Nekaterim bi se dalo morda Se spregledati, toda teh jo malo. Mnogi se spet postavijo za vogale; v cerkvi nimajo obstanka, zunaj se jim ne mudi nikamor. Povsod imajo časa na pretek, vse obidejo In oble-zejo, ie cerkve se hitro naveličajo. Takim po pravici očita Kristus: »Niti eno uro aiste mogli čuti z menoj.« Ob zidu blizu cerkve Je kpmen za občinske oklice. Mlad postaven fant stoji na kamnu in čita razglase. Sledijo davčni opomini in dražbe na predlog odvetnikov. Spet bo prodano posestvo in Številna družina bo nt cesti. Krivda je na slabem gospodaisivu. Nobena kmetija še ni bila prodana zaradi varčevanja. Mnogo pripomore tudi strast do pravdanja. Tuksj izginjajo tisočaki, zraven pa Se sovraštvo in nepotrebna pota. Nekje je umri oče brez oporoke. Otroci, ki so pa že dorasli, se »dajejo« za doto in so pravni stroški narasli že na 50.000 dinarjev. Po klancu je prilezla ženica In sedla v senco zraven ceste. Na sodišču ie bila; doma ima izgovorjeni užitek: Stanovanje,'hrano ltt( nekaj pribolj-Ska, ne dajo pa ji ničesar. Sobico, v kaleri je bivala, so ji menda zaklenili. »Danes Se nisem nič toplega jedla in tudi ne vam, kje bom spala,« je tožila priSlecu, ki Jo je prijazno nagovoril. »Rekli so mi, naj grem, kamor hočem, samo domov me več ni treba.« — »Morda sto pa tudi vi kaj krivi,« jI jo rekel, ko je končala. »Sitna in zgovorna, menile? No, včasih že kaj rečem,« Jo pritrdila iu dostavila, da bi jo zaradi tega ne bilo treba pretepati. »Poglejte I« Privibala je rokave in pokazala črne sledove udarcev, zadane g topim orodjem. »Vidile, to Imam za plačilo nh stara letal« Na treznostno nedeljo je bil v nekem kraju lep cerkven govor, ki je izzvenel v klieti: »Boj alkoholu!« Mnogi »trdi« sklepi pa so držali komaj glasov živahne pos*kočniee, »Glej *ga no," paglavca!« ai ja mislil; srečal pa je postarano že-nišče, ki M« mMjbmu. Ne daleč od lam pa j« naletel na možaka, ki se je vračal s kupčije. Ker je dežilo, je zavil v gozd god drevo, kamor Je privezal žlvlnče in zadremal. Spal je vso noč do ranega Jutra. Pa ne mislite, da je bila pijana žival, ki v mnogih ozirih osramoti človeka. Radio Ljubljana Četrtek, 11. Julija: 13.00 Opoldanski koncert RO. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objsve. 20 Deset minut zabave. 20.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Akad. pevski kvintet, 21.15 Reproducirani koncert sjmf. glasbe. 22.15 Za dobro vrtijo (RO), Petk, 12. julija: 12 Naši zbori (plošče). 13.02 Oooldanski koncert RO. 14.10 Turistično poročilo, 19.20 Nac..ura. Navodila planincem. 20.10 Ali se more žena uveljavljati v vsaki obrti. 20.30 Violinski koncert. 2U5 V sodobnem ritmu (plošče). 22 Napovedi, poročita. 22.15 Za boljšo voljo (RO). Sobota, 13. julija. Jutranji pozdrav. 7.15 Pisan venček veselih zvokov. 12 Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 17 Otroška ura: Pavlihovei zvijače. Lutkovna igrica v 3 slikoh. 17.30 Mediigručami (plošče). 17.50, Pregled sporeda 18 Za dclopUst igra RO. 18.40 Masa in poedinec., 19.20 Nac. ura: Zunanjepolitični pregled (g. dr. A. Kuhar). 20.30 Pisan ve- čer Groga Kozol NapjsaJ Fran Milčinski. 22.15 Za dober konec iedna igri Radijski orkester. Nedelja, U. Julija: fTJutranji pozdrav. 8.15 Ruski sekslet. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor (g. dr. 1. Lenček). 10 Kornevilski zvonovi (plošče). II šramel »Škrjanček«, vmes plošče. 12.30 Objave. 13 Napovedi. 13.02 Nedeljski koncert RO. 16.30 Pol ure za dijake. 17. Kmet. ura: Nekaj o preseem maslu. 17.30 Tamburaški orkester, vmes harmonika. 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objave. 20 Skladbe Igorja Stravinskega (plošče). 20.30 Koncert slovenske pesmi. Napovedi, poročila, 22.15 Za veselje in žit ples (plošče). Ponedeljek, 15. julija: 7.15 Pisan venček veselih zvokov. Za boljšo voljo (plošče). 13.02 Opoldanski koncert RO. 14 Poročila. 19.20 Nac. ura. 20.10 Stari štajerski gradovi. 20.30 Koncert RO. 22. Napovedi, poročila, 22.15 Vsakemu nekaj (plošče). Torek, 16. julija: 12 Bolgari pojo in igrajo (plošče). 13.02 Opoldanski koncert RO, 20.10 Psihološka struktura mase. 20.30 Pevski in orkestralni koncert. 22.(5 Fantje na vasi. Sreda, 17. julija: 7.15 Pisan venček veselih zvokov. 12 švicarske pesmi in plesi (plošče). 13.02 Slavni orkestri in dirigenti (plošče). 18.30 Mladinska ura: O letalski šoli na Blokah. 18.45 Citraške točke (plošče). 19 Napovedi, poročna. 19.20 Nac.uri. 19.40 Objave. 20.10 Gorje kot letovišče. 20.30 Violinski koncert. 21. 15 Kmečki trio. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Samospevi (gdč. Stiitar B), ob sprejcljevanju Kitare (Stanko Prek). m Umrli so: v Šmartnem ob Paki soproga žel. sklad, nadzornika Marija Bole roj. Pod-reka, v Dobravi pri Zavrču Vekoslav Vuk, v Oselnici ob Dravi župnik g. Ferdinand Ciuha. — V Ljubljani so odšli v večnost: učiteljica v. p. Jakobina Naglas, redovnica č. s. Pija Kos, zasebnica Marija Pritekelj, praktični elektrotehnik Jože Golar, vdova po strojevodji rie-Vena Pance, posestnica Sušteršifi Marija, pošta ric&V pokoju Marija Vrtovee in soproga mestnega paznika Uršula Novak. — Naj počivajo v miru! ■aa videla drobno Jezdečevo postavo, eta mislila, da si poceni pridobita slavo. Neumneže, letela sta očitni smrti nasproti, zakaj ko sta trčila nanj nekoliko oddaljena od drugih jezdecev, mali vitez konja se zadržal ni, ampak je kar mimogrede razdal mednju dva udarca, na viacz tako lahka, kakor če bi mati mimogredč sunila svoje otroke pod rebra, onadva pa sta padla na stmljo, zagrebla prste vanjo in začela trepetati kakor dvojica risov, ki jih smrtonosne puščice ob istem času dosežejo. Malt vite« pa Je letel naprej k jezdecem, kl so vihrali po polju, in jih začel strašno pobijati, Kakor kadar po končani maši pride strežnik s pločevinastim pokrovcem, nasajenim na drogu, in ugaša na oltarju goreče sveče drugo za drugo, oltar pa se pogreza v mrak, tako je tudi on ugašal na desni in levi sijajne turške in egipčanske jezdece, ti pa so se pogrezali v smrtni mrak. Spoznali so pogani mojstra nad mojstri in omedlelo jim je srce v prsih. Ta in oni jo naglo obrnil konja, da se ne bi srečal b strašnim možem; mali vitez pa se je metal za bežečimi kakor ujedljivi sršen in »daj tega zdaj onega jezdeca z želom prebodel. Vojaki pri grajskem "topu so ob pogledu na to začeli radostno kričati. Nekateri so hiteli k Baši in vsi navdušeni poljubovali rob njene obleke, drugi so se rogali Turkom. ,Baška, bralaj sel' je klical vsak trenutek gospod Zagloba, neprestano drže« iez pas gospo Volodijovsko, guspe Volodijovski pa se je hotelo smejati se in jokati in ploskati z rokami in kričati in gledati in leteti za možem na bojišče. , On pa je naprej ugonabljal spahije In egipčanske beje, dokler se niso slednjič klici .Hamdil Hamdil' razlegli po vsem bojišču. Spoznavavci preroka so namreč glasno klicali na pomoč najmogočnejšega svojih bojevnikov, da bi se slednjič pomeril g strašnim malim jezdecem, ki Je bil,, kakor se je zdelo, utelešena smrt. • , H«iu
  • Rajši bi hotel biti dedič tega pogana, kakor on sam,« je rekel pomembno Baši. Pjentka pa, hladnokrvni Zmudžin, Je bil tako golov svojega gospoda, da mu ni najmanjša skrb fatemnila obraza, dš, ko je zagledal, kako Hamdi dirja, je začel celo po tihem prepevati narodno pesmico: »Oi ty (ti) duma, duma (neumni) pjesa (pes), szak (saj) to (vendar) idzie (gre) wilka (volk) z Lesa I Czemu jemu zagibnjesz (greš proti njemu), kiedy (ko) jemu nie zdolnjesz (nisi kos).'« Onadva pa sta se spoprijela sredi polja, sredi dveh, oddaleč gledajočih vrst. Vsem so srca za trenutek zastala. Med tem le v jasnfem soncu nad glavama borečih se mignila kačja bliskavica: kriva sablja je namreč kakor s tetive spuščena puščica zletela iz rok Hamdija, ta pa se Je sklonil v sedlu, kakor bi ga bila ostrina že prebodla, m je zapri oči, gospod Volodijovski pa ga je z love roko zgrabil za tilnik, mu nastavil ostrino rapira pod pazduho in ga pognal k svojcem. Hamdi se M upiral d* Se »am je B petami konja poganjal, ker je čutil ostrino med pazduho In oklepom — in jahal kakor omamljen, samo roke ao mu brez reda visele in iz oči so mu začele teči solze. Volodijovski ga jo oddal groznemu Lušnji, sam pa se je vrnil na b°''Toda med turškimi krdeli so se oglasile trobente in piščalke; to je bil znak za bojevnike, da je čas zbrati se z bojišča v celoto. Zato so se začeli pomikati k svojcem, sram jih je bilo in pekel jin je spomin na strašnega jezdeca. , , , »To je bil šejtan (vrag) I« so govorih med seboj spahiji in mameluki. »Kdor se z njim spoprime, temu je smrt zapisana! Sjejian, nihče drug!« Poljski bojevniki so ostali še nekaj Ca?a, da bi pokazali,' da so polje obdržali, potem pa so trikrat zmagoslavno zakričali in se umaknili pod zaščito topov, ki so na povelje gospoda Potockega začeli zfiova grmeti. Pa tudi Turki so začeli popolnoma odstopati. Nekaj časa so še migali v soncu njihovi burnusi, barvne kefije in blesteče čelade, potem pa jih je zakrila daljava. Na bojišču so ostali samo z meči posekani Turki iu Poljaki. Z gradu je odšlo služabništvo, da bi svoje pobrali in pokopali. Potem so prileteli krokarji, da bi pripravili poganom pogreb, toda njihova gostij« ni trajala dolgo, zakaj še tisti večer so jih preplašile nove trume prerokove. Lili. Naslednjega dne J-e dospel pod Kamenee sam vezir na čelu številne vojske spahi ev, Janičarjev in črne vojske iz Azije. Po velikem stevi u si sodeč se je spočetka mislilo, da M naskakoval, toda me-niu je šlo le za ogle! 1-bzidj*. Inženirji, k. so prisil z ni m, so si ogledali trdnjavo in nasipe. Proti vezirju Je šel to pot gospod Mišliševski s pehoto in oddelkotn prOTtovoljoev na !*njih. Zopet so se po malem bojevali - to sicer za oblegan^ .^odno toda ne tako sijajno kot prejšnji dan. Sledgi« Je vezir ukazal janlčarjem, naj odrinejo za poslu šn o pod obzidje. Takoj ie strehi grom topov mesto m utrdbe. , (Nadaljevanje pnh.J Sira« H Drag i letovišcarji! Spet m Bistrili lepi poletni dnevi u-pustili boste mesto in si potikali potrebnega ^idiia aa deželi Oddih je potrebo* in koristna stvar ia srtvea je vrakdo. ki si ga more privoščiti. Letos se sicer vsi caii letoviški kraji jKitautjejo, da bo slab« seaona. pa če »e bo hujšega, kakor je adaj, se Je ne bojimo preveč, bo ie kako šla Si«* je p* danes ie skoraj vsaka naša vasica letovišč« zase, to j« samo dokaz, kako je naša leralji res lepa i« lepot naravnost begala Lepe de-um, vi letovL^arji. daste zaslužiti marsiko-ma, ki s»cm težko pride de denarja. Zalo je rajaiGiijtva. da vas na eni strani težko pričakujemo, b* drugi strani pa moramo tudi odkrito primati, da se vas bojimo. Zakaj se vas bojimo* Hm, te se čudne reči Bos» vs® počasi povedali. sam« brea ias»ere, če smo tako odkriti. Primarno, da ste oddiha potrebni, in kdo bi vam ga krasil ? Ali rearfac se tistiaa ljudem, ki delajo daa na dan brez vsakih počitnk. čadito udi da morete mese<* in mesece kar tako brez vsakega dela. brei vsake skrbi, samo v mislih, kako bi čim leč tega sveU užali Pa se počasi prikrade misel: Zakaj pa Bssram jai tako trdo debati, pa težko rivim, ti ljudje pa nič ne delajo, pa sijajno žive? Pa to nazadnje ni tako hudo. saj vsakdo ve, da su» Ijsdje mličoih poklicev, da ima vsak poki« sv»je dobre in slabe strani in da vsak oddsa ai leBaharjenje. Toda ljudje včasih počasi mislijo, nekateri pa prehitro in take srvari. ki » ftsto v reda in v skladu s pa-SRrtcšBTi auUjeajtm. ntaje take ilorabljati a sajraalilaejSe aeiepe saaseoe is prepag&sdo, ki je s&e4 preprostim našim IjadjtToo at caaia. Ljsijc pa lahkoverni saj veste... Petess pa, fijtišai prvdete včasih. Se a-sofiibt, «Af*k uSs-H aža boij podt&si poštnin? šesun kakor js& lAss&sjsiEs Ijadesa. Vesta, aas Ijedj* iEiaja sekaj ča!a za tepota. pa Sadi ia datojaat *U bkor sami pravimo, a ta. saj gre. caj m se gre. S» ebieko ni-sli«. Včasis » png\ n usti vse dr»- gsžvs aapratijfas. fcsiae pa sdaj kadite. Eies je dtoes iiruaa saida. ksiate je KU t beni. sli 4* li a« mi gkeaSI afera«, tega pri atas -sšoki asi. Sar asasfese. da prefera- t ▼aB* Sija«, jasa. s aekažesi feterSčuji pri-a*fnj>. ia i» M more;«; »nsJafi rjavi. wt «d anma ižaaas. ? ta. ia* bkwS?? Oefeka pk*č! Pa. vim potem. lesajv p« ttsrsižk dw£a! bree -srajc. raste |wl »aia ®aaj as toM greda pasess® sr;-c ia a . atsttHa kij J^toe^a. <*» » sto^sei« « ufi taeeeki Ip»lj>e ia iaasje sr*?r ias «s«a. (tafatrjj st si 3» sfegvtefc fepe« srajr Ae- hja Th&a*. to 3» w npck: Pi še setaj i?, kar |e ais anK&zsamg*. da se paSSeK^a l^aifSE kar »taifei:,«:: tšto fek^. ki pa pefie&Brto pnpei^j«l pa sea» sa 3» isjuf^su ki w ga&mia- ka»e In he« kri*. T kraška. knttih j* ped*, ps ja »i mas Hi toke skari »»k we«i Sjefi. t easžsia®. je. «1 m tate SsaScs a res p-akiv-aa «93 sa stoss. w ziiš ai trs&a. da je E» ia srrit? jas, m to ai T* je x* f«®** *£ kwičjeaa n kak ranras O i«ss t nes^a to pri ja. biks »e to gaSa. kz|» Sr. prste t I^Mjasm. rs? a» cs-^aa-rMiš ta to pasšav?jwia ?j»ije*jB*- saraaa. v-iaj p^aežaBssrs K »ssaia^ra atras- 1» jasr » L^oMjaae. rr««» stražniki bi ras morali vse pregledati, ali ste i,ki, di ste a med »vet, sli ne. In nedostojno oblečene bi morali zavrniti. Ali pa še nekaj: V krajih, kjer se idaj vojskujejo, »e bor.jo proU padalcem. Posebni oddelki imajo «0» to uakyo. da pazijo, kje bi se kak »vrasrnk v zaledju spustil, ia na mesto g* ustrerf «1| zapro kot ujetnika. Tudi pri nas bi morali biti po deželi taki oddeiki, »tasti ob nedeljah bi morali biti močni. Kjih naloga bi bila, da skri>- Oče na dop*mi& It itdinik je to*/r» priM ms dopust, f#aWj« kipi m« it prt m it tt*l. Oj ie*M predraga, mej vm U ptrtm, kar mislil te tkriml v tujimi tem &rw. Mej ttsftk. k rrtei pritkskijsj ia t tečnimi suti, poljubček mi dej! Ctej, kfrriti, pofteia dekli* ti Upi, Ijubrf* krof trota o rt j mi roko! Prtjiit porami «0 HH JjtMMI mej riŠMn. kako ww rt* rtrral je i« mn« vkrmrnil p tujimi je tam, ia ffs^jj^f sppff tmtH m k col Seimto t trtkrtlo is tatfa ura. It »taprj m« sir««" št mria tfante.' fraajo Sezbcmer. in članicam SDZ l>«i«jl «aW CTlimpla dijaške nnr W v EstmMika. ia sšsmr ta tiaak« ad da« Sk jafija svešeir *» torka, dae ii. jalija 1 jatraj, ta Hajt« pa sd srede, dae Žk jahja rrt**f ia t»ha»e. iat St. jcKja ijasraj. _ Ima* navadila ia spami uWra d »kite * »■ števffld Mniajk Rijn. ki jk pa-h* p*riou&ke Bastore rseas Ha*«« ia Ha-Baraaa, id m aa pr-rfcs avažnh <«4-ter p«, ftofi iipmtmjeam Ma»k« pnjsirtor«. te k d« pa-mtoaa alaje S(niaj£t osa j* t » »taj p** pmje m Z«taa v LjaMjaai (Slikimmrra t**m 4». _ 3b paakaar. it i^m-f m ukr As... vaftai m aasa. ki Ma «m« h- C* « jpa> » aasto aateT^i a*d leto«, »fc^ (aa MMa U pnaek. Sna a kraj »«r ta nuni. k»w je fato kraft«. ht, ^ ^ ■«» ftoilna tofi a tartnska namrn »a», aarad, dr lana! >t>JL no parijo, kje te bodo prikazali kaki tari^. ali izletniki, ia jib prefledaja kako » feni in kako »e obnaiajo. Oboroženi bi ^ veda ne bili s puškami in strojnicami, s™^ s tankimi šibami in • koprivami... Vi prihajate oa deželo, da «e nsuiij«, svežega zraka. Prav, potrebni ste ga u, pri-voičimo ga vam. Ali tiati sveži zr.k ae naj. večkrat proti večera pocieia z znatnimi koli. činami alkohola" To so samo izjeme, Le peljite se v nedeljo arečer z vlakom proti Ljubljani, naj bo s katere koli strani, jJudi pa t Gorenjske' Zadnjič sem videl r vlaka srruca deklet, samih deklet, prosim! Tako m bile pijane, kakor fant? malokrat vidii, ia tako so se drle ie kvarttale, da je b4!o človeka kar strah. Se marsikaj bi »e dale • vas in vam po, reda ti, dra^s letcrviičarji ia izletniki pa Mj, bolj važne stvari »m® obdelali. Kismo »pre. govorili o nedeljski slezbt bodji, nismo spre. govorili o ples« ia e marsičem bi se dalo h govoriti. Pa če boste to k ami vzeli bo sto kar rado voljni Da, tujski promet, to je važna panoga n*. šefa narodnega gospodarstva. A a tujski pro-m»t. da je resi koristea ia pravi je treba najprej ljudi ki bode vaj sekaj olike znali, ne. kaj čuta imeii i» toliko ponosau da se beda zavedali da s slabim obnašanjem delajo škodo sebi in nam in — tujskemu prometu. Se ner&of dopisov Sv. Krit pri Betih **Aak. *ad r?e » MS duer; ob sl»wta>rj is ob pri -r lir:t«. je pršJto sad od bJira is od sinM, Sv. oba«(it te bilo 3&0Cl To aan priča, di r ^ftt Krti hrti, i»tefi temi jas i pmaoči Saj-!f ti-i bsKto :čs»Hi btranBti, ki » prsHi it H iapm jr da » no ratjia (»retn. g. dr. Tossaliea. tketa Uv^aiinsske^m. da««' ^ tmta maaj pri pmefijest »»bi. kjer ste todi i" daritvi ia raaatjt ia u dahrotaito, li m., veiika umiii, Aa n t* *sars etiket, s«. »!«■ ia tke teritreai feiii pespravjJ«. V,;' ko » i- letal* Sv. tedni pri Veieaja. BrssJor;^. Sstokd a»d Msetitiesa. Mi/sirje ta Eečaca. >». K—l I .mera penaj; Se posebej Beforaščaaea. ki *» .a»ii if liko trafa. da m trse pefrefeao nvili k S«. Kriti j 1"!x»mo, da bese vsa popravita ie ta popravita sprejeata iapsi.^i. s?sd » B^tih rada h. — Prihoda^ roea»r»ii s-f»d !» «* s* Aai. Val pe4efc »e sv. asaža «t> T. Eoaaiji, pridite' Cevkt>* pri Kraafa- PrelekJo aedte!>» J» M * IjoNfia*** ssocak, »cd drecpa« i»> »veiea trati aai rojak satecjasee g Evjiahij rase. dfl^n ia % Brnika. Rodil s« r feevilse krščasske t fo agodaj oče?a poHkanl ie po au^riask* skrkeSa a«; J starega sessra Aa^eia Kal HM'« fai« * f'5" k s»;«z!.sttf<«E. ki ao a« omaigežiiL d* ** P V? tinia. tianijs je aaprav:'- « /W m ari Sevton. tatem je dv* ■ prist čoMa deta e mmih aieaj^msirfk "^ft,« fr»*sKi; 5e«vrai Afriki aakar » je ilv »na tt Rakoraik « Ljetrfjgftft. kjer je d3*r81 bmmtorae k-sd-je. To s^iM-a. t*, jt' •« V rerkljaaakš hiti cerkvi sfew*s®«» k»t?ei a« pršžipije takajsag f feai«. fcw»ik v Sfestafc pri Ljafcljssi tx»S»°B mrMoa^aska prisr&es čniiteaao! hefoa. V aaS Sari je »fio E^jeaje. 5a g. lapauka mbc. eeH> pee^MJLifc Stadrcto*. kmr pk * fet-:. "R ksdalje tisa jo a*®««, di vsak® portskaaž priredijo ai «•• "tji iio prireditev. V »rtriek k jaS|» ****** tressvsBje aa fevsSem mm ča«4 O.rita is 5a kreavaaja m tole deWa»*-"3e> «* mkaMt. Ksšaje f ®rkV«o Brf vw prta sartatti rsfcgj^«^ je i««de a restak. je »daj saMeais s*oj» ljudje, varujte se nepotrebnih pravd Marsikateri človek Je zelo občutljiv, posebno tar sc tiče njegove tasti. Ce ga kdo le nekolko boli mrko pogleda, se že čuti žaljen na časti in haidi na sodišče ter vloži proti nasprotniku tožbo Lradi žaljenja časti. Čeprav dobro ve, da s tem ne ho prav nič dosegel, ae ne straši ne stroškov in ne potov, sam" da jezo stresa nad svojim nasprotnikom in ie njemu prizadeva sitnosti, I'o nrei5njit> predpisih se je vsaka zadeva -a rad i ža-fienja časti morala najprej obravnavati pred posredovalni"1 uradom pri žnpanstvu, tU ae je marsika-ijcra stvar poravnala brez stroškov. Le če je bilo to posredovanje brezuspešno, je prišlo šele sodišč« 'vpoštev. Sedaj je ta preDOMOLJUB«, dne 10. juliju 1W0 »lev. fifttvH mm Ifstii 'L um oar-int) tmaco moMm m iaafco »»tao t s>»i:im itro-A3 priprtn uhonta. i*i«l)W ta Birs«>4o56jKO pijača-Cena i iiekl u 150 turo* me "St—, ' ' ve mhz! d a 4KT-. 2 gtekVsib po poiti dn S5—. S stekitaio? p« pobi 6a f»—. II Drobne Clavtr, ki jr pofc»ai 24 krat fr« Ulaatik. Sa osi«; tu a*te««j£® Uma® pri Vaše« tr^^vrs .i. * - V piatifKi k>b T lavacrtrarf« iaa»jo klarir. ki jr )roto«<< BHrd Baj« ««»rjiiau s* ».da. la kla-v.r' bJ aa »L l-*"*« ko j« zai- »j>kr»! letel «« Aut*;*t: ocean ia *e « pn-Hajaaja i Anrrii.1 p»ifir:-vr_ /^rtjrs je*a is »o« imbio >8ia/<. št>( le-tord pa je dovert: » sesa. 4» je s Bič «na»j i.« 2*kra: fei AdaaMki ->:-<■*.«.. K« ar j« »L t-N« poo«"»rečiL je __UfescS i* » teh« »a izleta. PriAr^s T Mt tHMtjB a mleti nu(t- »Tod X tciai bk< ia i« duars »r aciai siunut RA« Kt pUralc tad — »fe- »O. tispoč tan leč m Aitlna u sarAaKe'« MCHJESJI mfvvffslsii trgsmaa: Fr***. KaAuk 123- ---- ---_ Ccatvii a Taf- vsAae <• d^izsU txm poic* a? n«a dam raki post*«* pezaras»rti La pa j« z st^it« a*r»££al je iša r Ta m jo o4wt»K s iark: pa tm K pernata!« tcrrvU-k ie poatajai sdf ia« 4a ie» Zata p očala t sasiatart? v N«rs Sadi k«r m »e Umgaai zdrarask mč*xia, da i-gno preselili aa Tyršr<» C. "n (Dnajska e_ biršr Sfrojae torarae ii firme; M Rotlarka" Bsžie Ivaa Cikl.ai f™,™™ ■■ kieoarstTo kijcfaTaKamro LjiMjia«. Ijršera testa • Tt-icfca 5T-« i. basčai« ranaoa. .Va S«-T«k«a M tet !ttn-i ki dsrri -o v*ej drirari a fci ssa te isk? .iitir Mojsierc. Soeji »red z^tfce« T Kr:4ifcer»da. T. ,n«ji je zato praj p->«ri«Kf vr«e ad drejri»i dmesi aa «eta. ker tau ua rroj Uafai nču ue-pnkraske za sin leta. Pr«! »ek*j ka. ko » (fo)nwh. da je de&fe, saotraj boi^ T oaaki aaj. y M « •afenh s pronovolTain) priprti »S*«™* » :a alamairajj s ma Knoeiuaa. d» » z^j »pet lepe STr. u; « It fr-5* TT",^^" S«*™*. "ie^-1. v £uki s p>Tpo®V>. dE * U deiEar st«, » ce je kra« t toistiki Canjaii ^^^ ^ najaiij* tai«, nfežoj« i iS 147 pf j . ah Sarao je Dadai te da- S P* *"fa .'okrat ai bQ pr.ri dež. dnfBi! ribe i. j„ i^J,, »»okrog, dokler ai vrgel vs, sb?paf T i j* < ^— i • i. .- poariircr".L r« ta titv.r »Rji pr, so^ko- fe'»a. w> m rani: wt«. ker m n zsr»d: ?re-tt t'-s* kff t ^c-ri. a >t »orali r»r-* ji st! t det«, it i-; u ta iki dueKii ie? ra facazkjt. JHajfc«, a MČaoL » »m naduti ki - | :.rr";ciii rrrjba. I Kswann «» Vesna ostjam j 1-f-i ' i , » aa iinn. i i ntnrirk ^frfif. mi pt-i aiiftf m.i,:ajm saktajna a«*j.:e aa •> ris« > M »«rt ^.tr*'a;it lailtae .-»cest .n jor,: »P»-i; -vt * runu jo mkruviior *>»- rw:ae ji, M> !rtn'< — i.: .i; K«irw'i — h-r<*i>k ►jrmfci ie ft «n-.:-k!n.'a n? jrrsif»^e alntvda takoj, ie .»iiii naa ie aataji.. * S&tPiii: ii OMUI »rra«. Ii Sarijv M y ii Vr.h ,»ilawt»H». ki ra že »i L ® iih>» rtz:siafiL Ce »riaasr.jjut ,a «i <_ s podatki ao- **edajm .«. je risv-iino. da «e je povpreeša ktaa i Siiutijr i'14 a d* « t «o}«aj«L. Slovenski dom » »AS csmon p^PotJosrBVBiK, sa sa 3VGJJS C/TATKUfca TOrtJI PkJPOtOCi. »a izhaja ?sa« »huvsie o« a js staj« *ssbtk0 sam« m 91va&ibv. ti skeoa, KI si si mosib 3abotiti »sus-T»CA« 71 »SLOVEsso D0Hc POPOLSG jaihiusstil«. pwm ra oopbiia UTCAV1 KSLDVBC^KOA D3BA« ? UC» u&s«, kaj vas SlgSAi stkvilfi usta ra «€ued. Mat? oglasi^ ■Vsaka 4rate> HtJOI ftjj m* rg-^. ta »kx«< Jr-. ItarofcS plačaj« aaa» ptsioram. ako Ojrte p**n*tium mtt proda, aJ» »«e>a. poni* enrsau obnr 4 ', »a Dn kfta !» im. »aajra. (ot- «»■ (MM t s ra-'.»j-t^la; ^ JCr.t » Kaoaaik. Mt pet-u» m va* cH^ii* t« tntttsi »tika « eui^anta jrt - Pttra 1« — !UJsaSWi»js». Staji i»4».-)ta Ma« • •Saaaiaaj« obrt-eUo« ; lav ase HV« w »»aa Hlape n Mim Ina Zn '».'«*. Xa)witUi »t it. St V« tefc* m-je. Ta »ej« w ^ocai ^LZfi" P^km,U P"« Ce JŽ oenadoma rWwf tajat. debeU P*ra n INa sise k« pred ioo leti aišZZ toptou« spreaaraibr je nioč, ,koraFL ££ »da, bkaao ton« posJe^je ledese d^. sta£ca n Mift, » Kšoa •* š« Vt^. " V ' * »s-." B«i irr^zr ijrr w * ^ t« «« lt let«a Jat«. lassa vW.J( kKHn-kih r«Tjj>t • 5«. itasia iKarsv*. a < *»>*kim mrrti*-— NuI«T a»ra»a .ONiM^iuiMt. «. 1« II*. Draga Pri na Br>is k* it na ki r*c PiKiort. t«I j-i>tr»*etB ■lt» tu fcupa na »hBk- triissj parna. T*» v prav iiVreaa stasja. — KafssaafM M OOO toar^-r. a «a*nt r .: . - ~ r .Do- sa« H imotv« r »koma I.; iS..».-., al t.: t-Mi n Dn!«}«.«. - pi»o«a.>:.. ba, ^ #t I ,IL Vrš&irsiifi vijenti aikes. MM KlUBC.nL. upa B<«M(a 5T l«t «t»re*a. 0*rt» r k t. Aleja H »mino-*,,-. Tip«« 11 prt Tffa 1 i"at Ritian n m j Amr. .Pfi Ka.fi.ftnN v Trati« c. Ptllts« fek >' ti r: rr fri o p r a t J * sk>& it t m fassaji-tti jo ia.">e£)il A Jon. Ja<*4li. C«»J«. uinsa » V canja ta tv>t-. » — fiumm ». g"arst a» čcvi^iltfi «ii«a ackx*o rp.~t:3sm * 1. trjw4.ML J »ras DfthnsJ« a p V« » u svojesa letovaai-: aa fc^-pr«d odbodoa r Ima. kjer je poaSaia ift« ««t» IfrAmija. cpmttk * »an«. Si»a» Motr« afe^ia biacraaB «r*tloi» ac ara« caaanc« ac t«, k>a v * crm> rokU niu» ia m jc aa »tai» ustanovila dražba, ki bo dala prfjtit t» Otrbta je kaja« rrvdamt- Dobro dofnačo pi - ate bnt dodat- l AlirtB «» pr»»«e» r»4ffrrra mreriiie a JBP«^^ bt drogerije tvnaft Kane, UoWlana, 5»k»«'*e,fc Za»oj Din 20"—, peBema posrtei » a eete let«. xa b«em«*T« m dna. 1. iwu ----—~~~---——...........— : jatifae Ktaaiarii. s*