LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 3/2000 Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal marec 2000 Letnik 52 {t. 3 str. 49-92 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej Česen, prof. JAVOR Pivka d.d. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Program aktivnosti Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK 51 Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, dipl. ing., Daniela Rus, dipl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Posek v slovenskih gozdovih Ciril MRAK 52 Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (II. del) Vesna TIŠLER Emil MATEVŽIČ 53 Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), Širokolistna zelenika (Phillyrea latifoliaL.) in njen les Niko TORELLI Marin ZUPANČIČ 60 doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Višina poseka v slovenskih gozdovih Darij KRAJCIC 61 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Portfeljska analiza in planiranje v JAVORU d.d. Stojan KOKOŠAR 65 Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Informacije GZS-Zdru`enje lesarstva št. 2/2000 67 Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Tehnologija za prosti ~as - rezbarjenje lesa Pavel OJSTERŠEK 75 Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Intervju z mag. Zvezdanom @lebnikom, predsednikom uprave-generalnim direktorjem Jelovice d.d., Škofja Loka Fani POTOČNIK 77 Uredni{tvo in uprava: Slovenija bogatejša za nov prodajni center furnirja in 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, faks: 061/121-46-64 `aganega lesa Ciril MRAK 79 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Predstavitev podjetja HOJA GALANTERIJA PODPE^ d.d. Marko ILAR 80 Naročnina: Energija v dru`bi NOVOLES d.d. Dušan JOVANOVIČ 81 Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.750 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.500 SIT Nova trgovina lesenih podov v Ljubljani Ciril MRAK 81 Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Delovanje sekcij pri GZS-Zdru`enje lesarstva Cirtil MRAK 82 Tujina (letna) ................... 100 USD Žiro račun: Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK 83 Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 DIT lesarstva Bled je za~elo aktivno delovati Damjan GOLJA 84 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Ni`ja lesna šola pred 50 leti Henrik RUTNIK 85 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Kratke vesti 87 Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Borzne vesti 89 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo 90 pla~uje DDV po stopnji 8 %. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. fakultete 91 Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Nova knjiga - Rudi Wagenführ - Anatomie des Holzes Katarina ČUFAR 92 LES wood 52 (2000) 3 Contents 50 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 3/2000 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Tanin stains on basis of cooper complex compounds (Part II.) Vesna TIŠLER Emil MATEVŽIČ Mock pivet (Phillyrea latifoliaL.) and its wood Niko TORELLI Martin ZUPANČIČ 53 60 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si 24. mednarodni sejem LESMA Zveza lesarjev Slovenije bo organizirala na 24. mednarodnem sejmu lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov ter gozdarstva dva strokovna posveta in sicer: 1. Strokovni posvet o novostih na podro~ju strojne opreme in tehnologije. Slovenska podjetja naj bi se organizirala v sekcijo, ki bi prevzela organizacijo reševanja skupnih interesov. Sre~anje podjetij naj bi postalo tradicionalno, delo sekcije pa stalno v smislu prevzetih nalog in postavljenih ciljev. Namen in cilj posveta: * organizacija sekcije proizvajalcev strojne opreme in tehnologije, * evidentiranje nalog in vsklajevanje skupnih interesov, * oblikovanje nastopov na nabavnem in prodajnem podro~ju, * racionalno organiziranje in zni`evanje stroškov, * spremljanje in uvajanje novosti. 2. Posvet o napravah, materialih in postopkih za površinsko obdelavo. Gradiva za posveta s predstavitvami podjetij v pisni obliki in v obliki reklamnih oglasov bomo izdali v posebni publikaciji. Sre~no in nasvidenje na LESMI 2000. Dodatne informacije: Ciril Mrak in Stane Ko~ar tel.: 061/121-46-60, fax.: 061/121-46-64, el.pošta: revija.les@ siol.net. Predsednik Zveze lesarjev Slovenije Asto DVORNIK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 3 Uvodnik 51 Program aktivnosti Zveze lesarjev Slovenije Letos bo za lesarje pomembno leto. Vsi skupaj in vsak na svojem podro~ju pripravljamo veliko aktivnosti. Postavljenih imamo mnogo ciljev, najpomembnejši je te`ko pri~akovano pozitivno poslovanje celotne panoge. Po anketnih podatkih GZS-Zdru`enje lesarstva za prvo polletje lanskega leta, ki zajema 55 % dele` zaposlenih v lesni industriji Slovenije, je bilo ugotovljeno pozitivno poslovanje. Bilo bi lepo in prelepo, ~e bi bilo to res za celotno lesarstvo. Odgovore na anketo, ki ni obvezna, pošljejo najraje podjetja s pozitivnim poslovanjem ali tista, ki so izboljšala poslovanje glede na preteklo leto. Tako bomo pravo stanje uspešnosti poslovanja izvedeli iz bilan~nih podatkov za leto 1999, to pa bo šele meseca junija. Pred tem, nekje meseca aprila, bomo imeli na razpolago ponovno rezultate iz anket za celo preteklo leto. Letni bilan~ni podatki poslovanja so torej na razpolago dokaj pozno in so primerni le za makro analize in dolgoro~no planiranje, med tem ko posamezna podjetja lahko ukrepajo na podlagi periodi~nih obra~unov. Hudo je seveda, ~e se podjetje “navadi” na negativno poslovanje, oziroma ne vidi izhoda, še huje pa je, ~e posluje ve~ let z izgubo celotna panoga. Naj omenim mimogrede, da revija Les ni objavljala ~lankov o rezultatih poslovanja lesarske panoge od leta 1990. V reviji Les št. 5/98 je GZS-Zdru`enje lesarstva objavilo v svojih informacijah nekaj osnovnih podatkov o poslovanju za leti 1996 in 1997, v Lesu 7-8/1999 pa je bilo za leto 1998 navedenih `e ve~ podatkov, vendar še vedno brez komentarja. Kaj pripravljamo pri Zvezi lesarjev Slovenije. Vsekakor celovito informiranje. Naša mo~ je govorjena in pisana beseda. Z organiziranjem strokovnih seminarjev omogo~amo strokovnjakom, ki `elijo z govorjeno besedo prispevati k razvoju panoge. Izre~ene misli objavljamo v pisani obliki v reviji Les ali prilogah k reviji, ki izidejo obi~ajno ob pomembnejših posvetih. Posebna dejavnost je izdajanje u~benikov in strokovnih knjig za lesarsko stroko. Zveza lesarjev Slovenije je organizirala meseca marca drugi posvet o monta`nih hišah v Sloveniji, ki tako prek proizvajalcev monta`nih hiš zdru`uje slovensko lesarstvo, saj prakti~no ni izdelka, ki ne bi bil v povezavi s hišo oziroma stanovanjem, skupaj z gradbenim centrom Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK pa slovensko gospodarstvo. Prav tako `elimo delovati povezovalno tudi na podro~ju proizvajalcev strojne opreme za lesarstvo in bomo zato letos, po dolgoletnem premoru, ponovno organizirali sre~anje s proizvajalci lesarske strojne opreme in tehnologije meseca junija na sejmu Lesma. Na pohištvenem sejmu meseca septembra bomo ponovili, ~e bo za to zanimanje, dolo~ena sre~anja z lanskega sejma (Promocija nagrajenih eksponatov, sre~anje sodelavcev revije Les, ra~unalništvo...). Proti koncu leta `elimo organizirati vseslovenski kongres s podro~ja `agarstva, na katerega bomo povabili vse inštitucije, ki so v kakršnikoli povezavi z gozdovi, lesarska podjetja in vse porabnike lesa s poudarkom na hlodovini in `agarstvu. @elimo izvedeti, zakaj je padel posek hlodovine iz 3,5 na 2,5 mio m³ in kdaj bo ponovno usklajen s prirastkom. Prav tako bodo umestne sugestije glede racionalizacije in ekonomi~nosti `agarskih kapacitet z upoštevanjem gospodarnosti poslovanja celotne verige od gozdarjev do vseh porabnikov lesa. Vrhunec vsega dogajanja naj bi bil posvet o strategiji razvoja lesarstva Slovenije, na katerem bomo vsi udele`enci poskušali nakazati bodo~i razvoj, ki bo pomenil najprej pozitivno poslovanje panoge in posredno s tem odpravo vseh posledic negativnega poslovanja (rast investicij, razvoj izdelkov, zaposlovanja...). Na strokovnem posvetu vidimo kot aktivne udele`ence vse inštitucije, ki se ukvarjajo z lesarstvom in predstavnike vseh lesarskih podjetij. Torej Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo (Prenova univerzitetnega študija, komentar na ~lanek, Višje strokovno izobra`evanje lesarjev, dr. Mirko Tratnik, Les 5/1999...), GZS-Zdru`enje lesarstva (predstavitev projektne naloge o strategiji razvoja lesarstva, organiziranost in povezovanje podjetij, nastopi v tujini...), sekcije UO GZS-Zdru`enje lesarstva, MZT (pomembnost lesarstva z narodno gospodarskega vidika), Razvojni center za lesarstvo (aktivnosti v prvem letu obstoja, pogledi na razvoj v prihodnosti...), direktorji podjetij (skupno nastopanje, razvojni programi...), Slovenska razvojna dru`ba, MGD (finan~na podpora uspešnim projektom...), Makro d.o.o., (predstavitev projektne naloge Povezovanje podjetij lesno predelovalne industrije na podro~ju izobra`evanja in usposabljanja). Od vseh naštetih inštitucij in podjetij pri~akujemo zanesljivo aktivno udele`bo v skladu s funkcijo, ki jo imajo. Zveza lesarjev Slovenije sprejema predloge, na podlagi katerih bomo oblikovali dokon~no vsebino posameznih strokovnih posvetov. Poslana gradiva bomo objavljali v rednih mese~nih izdajah revije Les ali v posebnih prilogah ob posameznih dogodkih. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 3 52 Aktualno Posek v slovenskih gozdovih V Sloveniji so naslednje inštitucije, ki se ukvarjajo z gozdovi: * Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdove, * Zavod za gozdove Slovenije, * Gozdarski inštitut Slovenije, * Gozdna gospodarstva in * Sklad kmetijskih in gozdnih zemljiš~. Lesarjev v tej zdru`bi organizacij ni zraven, ~eprav smo najve~ji kupci in porabniki lesa. V reviji Les bomo v nadaljevanju predstavili naloge, vlogo in pomen posamezne inštitucije. Predvsem nas bo zanimala njihova medsebojna koordinacija in sodelovanje z lesarsko panogo. Površina gozdov v Sloveniji znaša 1,111 mio hektarov. Od tega je 372 tiso~ hektarov dr`avnih, 714 tiso~ zasebnih in 24 tiso~ drugih (Poro~ilo o delu Zavoda za gozdove za leto 1998). Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije znaša letni prirastek 6,139 mio m³, od tega 2,815 mio m3 iglavcev in 3,324 mio m³ listavcev. Skupna lesna zaloga je 232,687 mio m³, od tega 114,588 mio m³ iglavcev in 118,098 mio m³ listavcev. V tej številki revije Les objavljamo podatke o prirastku, poseku in zalogah v slovenskih gozdovih. To je vsekakor za objavo, analizo in oblikovanje usmeritve v prihodnje z gospodarskega stališ~a še kako pomembno gradivo. Magister Darij Kraj~i~ obravnava prirastek, etat, posek in lesno zalogo v obdobju od 1955 do 1998. Avtor ugotavlja, da je v drugi polovici 50. let višina poseka mo~no narasla in bila z naraš~ajo~im trendom stabilna do konca 80. let, ko je presegla 3,5 mio m³. V zadnjem desetletju je posek neenakomeren. Leta 1991 se je zmanjšal na 2,1 mio m³ in se je gibal na tej višini do leta 1995, med tem ko se je v letih 1997 in 1998 pove~al na okoli 2,5 mio m³. Vzroki za padec letnih se~enj so zmanjšan etat, nizka ekonomska odvisnost lastnikov od donosov iz gozda, spremembe v organiziranju gozdarstva, pove~ana ekološka in socialna vloga gozda ter njuno domnevno neskladje z ekonomsko vlogo. Evidentiran posek je v celotnem obdobju ni`ji od prirastka (v zadnjem obdobju se giblje pod 50 % prirastka), kar pomeni, da se zaloge lesa v gozdu pove~ujejo tudi na škodo kvalitete lesa. Avtor zagovarja ve~ji posek. V naslednji številki revije Les 4/2000 bomo objavili ~lanek Dragana Matjaši~a, ki obravnava posek v obdobju od leta 1991 do 1998 glede na lastništvo, vrste se~nje, drevesne vrste in debelinske razrede. Letni posek, organiziranost eksploatacije gozdov in `agarske proizvodnje vsekakor vplivajo na stroške proizvodnje `aganega lesa, katerega najve~ji porabnik smo lesarji, ter s tem na ekonomi~nost poslovanja in konkuren~nost celotne verige, od lastnikov gozdov, do gozdarjev in lesarjev. Lesarji smo zmanjšanje poseka še kako ob~utili. Zaradi manjše dobave hlodovine so bile ukinjene marsikatere ve~je `age, med tem ko je lastnišvo prehajalo v roke gozdarjev ali novih lastnikov gozdov. Kljub zmanjšanemu poseku so novi lastniki gradili nove `agarske kapacitete. Tako imamo v Sloveniji skupaj prek 8 tiso~ `ag vseh velikosti, ki raz`agujejo hlodovino in spadamo v tem pogledu med svetovne fenomene (400 `agarskih obratov in po oceni prof. I. Winklerja še 8 tiso~ `ag pri privatnih lastnikih gozdov - dr. Franc Merzelj, Stanje slovenske `agarske industrije v obdobju tranzicije, Les 9/99). Vseh naselij v Sloveniji je 6 tiso~, kar pomeni, da imamo v Sloveniji ve~ `ag kot naselij. Zveza lesarjev Slovenije tako nadaljuje z zbiranjem gradiva za organizacijo strokovnega posveta o `agarstvu v Sloveniji, ki ga bomo pripravili v doglednem ~asu. Uredništvo revije Les prosi avtorje za nove pisne prispevke o tej temi. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 53 UDK: 630*813:630*829.12 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (II. del) Tannin stains on basis of cooper complex compounds (Part II) Vesna TIŠLER*, Emil MATEVŽIČ** Izvleček Abstract V eksperimentalnem delu je opisana priprava lu`il iz treh vrst tanina, dveh bakrovih soli in podan postopek lu`enja lesa rde~ega bora. Barvni toni so bili izmerjeni s spektrofo-tometrom v L*, a*, b* barvnem sistemu. Izra~unane so bile barvne razlike, ki so izhajale iz razli~nih nanosov komponent lu`ila. Rezultati so grafi~no prikazani in posamezne meritve med seboj primerjane. Klju~ne besede: lu`ilo, tanin, barvni sistem In the experimental part the preparation of stains from three different tannins and two cooper salts is described and stain method is given. Colors were measured with spectrofotometer in L*, a* and b* color system. Color differencies which derives from different deposition of stain components are calculated. Results are presented graphically and particular measurements compared between them. Keywords: stain, tannin, color system 1. MATERIAL IN METODE DELA 1.1. MATERIAL Vzorci lesa Vzorci lesa, ki smo jih uporabili, so bili dobljeni iz rde~ega bora (Pinus sylvestris). Povr{ina vzorcev, ki je bila uporabljena za premazovanje, je bila dimenzij 200 mm x 100 mm. Vsi vzorci so bili bru{eni z brusnim papirjem granulaci-je 120. Tanin Uporabili smo naslednje vrste taninov: * tanin smreke, * tanin kvebra~a, * tanin kostanja. Te vrste taninov so bile pripravljene kot vodne raztopine razli~nih koncen- * prof. dr., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana ** absolvent univerzitetnega visoko{olskega {tudija lesarstva, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo tracij. Uporabljene koncentracije so bile 10 %, 25 %, 40 % in 50 %. Anorganske soli Uporabili smo naslednji bakrovi soli: * CuCl x 2H O , 22 * CuSO x 5H O. 42 Obe raztopini sta bili uporabljeni kot nasi~eni vodni raztopini. 1.2. METODA DELA Priprava lu`il in lu`enje V prvi fazi smo na povr{ino vzorcev nanesli vodno raztopino razli~nih vrst in koncentracij taninov. Po nanosu vseh vrst in koncentracij vodnih raztopin taninov smo vzorce pustili, da se je povr{ina osu{ila. Nato smo vsem vzorcem s spektrofotometrom izmerili barvo in jih {e fotografirali. V drugi fazi pa smo na osu{eno povr-{ino nanesli nasi~eno vodno raztopino anorganske soli, in sicer bakrovega(II) klorida in bakrovega(II) sulfata. Tudi po tem nanosu smo vzorce pustili, da se je povr{ina osu{ila, nato pa smo jim prav tako izmerili barvo in jih fotografirali. Merjenje barve s spektrofoto-metrom Barvo lahko opredelimo s tremi dimenzijami (1): * barvni ton: Lo~imo pisane (pestre) in nepisane (nepestre, nevtralne) barve. Pisane barve so razporejene v sklenjen barvni krog, ki pomeni zaporedje neskon~ne mno`ice barvnih tonov. Med barvami z rde~im, rumenim, zelenim in modrim barvnim tonom so vsi prehodi oz. mno`ica pestrih barv. Nepisane ali nepestre barve so razporejene po premici oz. na osi od ~rne prek sivih do bele. * svetlost: To je druga dimenzija barve. S pojmom svetlosti razumemo, kako svetla ali temna je barva, to pomeni podobna beli barvi. * nasi~enost: Tretja dimenzija barve pomeni raz-lo~nost pisane barve v primerjavi z dolo~eno nepestro barvo enake LES wood 52 (2000) 3 svetlosti oz. oddaljenost od belo-~rne osi. Tribarvni sistem L*, a*, b* Slika 1. L*, a*, b* barvni sistem (1) L* - (faktor svetlosti) - vertikalna os, ki predstavlja svetlost, ima vrednost od 0, ki pomeni perfektno ~rno, do 100, ki pomeni perfektno belo; a* - (barvna koordinata nasi~enosti) -koordinata, pravokotna na L* os; pozitivne vrednosti dolo~ajo rde~e barve, negativne vrednosti pa zelene barve; b* - (barvni ton) - koordinata, prav tako pravokotna na L* os; pozitivne vrednosti dolo~ajo rumene, negativne pa modre barve (2). Barvne razlike (1) Vsaka barva je natan~no dolo~ena in razporejena v barvni prostor. Celotna barvna razlika med standardom in vzorcem DE* je odvisna od razlik koordinat v vseh treh smereh barvnega sistema in jo izra~unamo po ena~bi: DE je najpomembnej{a lastnost, ki poda spremembo barvnega tona. ^e je enaka ni~, potem sprememb barvnega tona ni (3). * Razlika svetlosti (DL*): DL* = L* vzorca - L* predloge Pozitivna vrednost razlike svetlosti pomeni svetlej{o, negativna razlika pa temnej{o barvo. * Razlika barvne koordinate nasi~eno- Raziskave in razvoj Da* = a* vzorca - a* predloge Pozitivna vrednost razlike barvne koordinate nasi~enosti pomeni bolj rde~o oz. manj zeleno in negativna razlika pa bolj zeleno oz. manj rde~o barvo. * Razlika barvnega tona (Db*): Db* = b* vzorca - b* predloge Pozitivna vrednost razlike barvnega tona pomeni bolj rumeno oz. manj modro, negativna razlika pa bolj modro oz. manj rumeno barvo. Merilna naprava Barvo smo merili z barvno diferen~no merilno napravo, imenovano tudi spektrofotometer. To je opti~ni in{trument, ki na podlagi meritev razlike med vpadlo in od vzorca odbito svetlobo dolo~i remisijske vrednosti oziroma remisijsko krivuljo vzorca v spektralnem obmo~ju od 400 do 700 nm (4). Izvedba meritev Na vzorcih smo opravili po: * dvajset meritev - na borovem lesu in na vzorcih, premazanih z raz-li~no koncentracijo tanina, * deset meritev - na vzorcih, premazanih s CuCl oz. CuSO in vzor-24 cih, premazanih z taninom + CuCl oz. + CuSO . 24 54 2. MERITVE IN REZULTATI 2.1. BARVA BOROVEGA LESA, BOROVEGA LESA + CuCl IN 2 BOROVEGA LESA + CuSO 4 faktor svetlosti (L*): * Najsvetlej{i je les bora, sledi mu les bora, premazan s CuSO , najtemnej{i 4 pa je les bora, premazan s CuCl . 2 barvna koordinata nasi~enosti (a*): * Les bora je najbolj rde~, sledi mu les bora, premazan s CuSO , les 4 bora premazan s CuCl pa podaja 2 odmik k zeleni barvi. barvni ton (b*): * Les bora je bolj rumen kot les bora, premazan s CuSO in kot les 4 bora, premazan s CuCl . 2 Borov les ima najvi{je vrednosti parametrov L*, a* in b*. To pomeni, da je nepremazan borov les najbolj svetel, najbolj rde~ oz. najmanj zelen in tudi najbolj rumen oz. najmanj moder. Sledi mu borov les, premazan s CuSO , 4 najni`je vrednosti ima borov les, premazan s CuCl . 2 Ø GLEJ SLIKO 2 v barvni prilogi na str. 69 2.2. BARVA VZORCEV PREMAZANIH Z TANINOM SMREKE, TANINOM SMREKE + CuCl IN 2 TANINOM SMREKE + CuSO 4 faktor svetlosti (L*): * Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina je faktor svetlosti padal v smeri ~rne barve. sti (Da*): Grafikon 1. Grafi~ni prikaz vrednosti L*, a*, b* borovega lesa in vzorcev borovega lesa, premazanih s CuCl oz. s CuSO 24 LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 55 Preglednica 1. Srednje vrednosti L*, a*, b* in sprememba barve (DE*) vzorcev, premazanih s taninom smreke in taninom smreke + CuCl oz. + CuSO 24 koncentracija tanina (%) Barvne dimenzije sprememba L* a* b* barve 10 50,2 13,5 24,5 31,6 25 39,5 13,7 18,3 42,3 40 33,6 13,0 8,5 49,8 50 30,0 9,5 2,6 54,9 koncentracija tanina + CuCl2 Barvne dimenzije sprememba barve glede na L* a* b* osnovo tanin smreke 10 (%) 47,8 1,3 5,7 37,7 22,5 25 (%) 37,3 1,8 5,0 47,4 18,0 40 (%) 29,9 2,2 1,7 55,4 13,3 50 (%) 28,8 1,0 0,2 57,1 8,9 koncentracija tanina + CuS04 Barvne dimenzije sprememba barve glede na L* a* b* osnovo tanin smreke 10 (%) 50,5 9,1 19,1 30,8 7,0 25 (%) 40,5 6,1 12,9 41,7 9,4 40 (%) 32,9 7,8 7,4 50,5 5,4 50 (%) 33,1 3,8 5,7 50,9 7,9 * Z nanosom CuCl je faktor svetlo- 2 sti z nara{~ajo~o koncentracijo prav tako padal in je nekoliko ni`ji kot pri vzorcih, premazanih samo z raztopino tanina. * Z nanosom CuSO pa je faktor 4 svetlosti ostal skoraj nespremenjen glede na pripadajo~o koncentracijo tanina. Z nara{~ajo~o koncentracijo pa je prav tako padal. * Z nanosom CuCl se je barvni ton 2 pomaknil k modri barvi, vendar je pozitiven in pada z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. * Z nanosom CuSO se je barvni 4 ton nekoliko zni`al, le pri 50 % koncentraciji tanina se je nekoliko povi{al. Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina barvni ton pada. Sprememba barve: vzorci, premazani s taninom smreke: * Sprememba barve nara{~a z na-ra{~ajo~o koncentracijo tanina. vzorci, premazani s taninom smreke + CuCl : 2 * Sprememba barve nara{~a z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. * Sprememba barve je {e nekoliko ve~ja kot pri vzorcih, premazanih samo s taninom smreke. * ^e primerjamo spremembo barve glede na barvo tanina smreke, ugotovimo, da le-ta z nara{~ajo~o koncentracijo tanina pada. vzorci premazani z taninom smreke + CuSO : 4 * Sprememba barve nara{~a z na-ra{~ajo~o koncentracijo tanina. * Sprememba barve je zelo podobna spremembi barve vzorcev, premazanih samo s taninom smreke. * Glede na barvo tanina smreke ugotovimo, da je sprememba barve ne glede na koncentracijo tani-na dokaj enaka in zelo majhna. Vrednosti nekoliko nara{~ajo in padajo med posameznimi koncentracijami. Ø GLEJ SLIKO 3 v barvni prilogi na str. 69 * Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina se barvna koordinata nasi~enosti bistveno ni spreminjala, razen pri 50 % koncentraciji tanina, kjer je ni`ja od predhodnih koncentracij. V vseh primerih podaja ve~ji odmik k rde~i barvi kot borov les. * Z nanosom CuCl na povr{ino se 2 je barvna koordinata nasi~enosti zelo pomaknila proti zeleni barvi, vendar je {e vedno pozitivna. * Z nanosom CuSO pa se je barv- 4 na koordinata nasi~enosti pomaknila proti zeleni barvi. Najve~jo vrednost je dosegla pri 10 % koncentraciji tanina in najmanj{o pri 50 % koncentraciji tanina. barvni ton (b*): * Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina barvni ton pada k modri barvi. 10 % koncentracija tanina je nekoliko bolj rumena kot borov les. Preglednica 2. Srednje vrednosti L*, a*, b* in sprememba barve (DE*) vzorcev, premazanih s taninom kvebra~a in taninom kvebra~a + CuCl oz. + CuSO 24 koncentracija tanina (%) Barvne dimenzije sprememba L* a* b* barve 10 68,3 17,1 30,7 18,2 25 60,7 20,1 29,8 25,3 40 54,3 22,8 28,7 31,7 50 53,2 23,1 28,2 32,7 koncentracija tanina + CuCl2 Barvne dimenzije sprememba barve glede na L* a* b* osnovo tanin kvebrača 10 (%) 73,5 -1,0 3,9 21,6 32,8 25 (%) 72,0 -0,2 5,1 20,9 33,9 40 (%) 70,5 -0,1 5,4 21,3 36,5 50 (%) 70,0 0,1 5,9 21,1 36,2 koncentracija tanina + CuS04 Barvne dimenzije sprememba barve glede na L* a* b* osnovo tanin kvebrača 10 (%) 62,5 13,3 28,9 20,7 7,2 25 (%) 56,2 14,6 26,5 26,3 7,8 40 (%) 48,5 18,0 26,5 34,6 7,8 50 (%) 48,9 17,4 24,8 33,9 7,9 LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 56 2.3. BARVA VZORCEV, PREMAZANIH S TANINOM KVEBRA^A, TANINOM KVEBRA^A + CuCl 2 IN TANINOM KVEBRA^A + CuSO 4 faktor svetlosti (L*): * Z naraščajočo koncentracijo tanina je faktor svetlosti padal. * Z nanosom C11CI2 se je faktor svetlosti pomaknil v smeri bele barve in pada z naraščajočo koncentracijo tanina. Večjih razlik med posameznimi koncentracijami tanina ni. * Z nanosom C11SO 4 pa se je faktor svetlosti nekoliko pomaknil v smeri črne barve in pada z naraščajočo koncentracijo tanina. barvna koordinata nasičenosti (a*): * Z naraščajočo koncentracijo tanina se barvna koordinata nasičenosti pomika k rdeči barvi. * Z nanosom CuCI2 na površino se je barvna koordinata nasičenosti pomaknila v območje zelene barve. Barvna koordinata nasičenosti narašča z naraščajočo koncentracijo tanina k rdeči barvi. Le pri 50 % koncentraciji tanina ima pozitivno vrednost. * Z nanosom C11SO 4 pa se je barvna koordinata nasičenosti nekoliko pomaknila proti zeleni barvi. Največjo vrednost je dosegla pri 40 % koncentraciji tanina. barvni ton (b*): * Z naraščajočo koncentracijo tanina barvni ton pada. Večjih razlik med posameznimi koncentracijami tanina ni. * Z nanosom CuCI2 se je barvni ton pomaknil k modri barvi, vendar je pozitiven in narašča z naraščajočo koncentracijo tanina. * Z nanosom CuS04 se je barvni ton nekoliko znižal in pada z naraščajočo koncentracijo tanina. Sprememba barve Vzorci, premazani s taninom kvebrača: * Sprememba barve narašča z naraščajočo koncentracijo tanina. Vzorci, premazani s taninom kvebrača 4- CuCI2. * Sprememba barve se bistveno ne spreminja z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. * ^e primerjamo spremembo barve glede na barvo tanina kvebra~a, ugotovimo, da sprememba barve nara{~a z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. vzorci, premazani s taninom kvebra~a + CuSO : 4 * Sprememba barve nara{~a z na-ra{~ajo~o koncentracijo tanina, le pri 50 % koncentraciji tanina je vrednost nekoliko ni`ja. * V vseh primerih je sprememba barve le nekoliko ve~ja od spremembe barve vzorcev, premazanih s tani-nom kvebra~a. * Glede na barvo tanina kvebra~a ugotovimo, da sprememba barve z nara{~ajo~o koncentracijo tanina nara{~a. Sprememba barve je pri vseh koncentracijah zelo majhna. Ø GLEJ SLIKO 4 v barvni prilogi na str. 70 2.4. BARVA VZORCEV, PREMAZANIH S TANINOM KOSTANJA, TANINOM KOSTANJA + CuCl IN 2 TANINOM KOSTANJA + CuSO 4 faktor svetlosti (L*): * Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina je faktor svetlosti padal. * Z nanosom CuCl se je faktor sve- 2 tlosti pomaknil v smeri bele barve in ima podobne vrednosti, le pri 25 % koncentraciji tanina je ni`ji kot pri drugih koncentracijah, kjer je zelo podoben. * Z nanosom CuSO pa se je faktor 4 svetlosti nekoliko pomaknil v smeri ~rne barve in pada z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. * Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina barvna koordinata nasi~enosti na-ra{~a k rde~i barvi. * Z nanosom CuCl na povr{ino se 2 je barvna koordinata nasi~enosti pomaknila proti zeleni barvi, vendar je pozitivna. Vrednosti z na-ra{~ajo~o koncentracijo tanina na-ra{~ajo, le pri 25 % koncentraciji vrednost nekoliko izstopa. * Z nanosom CuSO pa se je barvna 4 koordinata nasi~enosti nekoliko pomaknila proti zeleni barvi, vendar so vrednosti pozitivne in nara{~ajo z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. barvni ton (b*): * Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina se barvni ton nekoliko spreminja. Ve~jih razlik med posameznimi koncentracijami tanina ni. * Z nanosom CuCl se je barvni ton 2 pomaknil k modri barvi, vendar je Preglednica 3. Srednje vrednosti L*, a*, b* in sprememba barve (DE*) vzorcev, premazanih s taninom kostanja in taninom kostanja + CuCl oz. + CuSO 24 koncentracija tanina (%) Barvne dimenzije sprememba L* a* b* barve 10 68,8 12,9 30,8 16,0 25 64,2 14,8 31,8 20,8 40 58,6 16,1 30,4 25,5 50 55,6 17,4 31,1 28,8 koncentracija tanina + CuCl2 Barvne dimenzije sprememba barve glede na L* a* b* osnovo tanin kostanja 10 (%) 62,2 1,1 6,8 25,2 27,5 25 (%) 47,7 5,0 8,7 36,2 30,0 40 (%) 61,3 1,6 4,9 27,0 29,5 50 (%) 61,1 1,9 5,7 26,6 30,3 koncentracija tanina + CuS04 Barvne dimenzije sprememba barve glede na L* a* b* osnovo tanin kostanja 10 (%) 62,4 12,1 25,1 19,5 8,6 25 (%) 58,4 12,3 23,0 23,3 10,8 40 (%) 53,9 14,5 23,8 28,2 8,3 50 (%) 48,3 17,0 25,5 34,4 9,2 LES wood 52 (2000) 3 Grafikon 2. Faktor svetlosti (L*), barvna koordinata nasi~enosti (a*) in barvni ton (b*), odvisno od razli~nih vrst in koncentracij tanina v primerjavi z osnovo pozitiven in prav tako ni večjih razlik med posameznimi koncentracijami tanina. * Z nanosom C11SO 4 se je barvni ton nekoliko znižal, večjih razlik med posameznimi koncentracijami tanina ni. Sprememba barve: vzorci, premazani s taninom kostanja: * Sprememba barve narašča z naraščajočo koncentracijo tanina. vzorci, premazani s taninom kostanja + CuCI2 : * Sprememba barve je pri 25 % koncentraciji nekoliko večja kot pri drugih koncentracijah. * Če primerjamo spremembo barve glede na barvo tanina kostanja, ugotovimo, da se sprememba barve le nekoliko spreminja med posameznimi koncentracijami tanina. vzorci, premazani s taninom kostanja + CuS04 : * Sprememba barve narašča z naraščajočo koncentracijo tanina. * V vseh primerih je sprememba barve večja od spremembe barve vzorcev, premazanih s taninom hrasta. * Glede na barvo tanina kostanja ugotovimo, da je sprememba barve z naraščajočo koncentracijo tanina skoraj nespremenjena. 0 GLEJ SLIKO 5 v barvni prilogi na str. 71 3. RAZPRAVA 3.1. PRIMERJAVA VZORCEV, PREMAZANIH Z RAZLIČNIMI TANINI RAZLIČNIH KONCENTRACIJ Z nanosom kateregakoli tanina, katerekoli koncentracije, se faktor svetlosti zmanjša v primerjavi z osnovo, oz. se je faktor svetlosti po nanosu tanina v vseh primerih pomaknil v smeri črne barve. Z naraščajočo koncentracijo tanina se faktor svetlosti pomika proti črni barvi. Faktor svetlosti se tudi spreminja z vrsto tanina. Najbolj temna površina je pri taninu smreke, proti beli barvi pa ji sledita tanin kvebrača in tanin kostanja. Barvna koordinata nasi~enosti v vseh primerih podaja {e ve~ji odmik k rde~i barvi kot osnova. Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina barvna koordinata nasi~enosti nara{~a pri taninu kve-bra~a in taninu kostanja. Pri taninu smreke se vrednosti barvne koordinate nasi~enosti le nekoliko spreminjajo z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Barvna koordinata nasi~enosti se tudi spreminja z vrsto tanina. Najbolj rde~a povr{ina pri vseh koncentracijah je pri taninu kvebra~a, sledijo pa ji tanin kostanja in tanin smreke. Z nanosom katerekoli 10 % raztopine tanina, podaja barvni ton {e ve~ji odmik k rumeni barvi kot osnova. Z naraščajočo koncentracijo postanejo 25 %, 40 % in 50 % raztopine tanina manj rumene kot osnova. Tanin kvebrača in tanin kostanja pa imata zelo podobne vrednosti barvne koordinate nasičenosti. Pri taninu kvebrača te vrednosti nekoliko padajo z naraščajočo koncentracijo tanina, pri taninu kostanja pa se minimalno spreminjajo. 3.2. PRIMERJAVA VZORCEV, PREMAZANIH Z RAZLIČNIMI TANINI RAZLIČNIH KONCENTRACIJ + CuCI2 Faktor svetlosti je tudi z nanosom CuCI2 , na površino, premazano s ta- Grafikon 3. Faktor svetlosti (L*), barvna koordinata nasi~enosti (a*) in barvni ton (b*), odvisno od razli~nih vrst in koncentracij tanina + CuCl v primerjavi z osnovo 2 LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 58 ninom, v vseh primerih nižji kot pri osnovi. Površina, premazana s 50 % raztopino tanina smreke + CuCI2 , je najtemnejša, medtem ko je najsvetlejša površina pri nanosu 10 % raztopine tanina kvebrača + CuCI2 . Faktor svetlosti je padal z naraščajočo koncentracijo tanina pri taninu smreke. Pri taninu kvebrača in kostanja pa se z naraščajočo koncentracijo tanina faktor svetlosti ni bistveno spremenil, le pri 25 % koncentraciji kostanja je nekoliko nižji. Barvna koordinata nasičenosti se z nanosom CuCI2 na površino, premazano s taninom, zelo spremeni. V vseh primerih je nižja oz. bolj pomaknjena v smeri zelene barve kot osnova. Med posameznimi koncentracijami se vrednosti barvne koordinate nasičenosti ne spreminjajo mnogo. V večini primerov nekoliko narašča ali pada. Površina, premazana s taninom smreke + CuCI2 , ima nizke vrednosti barvne koordinate nasičenosti, vendar pozitivne. Tanin kvebrača + CuCI2 podaja odmik k zeleni barvi. Skoraj vse vrednosti so negativne in zelo blizu vrednosti nič. Tudi barvni ton je z nanosom CuCI2 , na površino, premazano s taninom, v vseh primerih nižji kot pri osnovi. V vseh primerih podaja odmik k rumeni barvi. Površina, premazana s taninom kostanja + CuCI2 , je najbolj rumena pri 25 % koncentraciji tanina. Z naraščajočo koncentracijo tanina so vrednosti dokaj enakovredne, izstopajo le tanin kostanja pri 25 % koncentraciji in tanin smreke pri 40 % in 50 % koncentraciji. Barvni ton je znotraj ene vrste tanina raznolik. V večini primerov nekoliko narašča ali pada. 3.3. PRIMERJAVA VZORCEV, PREMAZANIH Z RAZLIČNIMI TANINI RAZLIČNIH KONCENTRACIJ + CuS04 Faktor svetlosti je tudi z nanosom CuSC>4 , na površino, premazano s taninom, v vseh primerih nižji kot pri osnovi. Površina, premazana s 50 % raztopino tanina smreke + CuS04 , je najtemnejša, medtem ko je najsve- Grafikon 4. Faktor svetlosti (L*), barvna koordinata nasi~enosti (a*) in barvni ton (b*), odvisno od razli~nih vrst in koncentracij tanina + CuSO v primerjavi z osnovo 4 tlej{a povr{ina pri nanosu 10 % razto- 3.4. PRIMERJAVA VZORCEV PO pine tanina kvebra~a + CuSO . SPREMEMBI BARVE 4 Faktor svetlosti z nara{~ajo~o koncentracijo tanina v ve~ini primerov pada proti ~rni barvi. Pri vzorcih, premazanih {e z CuSO , 4 so vse vrednosti barvne koordinate nasi~enosti ni`je kot pri osnovnih vzorcih. Izjema je le 25 in 50 % raztopina tanina smreke. Najve~ji odmik k rde~i barvi je dose`en pri povr{ini, premazani z 40 % raztopino tanina kvebra~a + CuSO , naj-4 manj{i pa pri 50 % raztopini tanina smreke. Pri taninu smreke + CuSO 4 vrednosti padajo z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Pri taninu kvebra~a in kostanja + CuSO pa vrednosti 4 nara{~ajo z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Barvni ton je z nanosom CuSO na 4 povr{ino, premazano s taninom, v nekaterih primerih ni`ji, v drugih pa vi{ji kot pri osnovi. Bolj proti modri barvi kot pri osnovi je barvni ton pomaknjen pri taninu smreke. Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina se vrednosti v nekaterih primerih bolj, v drugih pa manj spreminjajo. Barvni ton je znotraj ene vrste tanina zelo raznolik. Pri taninu smreke in kve-bra~a z nara{~ajo~o koncentracijo barvni ton pada proti modri barvi. Sprememba barve nara{~a z nara{~a-jo~o koncentracijo tanina. Z nanosom CuCl sprememba barve 2 nara{~a pri taninu smreke. Pri taninu kvebra~a se sprememba barve ne spreminja bistveno z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Tudi pri taninu kostanja so vrednosti zelo podobne, izstopa le vrednost pri 25 % koncentraciji tanina. Tudi po nanosu CuSO sprememba 4 barve nara{~a z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. 4. SKLEPI Barve, ki smo jih dobili z nanosom raz-li~nih vrst in koncentracij tanina, so zelo razli~ne. Tudi po nanosu CuCl in 2 CuSO so se barve pokazale za zelo 4 raznolike. Kot je bilo pri~akovati, so nastale barve z nara{~ajo~o koncentracijo tanina postajale vedno bolj temne. Vse vrste in koncentracije taninov podajajo odmik k rde~i barvni koordinati nasi~enosti in rumenemu barvnemu tonu. Pri razli~nih vrstah tanina je barvna koordinata nasi~enosti ne glede na koncentracijo bolj ali manj podobna. LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 59 Grafikon 5. Sprememba barve (DE*) vzorcev, premazanih z razli~nimi tanini razli~nih koncentracij + CuCl oz. + CuSO 24 Pri 50 % koncentraciji tanina smreke je ta vrednost nekoliko ni`ja. Vzrok temu je verjetno visoka koncentracija tanina smreke, ki tvori zelo temno barvo. Pri taninu kvebra~a vrednosti barvne koordinate nasi~enosti z nara{~ajo~o koncentracijo tanina nara{~ajo. Prav tako tudi pri taninu kostanja barvna koordinata nara{~a z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Tudi sprememba barve po pri~akova-nju nara{~a z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Z nanosom CuCl so barve postale 2 bolj ali manj sive. Nekatere so se od-mikale k rde~i barvi, druge pa k zeleni barvi. Le pri 40 in 50 % koncentraciji tanina smreke je povr{ina temnorjava zaradi visoke koncentracije tanina in majhnega faktorja svetlosti. Pri taninu smreke in taninu kvebra~a vrednosti faktorja svetlosti padajo z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Pri taninu kostanja pa vrednosti med posameznimi koncentracijami, nihajo. Prav tako pa nihajo tudi vrednosti za barvno koordinato nasi~enosti in barvni ton. Zaradi tak{nih rezultatov tudi sprememba barve z nara{~ajo~o koncentracijo tanina nara{~a le pri taninu smreke. Pri drugih vrstah tanina pa tudi sprememba barve niha. Z nanosom CuSO so povr{ine po-4 stale nekoliko temnej{e od predhodnih. To ne velja le za tanin smreke, kjer so vrednosti zelo podobne predhodnim. Re~emo lahko, da vrednosti padajo z nara{~ajo~o koncentracijo tanina. Vrednosti barvne koordinate nasi~e-nosti nara{~ajo z nara{~ajo~o koncentracijo tanina le pri taninu kostanja. Pri taninu kvebra~a tudi nara{-~ajo, le pri 50 % raztopini tanina vrednost malo pade. Pri taninu smreke pa vrednosti padajo. Podobno je tudi z barvnim tonom. Ta pada z nara{~ajo~o koncentracijo ta-nina pri taninu smreke in taninu kve-bra~a. Pri taninu kostanja pa vrednosti barvnega tona nihajo. Sprememba barve nara{~a z nara{-~ajo~o koncentracijo tanina, razen pri taninu hrasta in kostanja, kjer nekoliko niha in je zelo podobna med raz-li~nimi koncentracijami tanina. Tekstura vzorcev, premazanih z razli~-nimi tanini, je ve~inoma, ne glede na koncentracijo tanina, negativna. Pozitivna tekstura se pojavi le pri 10 % koncentraciji tanina kvebra~a in kostanja. Vzorci, premazani s 25 % raztopino tanina, ka`ejo najmanj{o razliko v barvi med ranim in kasnim lesom, tako da je tej koncentraciji naj-te`je dolo~iti teksturo. Z nara{~ajo~o koncentracijo tanina razlika v teksturi postaja vedno bolj vidna. Visoke koncentracije taninov, ki tvorijo zelo temno barvo, pa zakrijejo teksturo in prav tako ote`ijo od~itavanje teksture. Z nanosom CuCl se vse povr{ine 2 spremenijo. Postanejo sive, z majhnim odstopanjem k rde~i oz. zeleni barvi in v ve~jem delu prekrijejo teksturo, tako da je le-ta te`ko razlo~na. Pri vseh vzorcih je negativna. Z nanosom CuSO pa se povr{inam 4 tekstura ne spremeni. Tudi v tem primeru je 25 % koncentraciji tanina in visokim koncentracijam tanina smreke in bora najte`e dolo~iti teksturo. V splo{nem lahko re~emo, da CuCl 2 tvori sive povr{ine, ki podajajo majhen odmik k rde~i ali zeleni barvi. Poleg tega pa ne glede na koncentracijo tanina nastanejo zelo podobne barve. Le pri taninu smreke je povr-{ina pri visoki koncentraciji bolj rjava. Z nanosom CuSO pa so se barve 4 zelo malo spremenile. Vsi faktorji so se nekoliko zni`ali. Tudi tekstura ostane nespremenjena. 5. LITERATURA 1. Barvna metrika. 1991. Zbrano gradivo. Referati in ~lanki. Maribor, Tehni{ka fakulteta, Oddelek za strojni{tvo, In{titut za tekstilno kemijo, 137 s. 2. ^ampa, H. 1995. Kvantitativna analiza barve smrekovega lesa. Vi{je{olska diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 31 s. 3. Ti{ler, V. / Gornik, D. / Cergolj, P. 1990. Primerjava med vizualno in kromametri~no metodo dolo~anja barvnega tona lesne povr{ine. Les, 7/8, 209-212 s. 4. Urbas, M. 1989. Kemi~na sestava kostanja Castanea sativa Mill. Diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 98 s. LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 60 UDK: 630*176.1 (Phillyrea latifolia L):811 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Širokolistna zelenika (Phillyrea latifolia L.) in njen les Mock privet (Phillyrea latifolia L.) and its wood Niko TORELLI* Martin ZUPAN^I^** Izvle~ek Širokolistna zelenika je sestavina zimzelene vegetacije Sredozemske regije (Fraxino orni-Quercetum ilicis). Je majhno drevo ali grm, visok do 10 m in s premerom debla do 25 cm. Zele-nikovina je izjemno gosta (gostota v absolutno suhem stanju ro = 855-862 kg/m³), `ilava, trda in trdna, primerljiva z lesom pušpana (Buxus sempervirens L.). Prete`no posamezne pore in vaskularne traheide so razporejene v radialnih ali poševnih nizih. Perforacijske ploš~ice so enostavne. Traheje in vaskularne traheide imajo izrazite helikalne odebelitve. Libri-formska vlakna so debelostena. Trakovno tkivo je heterogeno, tipa II. Zelenikovina se je uporabljala za strojne dele, drobne stru`ene izdelke, ~evljarske klince, gumbe za napenjanje strun pri godalih in oglje. Koli~ine so v Sloveniji mo~no omejene. Klju~ne besede: širokolistna zelenika, Phyllirea latifolia L., zgradba lesa, raba Abstract Mock privet, a native of evergreen vegetation in the Mediterranean region (Fraxino orni-Quercetum ilicis) is a small tree or shrub up to 10 m height with a bole diameter to 25 cm. Its wood is exceptional dense (density in oved-dry condition ro = 855-862 kg/m³), tough, hard, and strong, comparable with the boxwood (Buxus sempervirens L.). Predominantly solitary pores and vascular tracheids in radial or oblique arrangement. Perforation plates simple. Vessels and vascular trac-heids with distinct helical thickenings. Libriform fibre thick-walled. Ray tissue heterogenous type II. For turnery, parts of musical instruments, and charcoal. Supplies in Slovenia limited. Key words: Mock pivet, Phyllirea latifolia L., xylotomy, usage Areal zimzelene širokolistne zelenike obsega Sredozemlje, atlantsko obalo Portugalske in zahodno ~rnomorsko obalo. Pogosta je v Dalmaciji. V Sloveniji je dokaj redka. V Slovenskem Primorju prevladuje hladnejši fliš, medtem ko je toplih apnenih tal malo. Samoniklo uspeva na apnen~asti Steni nad Dragonjo, na apnen~astem “oto~ku” sredi fli-ša, na Sv. Štefanu v bli`ini Stene, v steni nad Ospom in v pe~evju Kraškega roba (prim. Kotar & Brus 1999, str. 308) in mo~no lokalizirano še kje. Kot zanimivost povejmo, da jo vzgajajo tudi v Veliki Britaniji (Mitchell & Wilkinson 1982, str. 250). To ne presene~a, saj Angle`i z uspehom vzgajajo tudi ~rni~evje (Quer-cus ilex L. (Leathart 1991, str. 179), ki je najizrazitejši predstavnik vednozelene sredozemske vegetacije (Fraxino orni-Quercetum ilicis Hi}. (56) 58)). Tu mu * prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana ** dipl. in`., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana med drugim dela dru`bo zelenika. Dose-`e višino do 10 m in premer do 25 cm (pri nas nekoliko manj) (sl. 1, 2). Za nas, lesarje, je zanimiva, ker je njen les presenetljivo gost, primerljiv le z lesom pušpana (Buxus sempervirens L.). Kotar in Brus (1999, str. 310), brez navedbe vira, navajata za gostoto zele-nikovine v absolutno suhem stanju (ro) 1.010 - 1.190 kg/m³. Na materialu, ki nam ga je kolega Brus prijazno odstopil, smo izmerili gostoto v absolutno suhem stanju med 855 in 862 kg/m³. Za primejavo povejmo, da je gostota pušpanovine pri normalni vla`nosti (U=12 %) r12 = 940 - 1030 kg/m³ (Giordano 1976, str. 400). Morebitna jedrovina je neobarvana. Les je difuzno porozen. Tangencialni premer por je manjši od 50 mm in jih ni mogo~e videti s prostim o~esom. Huber in Rouschal (1954, str. 86) Slike št. 1-8 so na barvni prilogi na str. 70 navajata vrednost 33...46...66 mm. Pore in vaskularne traheide, ki jih obdaja paratrahealni vazicentri~ni parenhim, so plamenasto razporejene, t.j. v radialnih ali poševnih nizih (sl .3, 4, 5; prim. Schweingruber 1990, str. 575). Perforirane ploš~ice so enostavne. Pore in vaskularne traheide imajo izrazite helikalne odebelitve. Ob letnicah se pojavlja marginalni parenhim v 1- do 4-rednih pasovih. Osnovno vlakneno tkivo je iz kompaktnih gmot debeloste-nih libriformskih vlaken. Vlaknastih tra-heid ni (Schweingruber 1990, str. 575). Trakovi so 1- do 2-redni, redkeje 3-redni. Visoki so 10 do 15 celic. Tkivo trakov je heterogeno z enorednimi “repi” iz 1 do 3 eta` le`e~ih, kvadrata-stih ali stoje~ih celic. Enoredni trakovi so iz samo pokon~nih ali pokon~nih in kvadratastih celic (trakovno tkivo je heterogeno - tipa II, po Brazierju in Franklinu 1961) (sl. 6, 7, 8). Ø Nadaljevanje ~lanka na strani 64 LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 61 UDK: 630*71 Strokovni članek (Professional Paper) Višina poseka v slovenskih gozdovih Darij KRAJČIČ* Izvle~ek V ~lanku je analizirana višina poseka v slovenskih gozdovih od leta 1955 do 1998. V drugi polovici 50-ih let je višina poseka mo~no narasla in bila zatem z naraš~ajo~im trendom stabilna do konca 80-ih let, ko je presegla 3,5 mio m³. Za zadnje desetletje je zna~ilen skokovit padec in neenakomernost letnega poseka (okrog 2,5 mio m³). Vzroki za padec letnih se~enj so zmanjšan etat, nizka ekonomska odvisnost lastnikov od donosov iz gozda, spremembe v organiziranju gozdarstva in pove~ana ekološka in socialna vloga gozda ter njuno domnevno neskladje z ekonomsko vlogo. Klju~ne besede: letni posek, tr`na proizvodnja, lesna zaloga, prirastek 1. UVOD in ekoloških vlog gozda. Izjema so vosten les. Pri tem se zastavlja zlasti nadomestila za omejitve pri gospo- vprašanje obsega posekanih gozdnih Gozd ima v prostoru ekonomsko, darjenju, ki mu jih pla~uje dr`ava v lesnih sortimentov skozi daljše ~asov-ekološko in socialno vlogo. Ekonom- gozdovih s posebnim namenom. no obdobje. Ker ugotavljamo spre-ska vloga gozda je pomembna zlasti membe in nihanja v koli~ini posekanih za lastnika (fizi~no ali pravno osebo, Gozdni lesni sortimenti so torej klju~ni gozdnih lesnih sortimentov, nas zani-dr`avo), medtem ko je ekološka in vir donosov iz gozda, zato je njihova majo tudi vzroki zanje. socialna vloga gozda pomembna za koli~ina in kvaliteta za lastnika gozda celotno dru`bo. Ekonomsko vlogo silno pomembna. Ta pa mora biti Raziskavo smo opravili z metodo zbi-gozd zagotavlja v obliki donosov za usklajena s proizvodnimi in razvojnimi ranja in analize podatkov. Glavni vir lastnika in v obliki mo`nosti za zapo- mo`nostmi konkretnega gozda. Do- raziskave so bili statisti~ni letopisi Slo-slitev lastnika in delavcev. Donosi so lo~a jo Zavod za gozdove v gozdno- venije. Tako ugotovljene zakonitosti lahko naturalni (npr. drva, les za gospodarskih na~rtih. smo dodatno osvetlili še z drugimi viri. gradnjo itd.) ali denarni. Z analizo in sintezo ukrepov gozdar-V zadnjem ~asu smo zasledili ve~ ske politike smo dokon~no pojasnili Denarni donosi se danes ve~inoma ugotovitev in opozoril, da je intenzite- spremembe v višini poseka. ustvarjajo s prodajo gozdnih lesnih ta se~nje pri nas nizka (POGA^NIK sortimentov. Denarnih donosov iz 1998, REBULA 1999, KRAJ^I^ 3. OPREDELITEV POJMOV stranskih gozdnih proizvodov (npr. 1999). Opozorila pa prihajajo tudi iz gobe, ~ebelarjenje, lov) v naših dru`- gozdarske operative (zlasti iz gozdar- 3.1. Lesna zaloga benih razmerah za lastnika gozda ni, skih gospodarskih dru`b, ki opravljajo nekaj mo`nosti je še pri prodaji okras- gozdna dela v dr`avnih gozdovih). Lesna zaloga pomeni bruto volumen nih drevesc. Prav tako lastnik gozda dreves (brez vej), ki so prekora~ila ne dobi denarnih donosov iz socialnih 2. OPREDELITEV PROBLEMA IN merski prag (premer debla v prsni viši-METODE DELA ni nad 10 cm). Izra`amo jo najve~krat v bruto m³/ha. V~asih spremljamo * mag., asist., univ. dipl. in`. gozd., Biotehniška fakulteta, Gozd kot obnovljivi naravni vir mora tudi skupno lesno zalogo za sestoj, Oddelek za gozdarstvo, Ve~na pot 83, Ljubljana med drugim trajno zagotavljati kako- odsek, oddelek, gozdnogospodarsko LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 62 enoto, gozdnogospodarsko obmo~je ali dr`avo, vendar so ti podatki zaradi spreminjanja površin gozdov manj uporabni. Ugotavlja jo Zavod za gozdove ob izdelavi gozdnogospodarskih na~rtov gozdnogospodarskih enot vsakih deset let. 3.2. Teko~i letni prirastek Teko~i letni prirastek je bruto prirastek dreves, katerih prsna debelina presega 10 cm. Izra`amo ga v enakih merskih enotah kot lesno zalogo. Obi~-ajno ga skrajšano poimenujemo kar letni prirastek ali samo prirastek. Ugotavlja ga Zavod za gozdove hkrati z lesno zalogo. 3.3. Etat Etat je v svojem izvirnem pomenu izra`al predpis dr`ave za koli~ino posekanega lesa (fr. l’État - dr`ava). Danes tega izraza ne poznamo ve~, saj Zakon o gozdovih iz leta 1993 (Ur. l. RS št. 30-1299/1993) namesto njega uvaja termin najve~ji mo`ni posek, ki predstavlja tisto koli~ino lesa v bruto m³, ki ga lastnik gozda lahko poseka (ni mu ga pa treba). Obvezu-jo~e odlo~be v smislu se~nje Zavod za gozdove Slovenije izdaja samo zaradi gozdno-varstvenih razlogov (npr. napad podlubnikov) in delno zaradi nujnih red~enj v drogovnjakih (prsni premer dreves do 20 cm). Dolo~a ga Zavod za gozdove v gozdnogospodarskih na~rtih. 3.4. Posek Posek pomeni tisto koli~ino lesa, ki jo je lastnik gozda dejansko posekal. Izra`amo jo v bruto m³. Razliko med bruto in neto volumnom lesa predstavljajo vsi se~ni ostanki (vrha~, kore-ni~nik...) in lubje. Za iglavce znaša razmerje med neto in bruto volumnom v popre~ju 0,85, za listavce pa 0,88. Višino poseka skupaj z lastnikom gozda dolo~a (z odlo~bami v upravnem postopku) in ugotavlja (koli~ino iz odlo~b korigira z dejanskim posekom) Zavod za gozdove. 3.5. Blagovna (tr`na) proizvodnja To je tista koli~ina lesa, ki se dejansko let. Vendar je potrebno obdobje med pojavi na trgu. Ta je v dr`avnih goz- leti 1991 in 1994 jemati z dolo~eno dovih skoraj enaka neto poseku, v mero previdnosti, ker je zanj zaradi zasebnih gozdovih pa zmanjšana za sprememb v organiziranosti gozdar-lastno porabo. Višino blagovne proiz- stva v praksi kljub veljavnemu Zakonu vodnje je pred letom 1991 spremljala o gozdovih iz leta 1985, zna~ilno Samoupravna interesna skupnost za dolo~eno brezvladje. Vodenje evidenc gozdarstvo, danes pa pravega poda- se je ponovno izboljšalo, ko so usta-tka o tem nimamo. V dr`avnih gozdo- novili Zavod za gozdove v letu 1994. vih jo v svojih poro~ilih ugotavlja Konec 90-ih let se je višina poseka Sklad kmetijskih zemljiš~ in gozdov, za ustalila na okrog 2,5 mio m³ bruto zasebne gozdove pa zbira podatke kar je za ve~ kot tretjino manj kot v Statisti~ni urad Republike Slovenije v 80-ih letih. poglavju odkup. Vendar pa slednji zbira podatke le od zadrug in gozdnih 4.2. Vzroki za padec se~enj v gospodarstev za ves les (vklju~no s 90-ih letih polproizvodi), medtem ko o višini odkupa lesa drugih pravnih oseb Vzrokov za izrazit padec obsega se-nimamo podatkov. ~enj v 90-ih letih je ve~. Razdelimo jih lahko v ve~ sklopov. 4. REZULTATI RAZISKAVE Spremembe v višini predpisanega eta-4.1. Obseg poseka v slovenskih ta ka`e preglednica 1. gozdovih od leta 1955 - 1998 Višina etata v 90-ih letih je za okoli Bruto posek je v obravnavanem obdo- 17 % ni`ja kot v predhodnem dese-bju ves ~as naraš~al in dosegel svoj tletju. Dele` etata v lesni zalogi in pri-vrh v osemdestih letih, ko je presegel 3,5 mio m³ (grafikon 1). Pred tem je bil bistveno ni`ji v 50-ih letih, v 60-ih letih pa je `e narasel. Za 90-ta leta je zna~ilen velik padec poseka v obeh sektorjih lastništva gozdov. V za~etku 90-ih let je obseg se~enj padel celo pod tistega iz 50-ih Preglednica 1. Višina etata v zadnjih 30-ih letih Obdobje veljavnosti območnega načrta 1971-1980 1981-1990 1991-2000 Stanje 1998 Letni etat (mio m3) 3,4 3,6 3,0 3,0 Letni etat (mVha) 3,4 3,6 2,8 2,8 Etat/Lesna zaloga (%) 19,5 19 14 13 Etat/Prirastek (%) 82 77 57 49 Grafikon 1. Obseg poseka v slovenskih gozdovih v obdobju 1955-1998 v bruto m³ Vir: Statisti~ni letopisi LES wood 52 (2000) 3 rastku je v obdobju 1991-2000 padel kar za 26 %. Pri sprotnem ugotavljanju lesnih zalog in prirastka ob obnovah gozdnogospodarskih na~rtov enot, je Zavod za gozdove ugotovil precej višje vrednosti, kot so veljale doslej. Zato se je še bolj zni`al tudi dele` etata v lesni zalogi in prirastku (preglednica 1, leto 1998), kjer je padel celo pod 50 %. Vzroke za padec poseka smo skušali poiskati tudi v trendih lesnih zalog in prirastka in to primerjali z realiziranim posekom (grafikon 2). Negativni trendi bi lahko bili vzrok za manjši obseg se~nje. Grafikon ka`e, da sta se lesna zaloga in prirastek ves ~as pove~evala. Posek je bil skozi celotno opazovano obdobje ni`ji od prirastka in je v 90-ih letih znašal manj kot 40 % slednjega. Vzrokov za zmanjševanje obsega poseka torej ne gre iskati v zni`evanju lesne zaloge ali prirastka. Z novim zakonom o gozdovih v letu 1993 se je odgovornost za stanje in gospodarjenje z gozdom od gozdnogospodarskih organizacij prenesla na lastnika (zasebnika oziroma Sklad kmetijskih zemljiš~ in gozdov za dr`-avne gozdove). Izpolnjevanje dolo~b iz gozdnogospodarskih na~rtov, ki dolo~ajo tudi višino etata, ni bilo ve~ obvezno. To pomeni, da lahko lastnik v svojem gozdu poseka od ni~ pa do najvišjega mo`nega poseka, ki ga Raziskave in razvoj skladno z gozdnogospodarskim na~-rtom dolo~i Zavod za gozdove na zahtevo lastnika. Z novim zakonom o gozdovih (1993) je prišlo v organiziranosti gozdarstva do lo~itve na Zavod za gozdove Slovenije, ki opravlja v gozdovih javno gozdarsko slu`bo, gozdna gospodarstva in gozdarske zadruge, ki v gozdu zagovarjajo zlasti ekonomske interese. Ekonomska odvisnost popre~nega slovenskega lastnika gozdov (-popre~na gozdna posest znaša 2,7 ha) je majhna. Padec oziroma stagni-ranje prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov (WINKLER/MAREN^E 1998) na eni in naraš~anje stroškov dela na drugi strani, so ekonomski pomen gozdov še zmanjšali. Zavod za gozdove je skoraj v celoti pla~an iz dr`avnega prora~una in tako popolnoma neodvisen od prihodkov iz gozda oziroma neodvisen od ekonomskega rezultata gospodarjenja z gozdom. Hkrati pa v gozdu dolo~a klju~ne elemente, ki vplivajo na ekonomski rezultat (višino poseka, potrebna vlaganja itd). Gozdna gospodarstva izvajajo dela v dr`avnih gozdovih na osnovi koncesij za izkoriš~anje gozdov (Ur. l. RS št. 34-2271/96). Na višino poseka nimajo nobenega vpliva. Njihov interes za ~imve~ji posek je omejen, ker zanj niso ekonomsko stimulirani. 63 Sklad kmetijskih zemljiš~ in gozdov, ki gospodari z dr`avnimi gozdovi, bi moral biti zainteresiran za ~imve~jo rento iz dr`avnih gozdov. Zato bi v procesu sprejemanja gozdnogospodarskih na~rtov moral vplivati zlasti na dolo~ila, od katerih je odvisen rezultat gospodarjenja z gozdovi (višina in struktura poseka, tehniška in biološka vlaganja). Vendar je Sklad pri tem zelo neu~inkovit. Razumnih vzrokov za to ne najdemo, verjetno so posredi politi~ni motivi ali pa nesposobnost te paradr`avne inštitucije. Pove~ana ekološka in socialna vloga gozdov in njuno domnevno neskladje z ekonomsko vlogo je dodaten razlog za zmanjševanje koli~ine poseka v slovenskih gozdovih. 4.3. Kriti~na ocena obsega letnega poseka Letni posek v slovenskih gozdovih znaša torej samo okoli 50 % prirastka. Od tega je relativno velik dele` takšnega, ki nima gozdnogojitvene osnove (preglednica 2). Preglednica 2. Posek v slovenskih gozdovih po vrstah se~nje v obdobju 1995-1998 Vrsta se~nje 1995 1996 1997 1998 Nega in obnova 64% 49% 49% 66% Varstvo in sanacija 28% 46% 44% 26% Drugo 8% 5% 7% 8% Skupaj 100% 100% 100% 100% Vir: Statisti~ni letopisi Strokovnjaki Zavoda za gozdove z gojitvenimi ukrepi (nega in obnova) usmerjajo komaj dobro polovico poseka, torej nekaj ve~ kot 25 % prirastka. Ker pa je višina prirastka po nekaterih ocenah podcenjena (HO^-EVAR 1997) sklepamo, da slovenska gozdarska stroka v praksi razvojno in gospodarsko usmerja komaj okrog 20 % prirastka. Z ve~anjem obsega poseka bi skoraj vsa dodatna koli~ina lesa napadla zaradi gojitvenih ukrepov (sanitarni in drug posek se obnašata kot konstanta), kar bi poudarilo pomen gozdov kot obnovljivega naravnega vira. Grafikon 2. Razvoj lesne zaloge, prirastka in poseka v Sloveniji v letih 1955-1998 (bruto) Vir: Statisti~ni letopisi LES wood 52 (2000) 3 5. RAZPRAVA IN SKLEPI Nizek obseg se~enj ima vrsto posledic, omejimo se samo na nekatere. Z nizkim obsegom se~enj je obi~ajno tudi kakovost napadenih gozdnih lesnih sortimentov ni`ja, ker gozdar v gozdu obi~ajno najprej za posek oz-na~i najslabše drevje. Mo`nosti za zaposlitev zlasti na pode`elju se zmanjšajo. Renta (denarni donos) iz gozda je pri nizki intenziteti se~nje ve~ kot proporcionalno ni`ja kot pri visoki, ker biološka in tehniška vlaganja v gozd štejemo za fiksni strošek, ki pri nizki intenziteti se~nje bolj obremenjuje enoto proizvoda (posekan m³ lesa). Drasti~ne so tudi gozdnogojitvene posledice zlasti zaradi nezadostne intenzitete red~enj mlajših sestojev (dro-govnjakov) in nerazumnih podaljševanj pomladitvene dobe v pomlajen-cih. V drogovnjakih se tako zmanjšuje stabilnost sestoja, ve~ je poškodb zaradi se~nje, prirastek se ne prenaša na kvalitetne osebke. V pomlajencih staro drevje zgublja kvaliteto, relativno visoko mladovje pa se poškoduje pri kon~nem poseku debelega starega sestoja. V opisanih razmerah bi te`ko govorili o trajnostnem gospodarjenju z obnovljivim naravnim virom, kar gozd vsekakor je. O~itno je v gozdarski strokovni praksi prevladala misel, da je ekonomska vloga gozda v nasprotju z ostalima. V tem smislu je posta- Ø Nadaljevanje ~lanka s strani 60 Zelenikovina je gosta, trda, trdna in `ilava in se je uporabljala za dele strojev, drobne stru`ene izdelke, ~evljarske klince, drva in oglje (Ugrenovi} 1948, str. 152). Morda utegne biti uporabna tudi za gumbe za napenjanje strun na violini. Mojster goslar Demšar preizkuša zelenikovino prav v ta namen (Brus 2000). Širokolistna zelenika je v Sloveniji botani~na redkost. Uporabnost lesa ne omejuje le njena redkost, temve~ tudi majhne dimenzije. Literatura 1. Brazier, J.D. & G.l. Franklin 1961. Raziskave in razvoj la višina lesne zaloge pravi fetiš -govorimo o fetišizaciji lesnih zalog. Pomanjkanje širokega (holisti~nega) pogleda na gozd in gozdarstvo je pripeljalo slovensko gozdarstvo do to~ke, ko na gozd ne gleda ve~ kot trajni obnovljivi naravni vir, ampak se postavlja v vlogo zaš~itnika in konzervatorja gozda. Liberalizacija (globalizacija) v mednarodni trgovini je povzro~ila padec cen lesne surovine in izdelkov, kar je zni-`alo donose iz gozda in tako zmanjšalo ekonomski interes lastnikov. Na drugi strani pa tudi dr`ava ni nadomestila prejšnjega obveznega izpolnjevanja dolo~il gozdnogospodarskih na~rtov (tudi poseka) s sodobnimi ukrepi zlasti ekonomskimi (npr. u~in-kovito dav~no politiko). 6. Viri 1. HO^EVAR, M., 1997. Mo`nosti in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka na podlagi popisa propadanja gozdov 1995. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 93-118. 2. KRAJ^I^, D., 1999. Obseg bioloških vlaganj v gozdove v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59, s. 33-54. 4. REBULA, E., 1999. Prirastki, etati in akumulacija v slovenskih dinarskih gozdovih. GozdV, 57, 7-8, s. 306-314. Identification of hardwoods - a microscope key. Her Majesty’s Stationery office, London. 2. Brus, R. 2000. Širokolistna zelenika. Gea X(2):21-23. 3. Giordano, G. 1976. Tecnologia del legno. Vol. 3. UTET, Torino. 4. Huber, B. & Ch. Rouschal 1954. Mikroskopischer Atlas mediterraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, BerlinGrünewald 5. Kotar, M. & R. Brus 1999. Naše drevesne vrste. Slovenska matica, 64 5. WINKLER, I. / MAREN^E, J., 1998. Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih dru`benih in gospodarskih razmerah. GozdV, 56, 1, s. 3-11. 6. Gozdovi Slovenije, Ljubljana, 1993, Informativna priloga Programa razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije, 33 s. 7. Poro~ilo o gozdnogospodarskih na~-rtih obmo~ij, Ljubljana, 1975, Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 8. Statisti~ni letopisi Republike Slovenije, Ljubljana, Zavod za statistiko Republike Slovenije. 9. Statisti~ni letopisi Republike Slovenije, Ljubljana, Statisti~ni urad republike Slovenije. 10. Uredba o koncesiji za izkoriš~anje gozdov v lasti Republike Slovenije. Ur. l. RS št. 34-2271/96. 11.Zaklju~no poro~ilo o obmo~nih gozdnogospodarskih na~rtih v Sloveniji, Ljubljana, 1986, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela 95, 66 s. 12. Zakon o gozdovih. Ur. l. RS št. 30-1299/1993. Ljubljana. 6. Leathart S. 1991. Whence our trees. Folulsham, London, itd. 7. Mitchel, A. & J. Wilkinson 1982. Pareys Buch der Bäume. Paul Parey, Hamburg & Berlin 8. Schweingruber, F. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. WSL/FNP, Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart. 9. Ugrenovi}, A. 1948. Upotreba drve-ta i sporednih produkata šume. Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb. LES wood 52 (2000) 3 Znanje za prakso 65 ZNANJE za prakso Portfeljska analiza in planiranje v JAVORU d.d. Sestavni del vsakoletne obnovitve strateškega plana poslovanja je tudi portfeljska analiza in planiranje na nivoju Javora d.d.. O celovitem procesu strateškega planiranja v sestavljenem podjetju smo `e pisali. Namen tega prispevka je podrobneje osvetliti pomen portfeljske analize in planiranja kot pomembnega dela procesa strateškega planiranja. Portfeljska analiza in planiranje sta zna~ilna za sestavljena, decentralizirana in horizontalno diverzificirana podjetja. Vse te zna~ilnosti ima tudi obravnavano podjetje. Javor d.d. je lastnik sedmih proizvodnih in treh trgovskih podjetij. Vsako proizvodno podjetje ima svoj proizvodni program, ki se tr`i na razli~nih trgih in se po svojih zna~ilnostih razlikuje od drugih enot. Za vsako podjetje je mogo~e ugotoviti poslovni rezultat, za katerega je odgovoren manager podjetja. To so osnovne karakteristike strateških poslovnih enot (SPE), ki so predmet portfeljskega planiranja. Na osnovi vsakoletne portfeljske analize uprava Javora d.d. sprejema odlo~itve o ciljih in strategijah posameznih podjetij oziroma o njihovem nadaljnjem razvoju ali prenehanju poslovanja. Podjetja konkurirajo za omejena, sicer skupno pridobljena sredstva. Portfeljska analiza in plan pa omogo~ata upravi Javora d.d., da se racionalno odlo~a o dodeljevanju teh sredstev predvsem s primerjavo podjetij med seboj, glede na njihovo notranjo uspešnost in glede na uspešnost na trgu. Sedanji in prihodnji polo`aj podjetja na portfeljski matriki dolo~imo s portfeljsko analizo. Z interno analizo poslovanja ugotovimo sedanjo in prihodnjo uspešnost poslovanja. Njen rezultat so prednosti in slabosti poslovanja. Z ekster-no analizo ali predvidevanjem okolja pa ugotovimo sedanje in prihodnje mesto v okolju. Rezultat eksterne analize so ugotovljene mo`nosti in nevarnosti glede na okolje, saj poglavitno mo`nost razvoja posameznega podjetja daje predvsem trg oziroma polo`aj posameznega podjetja na dolo~enem trgu. Premik med sedanjim stanjem in cilji je osnova upravi Javora d.d. za dolo~itev strategije do posameznega podjetja. Tista podjetja, ki imajo ve~je mo`nosti, ka`e bolj razvijati kot tista, ki jim pretijo nevarnosti. Iz tega sledi, da lahko vsakemu podjetju v sestavljenem podjetju dolo~imo mesto glede na dve koordinati: uspešnost poslovanja, ki je izra`ena s finan~nim polo`ajem posameznega podjetja (horizontalna os), in mo`nost razvoja, ki ga opredeljuje strateški polo`aj podjetja glede na privla~nost trga (vertikalna os). V letu 1995 je managerski projektni tim za oblikovanje strateškega plana poslovanja, ki ga sestavljajo managerji odvisnih dru`b in uprava delniške dru`be, dolo~ila kazalce poslovanja, ki enotno opredeljujejo finan~ni polo`aj posameznega podjetja, in kazalce poslovanja, ki enotno opredeljujejo strateški polo`aj posameznega podjetja. Enotnega recepta za dolo~itev kazalcev ni. Potrebno je upoštevati specifi~nosti podjetij in hkrati dolo~iti tudi take kriterije, ki ~im bolj enotno opredeljujejo notranjo uspešnost in strateški polo`aj na trgu. Pri izboru kriterijev moramo upoštevati tudi dolgoro~nost, saj morajo biti primerljivi skozi daljše ~asovno obdobje. Managerski projektni tim Javora d.d. se je dogovoril, da bodo dolo~ali sedanji in prihodnji finan~ni polo`aj posameznega podjetja v portfeljski matriki naslednji kazalci poslovanja: * splošna likvidnost, * dele` kapitala v financiranju, * donos prodaje (%) , * dobi~ek iz poslovanja/sredstva (%). Sedanji in prihodnji strateški polo`aj posameznega podjetja pa bodo dolo~ali naslednji kazalci poslovanja: * relativni tr`ni dele` (%), * rast izvoza (%), * bruto dodana vrednost na enoto dela, * stopnja pokritja (%), * relativni dele` pokritja. Dogovorjeno je bilo, da bo primerjalna velikost podjetja v portfeljski matriki izra`ena z velikostjo bruto dodane vrednosti. Ker vsi kazalci poslovanja nimajo enakega vpliva na uspešnost in strateški polo`aj podjetja, so bili dolo~eni tudi ponderji pomembnosti posameznih kazalcev. Z ra~unalni-škim vnosom podatkov o dejanskem, planiranem in dose`-enem finan~nem in strateškem polo`aju je mo`no sprotno spremljati in primerjati relativen polo`aj posameznega podjetja v portfeljski matriki ter na osnovi teh informacij sprejemati strateške odlo~itve. Neuspešna podjetja v neprivla~nem okolju so obi~ajno predmet strategije dezinvestiranja. Nasprotno pa so uspešna podjetja na zanimivem trgu pogosto predmet strategije investiranja. Uspešna podjetja na stagnantnem trgu so predmet strategije optimiranja. Najte`e je sprejemati LES wood 52 (2000) 3 Znanje za prakso 66 odlo~itve o razvoju ali opuš~anju podjetij, ki so na zanimivem trgu, so pa sama po sebi neuspešna. Seveda pa mora uprava pri sprejemanju odlo~itev gledati celoto predvsem iz vidika uporabe morebitnih sinergetskih u~inkov povezanih podjetij. To je npr. mo`no v primeru vertikalne povezanosti podjetij, ko lahko neko podjetje znotraj poslovnega sistema, ki izde- Preglednica 1. Planski kazalci poslovanja Kazalci finan~nega polo`aja Ponder Vezan les Opa`ni elementi Furnirnica Stolarna Lesograd Stroji Trgovina Splošna likvidnost 10 1,03 1,35 3,5 0,57 1,49 0,34 2,00 Dele` kapitala v financah 10 0,71 2,27 2,23 0,10 0,70 0,02 1,39 Donos prodaje (%) 40 0,58 0,08 6,46 0,36 0,55 1,52 2,20 Dobi~ek iz pos./Sred. (%) 40 3,97 2,55 11,94 5,72 0,73 3,35 8,19 luje polizdelek za drugo povezano podjetje, dosega slabše poslovne rezultate, na ra~un drugega podjetja, ki dosega dobre poslovne rezultate in ima dober strateški polo`aj na trgu. Iz tega lahko sledi sklep, da je portfeljska analiza in iz nje izhajajo~e portfeljsko planiranje le del informacij, ki so potrebne vrhovnemu managementu za sprejemanje celovitih odlo~itev o nadaljnjem razvoju ali ukinitvi posameznih programov v portfelju delniške dru`be. Hipoteti~ni primer izra~una kazalcev poslovanja in planske portfeljske matrike je prikazan v preglednici 1. Ponderirani finan~ni kazalci 0,39 1,04 1,27 0,10 0,43 0,05 0,76 Kazalci strateškega polo`aja Ponder Vezan les Opa`ni elementi Furnirnica Stolarna Lesograd Stroji Trgovina Relativni tr`ni dele` (%) 30 32,30 22,30 16,10 10,50 5,40 3,40 10,00 Rast izvoza (%) 20 12,90 17,60 8,50 28,30 19,60 32,10 BDV na enoto dela 20 1,30 1,37 1,79 1,24 1,21 1,37 1,67 Stopnja pokritja (%) 20 25,17 23,11 34,80 31,20 20,52 37,65 16,60 Relativni dele` pokritja (%) 10 30,17 19,08 20,71 12,06 4,30 4,62 9,06 Ponderirani strateški kazalci 0,38 0,38 0,44 0,36 4,15 0,38 0,37 Iz hipoteti~ne planske portfeljske matrike je razvidno, da so vsa podjetja na osnovi portfeljske analize obstoje~ega stanja ambiciozno planirala ukrepe (strategije) za doseganje ciljev strateškega in finan~nega polo`aja. Izjema je le program, ki ima najboljši polo`aj v portfelju sestavljenega podjetja. Planski premik ponazarja dol`ina puš~ice. Polo`aj oziroma premik posameznega podjetja na porfeljski matriki ra~unal-niško izra~unavamo vsakih šest mesecev v sklopu sprotne kontrole uspešnosti poslovanja, kar daje upravi podjetja pomembne informacije za odlo~anje o ciljih in strategijah poslovnega sistema kot celote. Mag. Stojan KOKOŠAR Slika 1. Planska portfeljska matrika LES wood 52 (2000) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva 67 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 2/2000 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA OBISK PREDSTAVNIKOV SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V BIH UVAJANJE TEHNI^NIH PREDPISOV V SLOVENSKA PODJETJA POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 JUBILEJNE NAGRADE PO KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA IZ DELA ZDRU@ENJA Sekcija proizvajalcev stavbnih elementov je na sestanku dne 25. januarja 2000 obravnavala naslednji dnevni red: 1. Sejem stavbnega pohištva 2. Pregled zapisnika zadnje seje 3. Usklajevanje cen v nabavi reprodukcijskih materialov in surovine 4. Usklajevanje cen v prodaji izdelkov 5. Razno a) Vprašanje pano`ne kolektivne pogodbe b) Informacije o poslovni poti v BIH c) Prenos koordinacije sekcije stavbnega pohištva na Jelovico Škofja Loka. Na sestanku sekcije pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Zvezdana Ibrahimagi~, Ljubljanski sejem, d.d., Ljubljana, organizira v ~asu pohištvenega sejma razgovor s proizvajalci stavbnega pohištva, na katerem naj bi sprejeli nove dogovore za razstavljavce stavbnega pohištva na spomladanskem sejmu DOM. 2. Z januarjem 2000 prevzame od Alda Mozeti~a, MIZAR Vol~ja Draga, koordinacijo sekcije proizvajalcev stavbnega pohištva pri GZS-Zdru`enju lesarstva mag. Zvez-dodrag @lebnik, direktor JELOVICE Škofja Loka. JE- LOVICA postane hkrati tudi pla~nik ~lanarine evropskemu zdru`enju proizvajalcev stavbnega pohištva - FEMIB v letu 2000. ^lani sekcije naj imajo ~imbolj enoten nastop na nabavnem podro~ju. Glede na tr`no situacijo ni realnih mo`nosti za pove~anje prodajnih cen, oz. naj bi jih ~immanj pove-~ali. Zato bo treba vsako pove~anje vhodnih cen kompenzirati z notranjimi rezervami in iskanjem ugodnejših dobaviteljev. Na sestanku sekcije proizvajalcev gotovih hiš, ki je bil dne 4. februarja 2000 v prostorih GZS, pa je bil obravnavan naslednji dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 1. sestanka proizvajalcev gotovih hiš 2. Pridobivanje atestov 3. Imenovanje novega vodja o`je sekcije za promocijo 4. 2. posvet proizvajalcev gotovih hiš (marec 2000) 5. Razno V nadaljevanju sestanka pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. V roku treh tednov se je potrebno dogovoriti za sestanek z mag. Jeleno Srp~i~ (ZRMK) v zvezi z merjenjem o ustreznosti (atesti). Zavezana sta Mirjana Bra~i~ (MARLES HIŠE Maribor) in Benedikt Borši~ (KAGER HIŠA Ptuj). LES wood 52 (2000) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva 68 2. V roku dveh mesecev naj ~lani sekcije pošljejo svoje ateste (slovenske, avstrijske, nemške) na GZS-Zdru`enje lesarstva, do konca leta pa je potrebno dolo~iti minimalne pogoje ~lanov sekcije gotovih hiš (samo tisti, ki bi izpolnjevali te pogoje, bi lahko bili ~lani sekcije). Na posvetu gotovih hiš (marec 2000) je treba pozvati tudi samostojne podjetnike, da pošljejo svoje ateste. Kon~ni cilj pa naj bi bil pridobitev znaka “nizkoenergetska hiša”. 3. Do konca februarja je treba dostaviti Iztoku Ribnikarju (JELOVICA Škofja Loka) podatke o materialu (koli~ina, steklo) glede nadaljnjega usklajevanja skupnih nabavnih poti. 4. Za vodjo o`je sekcije za promocijo se imenuje Beno Šilec (LUMAR HIŠE Gomilsko). 5. Za 2. posvet o monta`nih hišah v Sloveniji, ki bo v marcu 2000, je predvidena kotizacija v znesku SIT 15.500,00. Kotizacija odpade, ~e ~lani sekcije do srede, 9. februarja, sporo~ijo ime sponzorja v znesku 400.000,00 SIT. 6. Naslednji sestanek sekcije naj bi bil konec aprila, sicer pa bi morali biti sklicani sestanki sekcije praviloma vsake tri mesece. Na naslednji sestanek je treba povabiti Vinka Zupan~i~a, vodjo Oddelka za gospodarsko promocijo pri GZS, da predstavi skupinski nastop na sejmih v tujini (sejem v Tur~iji bi bil za ~lane sekcije verjetno zelo zanimiv). OBISK PREDSTAVNIKOV SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V BIH S slovenskim veleposlaništvom v BiH in na `eljo bosanskih lesnopredelovalnih podjetij bo GZS-Zdru`enje lesarstva organiziralo poslovne sestanke s predelovalci lesa v BiH z `e-ljo, da bi našli ~imve~ mo`nosti za poslovno kooperacijo slovenske in bosanske lesnopredelovalne industrije. Obisk in sestanki z ogledom bosanske lesne industrije bo lo~en za Republiko Srpsko in Federacijo BiH in bo skupno trajal tri dni, v ~asu od 5. do 7. aprila 2000. Delegacijo bo formalno vodil sekretar zdru`enja, med ude-le`enci pa bo tudi podpredsednik zdru`enja mag. Miroslav Štrajhar, generalni direktor SVEE Zagorje. Pri~akovanja naših udele`encev so zelo široka in ne ~isto definirana, ker je ta obisk prvi splošni obisk po daljšem ~asu in je namenjen medsebojnemu seznanjanju in spoznavanju mo`nosti za medsebojno sodelovanje v novih okoliš~inah. Zato pri~akujemo ~im ve~je število udele`en-cev na skupnem sestanku, po katerem bomo prosto oblikovali še posamezne individualne razgovore. V naši delegaciji bodo na `eljo naših sogovornikov poleg predstavnikov podjetij še predstojnik BF-Oddelka za lesarstvo, njegov namestnik, predstavnik Slovenijalesa (za diskusijo o morebitni oskrbi z reprodukcijskimi materiali), odgovorni urednik revije LES in predstavnik projektanske in in`eniring organizacije Lesnine. Navajamo predvideni program obiska: 5.4.Sestanek na Privrednoj komori Banja Luka, bilateralni razgovori, obisk podjetja MDP Vrbas. Kosilo. Obisk podjetja Krivaja Zavidovi}i. No~itev v Sarajevu. 6.4.Sestanek na Privrednoj komori Sarajevo, bilateralni razgovori. Kosilo. Obisk podjetja Šipad Sarajevo. No~itev v Sarajevu. 7.4.Odhod iz Sarajeva. Obisk podjetja Šumarstvo Olovo, Drinja~a ali TMN Stari} v Kladnju, ŠIP Konjuh v @ivini-cah. Po kosilu povratek domov. Na pot bomo odšli verjetno z manjšim avtobusom in osebnimi avtomobili. ^e bi se nam na poti v Bosno radi pri-dru`ili, nas pokli~ite na tel.: (061)18-98-284 (tajništvo GZS-Zdru`enja lesarstva). UVAJANJE TEHNI^NIH PREDPISOV V SLOVENSKA PODJETJA Projekt Evopske unije Phare z naslovom Uvajanje tehni~nih predpisov v podjetja financirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Program Phare in udele`ena podjetja. Namenjen je tistim podjetjem, katerih proizvode in njihovo tr`e-nje ter proizvodne procese urejajo novi harmonizirani teh-ni~ni predpisi in standardi. Projekt je med drugimi namenjen tudi proizvodnji strojev in naprav. Projekt je sestavljen iz dveh vsebinskih delov: * Analiza stanja, katere namen je ugotoviti, kako so se podjetja `e do sedaj prilagodila evropskim tehni~nim predpisom. * Neposredna pomo~ podjetjem pri pripravi tehni~ne dokumentacije v skladu z direktivami EU. Pri tem gre za izobra`evanje strokovnjakov v podjetjih in za pripravo vzor~nih tehni~nih map. Ob obeh glavnih vsebinskih delih pa lahko projekt glede na potrebe podjetij ponudi tudi pomo~ pri razreševanju drugih problemov, ki se uveljavljajo pri uvajanju tehni~ne zakonodaje, predvsem na strateškem in vodstvenem nivoju. Dodatne informacije o projektu lahko dobite na naslovu: Phare Projekt ITRC GZS, Dimi~eva 13, 1000 Ljubljana ali pri Daši Giacomelli (GZS), tel.: 061/189-81-24, ali el-pošta: itr@ gzs.si. POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 Obseg proizvodnje se je v industriji skupaj v povpre~ju leta 1999 zmanjšal za 0,5 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko je ostal v predelovalnih dejavnostih nespremenjen. Obseg proizvodnje se je v obdelavi in predelavi lesa zmanjšal za 4,7 %, v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 5,1 %, kar je vse pod povpre~jem predelovalnih dejavnosti. Stagnacijo obsega proizvodnje v povpre~ju leta 1999 v predelovalnih dejavnostih je spremljal tudi proces zmanjševanja zaposlenosti, in sicer v povpre~ju za 3,5 %. Pribli`no na istem nivoju se je zmanjšalo število zaposlenih v obdelavi in predelavi lesa (-3,6 %) in v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih (-5,1 %). Vse to se je odra`alo v rasti (fizi~ne) produktivnosti dela, ki je v predelovalnih dejavnostih porasla skoraj za 4 %, v obdelavi in predelavi lesa je padla za 1,1 %, medtem ko je v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih ostala nespremenjena. LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 69 Borov les Borov les + CuCl x 2H O 22 Borov les + CuSO x 5H O 42 Slike k ~lanku Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (II. del) (str. 53 do 59) Slika 2. Barva borovega lesa, borovega lesa + CuCl in borovega lesa + CuSO 24 tanin smreke - 10 % tanin smreke - 25 % tanin smreke - 40 % tanin smreke - 50 % tanin smreke - 10 % CuCl2 x 2H2O tanin smreke - 25 % CuCl2 x 2H2O tanin smreke - 40 % CuCl2 x 2H2O tanin smreke - 50 % CuCl2 x 2H2O tanin smreke - 10 % CuSO4 x 5H2O tanin smreke - 25 % CuSO4 x 5H2O tanin smreke - 40 % CuSO4 x 5H2O tanin smreke - 50 % CuSO4 x 5H2O Slika 3. Barve vzorcev, prenazanih z raztopinami razli~nih koncentracij tanina smreke, tanina smreke + CuCl in tanina smreke + CuSO 24 LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 70 tanin kvebrača - 10 % tanin kvebrača - 25 % tanin kvebrača - 40 % tanin bebrača - 50 % tanin kvebrača - 10 % CuCI2x 2H20 tanin kvebrača - 25 % CuCI2x 2H20 tanin kvebrača - 40 % CuCI2x 2H20 tanin bebrača - 50 % CuCI2x 2H20 tanin kvebrača - 10 % CuS04x 5H20 tanin kvebrača - 25 % CuS04x 5H20 tanin kvebrača - 40 % CuS04x 5H20 tanin bebrača - 50 % CuS04x 5H20 Slika 4. Barva vzorcev, premazanih z raztopinami razli~nih koncentracij tanina kvebra~a, tanina kvebra~a + CuCl2 in tanina kvebra~a + CuSO4 LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 71 tanin kostanja - 10 % tanin kostanja - 25 % tanin kostanja - 40 % tanin kostanja - 50 % tanin kostanja - 10 % CuCl2 x 2H2O tanin kostanja - 25 % CuCl2 x 2H2O tanin kostanja - 40 % CuCl2 x 2H2O tanin kostanja - 50 % CuCl2 x 2H2O tanin kostanja - 10 % CuSO4 x 5H2O tanin kostanja - 25 % CuSO4 x 5H2O tanin kostanja - 40 % CuSO4 x 5H2O tanin kostanja - 50 % CuSO4 x 5H2O Slika 5. Barva vzorcev, premazanih z raztopinami razli~nih koncentracij tanina kostanja, tanina kostanja + CuCl2 in tanina kostanja + CuSO4 LES wood 52 (2000) 3 Raziskave in razvoj 72 Slika 1. Phillyrea latifoliaL.: habitus. Stena nad Slika 2. Phillyrea angustifoliaL.: deblo. Stena nad Slika 3. Phillyrea latifoliaL.: pre~ni prerez (6 x pove~ano) Dragonjo (Foto R. Brus 1996) Dragonjo (Foto R. Brus 1996) Slika 4. Phillirea latifoliaL. : pre~ni prerez (30 x pove~ano) Slika 5. Phillyrea latifoliaL.: pre~ni prerez (60 x pove~ano) Slika 6. Phillyrea latifoliaL.: tang. prerez (30 x pove~ano) Slike k ~lanku Širokolistna zelenika (Phillyrea latifolia L.) in njen les (str. 60, 64) Slika 7. Phillyrea latifoliaL. tang. prerez (60 x pove~ano) Slika 8. Phillyrea latifoliaL. rad. prerez (60 x pove~ano) LES wood 52 (2000) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva 73 Cene industrijskih proizvodov so se v letu 1999 v pov-pre~ju pove~ale za 2,1 %, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,7 % (obdelava in predelava lesa +2,4 %, proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti +3,3 %). V letu 1998 je kar 13 lesnopredelovalnih podjetij šlo v ste~aj, v letu 1999 pa manj - po zadnjih podatkih “le” 5 podjetij. V postopku prisilne poravnave so bila v letu 1998 štiri podjetja, v letu 1999 pa 5. Zbirni podatki o blokadah `iro ra~unov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu decembru 1999 ka`ejo, da se je število pravnih oseb z blokiranimi `iro ra~uni v lesni industriji v povpre~ju pove~alo za 9,2 %, povpre~ni dnevni znesek blokade se je zmanjšal za 7,5 %, število zaposlenih v teh podjetjih pa se je zmanjšalo v povpre~ju za 36,5 %. Po podatkih SURS-a je povpre~na mese~na pla~a v lesni industriji (DD in DN 36.1) v novembru 1999 znašala 128.070 SIT, kar pomeni zaostanek za predelovalnimi dejavnostmi za 10,1 %, zaostanek za povpre~jem dr`ave pa za dobro ~etrtino. Kljub temu pa je zahteva sindikatov, da bi bile izhodiš~ne pla~e za prvi razred enake minimalni pla~i, neupravi~ena, saj bi uresni~itev tega (glede na maso izpla-~anih pla~) samo še poslabšalo stanje v lesni industriji. IZVOZ - UVOZ LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 Preglednica 1. Indeksi obsega industrijske proizvodnje, zaposlenosti in industrijskih cen pri proizvajalcih v lesni industriji v obdobju 1996-1999 Indeksi obsega industrijske proizvodnje I-XII 97 I-XII 96 I-XII 98 I-XII 97 I-XII 99 I-XII 98 D Predelovalne dejavnosti 100,8 103,9 100,0 DD Obdelava in predelava lesa 92,7 103,2 95,3 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 92,5 110,1 94,9 Vir: Statisti~ni urad RS Indeksi zaposlenosti I-XII 97 I-XII 96 I-XII 98 I-XII 97 I-XII 99 I-XII 98 D Predelovalne dejavnosti 96,8 98,1 96,5 DD Obdelava in predelava lesa 93,6 99,4 96,4 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 97,8 95,2 94,9 Vir: Statisti~ni urad RS Indeksi produktivnosti I-XII 97 I-XII 96 I-XII 98 I-XII 97 I-XII 99 I-XII 98 D Predelovalne dejavnosti 104,1 105,9 103,6 DD Obdelava in predelava lesa 99,0 103,8 98,9 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 94,6 115,7 100,0 Vir: Statisti~ni urad RS Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih I-XII 97 I-XII 96 I-XII 98 I-XII 97 I-XII 99 I-XII 98 D Predelovalne dejavnosti 105,6 106,0 102,7 DD Obdelava in predelava lesa 100,8 103,2 102,4 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 105,6 106,2 103,3 Vir: Statisti~ni urad RS V letu 1999 je slovenski blagovni izvoz dosegel 8,5 milijard in uvoz 10 milijard dolarjev. V dolarski vrednosti je bila blagovna menjava glede na leto 1998 ni`ja - izvoz blaga je bil nominalno za 5,6 % ni`ji, uvoz blaga pa za 1,5 % ni`ji. Ob upoštevanju cenovnih in medvalutnih gibanj je po mnenju slu`be SKEP GZS lani izvoz blaga realno porasel za okoli 4 % in uvoz za okoli 8 %. Na medletne primerjave tokov dolarskih vrednosti blagovne menjave vplivajo nihanja v medvalutnih razmerjih. Krepitev ameriškega dolarja je imela negativen vpliv na prikaz izvozno-uvoznih podatkov v dolarski vrednosti, ki so za leto 1999 podcenjeni. V razmerju do nemške marke se je lani vrednost dolarja glede na 1998 v povpre~ju pove~ala za 4,5 %, decembra 1999 pa je bila glede na december 1998 višja za 16 %. V primerjavi s celotnim slovenskim izvozom pa je izvoz v lesni industriji v letu 1999 (obdelava in predelava lesa ter proizvodnja pohištva) v nominalnem znesku porastel za 1,8 %, uvoz pa za 6,5 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1998 (januar-december). Izvoz lesne industrije je po prvih predhodnih podatkih znašal 927 milijonov USD, uvoz pa 280 milijonov USD (kriterij: dejavnost blaga). Najbolj se je pove~al izvoz sede`nega pohištva (+14,0 %), najbolj pa zmanjšal izvoz kuhinjskega pohištva (-15,0 %). V obdelavi in predelavi lesa se je izvoz zmanjšal za 8,8 %, najbolj se je zmanjšal v lesnem stavbarstvu (-10,4 %), sledi mu proizvodnja furnirja, vezanega lesa in ploš~ (-9,1 %) in proizvodnja `aganega lesa (-6,8 %). Na drugi strani pa se je najbolj pove~al uvoz kuhinjskega pohištva (+35,7 %), kar lepo vidimo iz preglednice 2. UBILEJNE NAGRADE PO KOLEKTIVNI POGODBI DEJAVNOSTI Od pravne slu`be - GZS (Metka Penko-Natla~en, samostojna svetovalka) smo na zahtevo GZS-Zdru`enja lesarstva prejeli naslednjo obrazlo`itev: “Komisija za razlago SKPgd je v zvezi z dolo~bo o jubilejnih nagradah sprejela razlago glede 2. to~ke 51. ~lena SKPgd, objavljene v UL RS 89/99. Razlago dolo~b kolektivne pogodbe dejavnosti je pristojna sprejeti komisija za razlago te kolektivne pogodbe. V 2. to~ki 52. ~lena kolektivne pogodbe za lesarstvo Slove- LES wood 52 (2000) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva 74 Preglednica 2. Blagovna menjava lesne industrije v letu 1999 po dejavnostih IZVOZ - kriterij: dejavnost blaga v 1000 USD I-XII 98 I-XII 99 indeks99/98 Lesno stavbarstvo 187545 168105 89,6 Proizvodnja furnirja, vezanega lesa, ploš~ 60607 55105 90,9 @agan les 70956 66099 93,2 Lesena embala`a 4717 4888 103,6 Drugi izdelki 25945 24688 95,2 Obdelava in predelava lesa (DD20) 349770 318885 91,2 Proizvodnja sede`nega pohištva 350766 399961 114,0 Proizvodnja drugega pohištva za poslovne prostore 18293 17247 94,3 Proizvodnja drugega kuhinjskega pohištva 12289 10442 85,0 Proizvodnja drrugega pohištva 172510 173743 100,7 Proizvodnja `imnic 6853 6895 100,6 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 560711 608288 108,5 DD20+DN36.1 910481 927173 101,8 Slovensko gospodarstvo 9050552 8545853 94,4 UVOZ - kriterij: dejavnost blaga v 1000 USD I-XIII 98 I-XII 99 indeks99/98 Lesno stavbarstvo 14646 17093 116,7 Proizvodnja furnirja, vezanega lesa, ploš~ 61625 59701 96,9 @agan les 47201 56985 120,7 Lesena embala`a 2241 2548 113,7 Drugi izdelki 8264 8222 99,5 Obdelava in predelava lesa (DD20) 133977 144549 107,9 Proizvodnja sede`nega pohištva 77021 74741 97,0 Proizvodnja drugega pohištva za poslovne prostore 6447 7320 113,5 Proizvodnja drugega kuhinjskega pohištva 4441 6026 135,7 Proizvodnja drugega pohištva 36594 42756 116,8 Proizvodnja `imnic 4672 4937 105,7 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 129175 135780 105,1 DD20+DN36.1 263152 280329 106,5 Slovensko gospodarstvo 10110901 9954411 98,5 Vir: SURS (predhodni podatki) nije je dolo~ena jubilejna nagrada na splošno delovno dobo. Glede uporabe dolo~be ali SKPgd ali kolektivne pogodbe dejavnosti v posameznem primeru velja, da bo delavec ~r-pal tisto jubilejno nagrado, za katero prej izpolni pogoj, to pa je jubilejna nagrada za splošno delovno dobo. Znesek, do katerega je delavec v tem primeru upravi~en, je ni`ji od zneska za jubilejno nagrado pri zadnjem delodajalcu, vendar bo delavec upravi~en do tega višjega zneska le pod pogojem, da izpolni oba pogoja hkrati. Prav tako je v praksi vsake pravne dr`ave uveljavljeno, da posameznik na podlagi istega obdobja ~rpa le eno in ne ve~ pravic. To mu zagotavlja tudi na~elo “in favorem”, na podlagi katerega bo delavec vedno dele`en najugodnejše pravice, ne pa tolikokrat, kolikorkrat je zapisana. Delavec torej, ki je `e prejel nagrado za dolo~en delovni jubilej pred uveljavitvijo SKPgd, po našem mnenju ne bo mogel utemeljeno uveljavljati jubilejne nagrade za isti jubilej. Skladno s 3. odstavkom 2. to~ke 52. ~lena kolektivne pogodbe dejavnosti pa lahko izrecno delodajalec dolo~i dodatno nagrado za jubilej pri zadnjem delodajalcu.” Številka PP 11588 / 03 (BRE 9917593) Italijanski proizvajalec pisarniškega pohištva iš~e poslovne in proizvodne partnerje. Podjetje GZS - Poslovno informacijsko središ~e INFOLINK Kontaktna oseba Tanja Jamnik Ulica Dimi~eva 13 Pošta 1504 Kraj Ljubljana Dr`ava Slovenija Telefon 061 / 1898 102 Telefaks 061 / 1898 100 E-Mail infolink@ gzs.si WWW www.gzs.si Številka PP 11589 / 03 (BRE 9917748) Belgijski proizvajalec vodnih postelj iš~e distributerje ter povprašuje po okvirih za postelje in po posteljnini. Podjetje GZS - Poslovno informacijsko središ~e INFOLINK Kontaktna oseba Tanja Jamnik Ulica Dimi~eva 13 Pošta 1504 Kraj Ljubljana Dr`ava Slovenija Telefon 061 / 1898 102 Telefaks 061 / 1898 100 E-Mail infolink@ gzs.si WWW www.gzs.si Številka PP 11649 / 03 (BRE 200001555) ^eški proizvajalec razli~nih proizvodov iz lesa iš~e poslovne in proizvodne partnerje. Podjetje GZS - Poslovno informacijsko središ~e INFOLINK Kontaktna oseba Tanja Jamnik Ulica Dimi~eva 13 Pošta 1504 Kraj Ljubljana Dr`ava Slovenija Telefon 061 / 1898 102 Telefaks 061 / 1898 100 E-Mail infolink@ gzs.si WWW www.gzs.si Številka PP 11668 / 01 Francosko podjetje povprašuje po rezanem lesu za palete (koli~ine od 10.000 - 50.000 m³). Podjetje MR. PIERRE CURT Ulica AV. DE NOVEL 7 Pošta 74000 Kraj ANNECY Dr`ava FRANCIJA Telefon +33 / 450 / 570 513 Telefaks +33 / 450 / 570 513 LES wood 52 (2000) 3 Znanje za prakso 75 Tehnologija za prosti ~as - rezbarjenje lesa ^eprav si z rezbarjenjem marsikdo slu`i vsakdanji kruh, bom predstavil to tehnologijo z ljubiteljskega zornega kota. Z njo si lahko zapolnimo zimske ve~ere, poletne po~itnice, predvsem pa prek nje najbolj za~utimo nehomogenost lesa in preizkusimo lastno ustvarjalnost. V na{em primeru gre za ~isto ro~no obdelavo, pri kateri z razli~no oblikovanimi dleti odrezujemo od osnovnega kosa lesa. Ker ni dovoljeno nobeno naknadno lepljenje, zahteva veliko zbranosti in ob~utka za delo z dletom. Prav zadnje je lahko tudi nevarno za roke v primeru, ~e dleto spodrsne in kon~a v mehkem palcu ali kazalcu. Zato vedno velja pravilo, da nobena od rok ne sme biti pred rezilom, obdelova-nec pa mora biti trdno vpet. Dleta naj bodo vedno naostrena, saj so topa rezila {e bolj nevarna za po{kodbo. Na splo{no najbolje rezbarimo les, ki nima preve~ izrazitih letnic. ^e je les mehkej{i (lipa, samba), bo delo zahtevnej{e na detajlih, ~e pa je tr{a drevesna vrsta (oreh, hru{ka), pa bomo uporabili ve~ mo~i za odrezovanje. Les naj bo posu{en na 8 do 10 % vla`nost, da kasneje ne bomo imeli te`av s pokanjem. na dleta, katerih rezila so bru{ena v loku, da med posameznimi odrezi ne ustvarjajo korakov. V tem sestavku si bomo podrobneje pogledali izdelavo reliefa in lesene sklede. IZDELAVA RELIEFA Najprej na poskobljano povr{ino nari{emo motiv (slika 2), ki bo v na{em primeru izstopal iz podlage - lahko je tudi nasprotno. ^e niste preve~ spretni v risanju, si pomagajte s kopiranjem prek kopirnega papirja. Naslednji korak je zarezovanje po osnovni obliki z dletom C (slika 3), da bomo lahko kasneje z dletom D odstranili les s podlage do zahtevane globine reliefa. Na sliki 4 vidimo obdelavo ozadja ali podlage, na katero smo postavili celotno dogajanje. Podlaga je lahko ravna ali valovita. Pri odrezu moramo paziti na zadiranje, zato ne hitimo pre-ve~ in posku{ajmo ~imbolj upo{tevati smer lesnih vlaken. Na sliki 1 vidimo {tiri skupine dlet in leseni bat, s katerim udarjamo po ro~aju dleta pri ve~jem odvzemu. Manj{e odreze opravimo samo s pritiskom roke. Imamo tudi komplete z ve~ dleti, ki so samo izpeljanke osnovnih tipov. V skupino A spadajo dleta, ki imajo rezilo v obliki ~rke U in se uporabljajo za izdelavo valovitih povr{in, katerih izgled je zelo dinami~en. Dleta skupine B imajo rezilo v obliki ~rke V in z njimi zare-zujemo ~rte ali oblikujemo detajle. Dleta skupine C so za osnovni obrez oblike od povr{ine reliefne podlage in za izdelavo zelo drobnih detajlov. V skupini D pa imamo rav- Na koncu se lotimo osnovnega motiva od oblike do detajlov, kar je podrobneje predstavljeno na sliki 5. Pri tem lahko uporabimo vsa zgoraj na{teta dleta. To delo je ponavadi najbolj zahtevno, posebno ~e smo odrezali preve~ in je bil ves dosedanji trud zaman. Vendar ne obupajte prehitro, saj ste se ob vsaki napaki nau~ili nekaj novega. LES wood 52 (2000) 3 Znanje za prakso 76 Nato za~nemo z dolbenjem po zunanji (slika 8) in kasneje {e po notranji strani sklede (slika 9). S povr{insko obdelavo motiv lahko {e bolj poudarimo, ~e upo{tevamo naslednji tehnolo{ki vrstni red: - bru{en izdelek najprej polakiramo z nitro lakom; - ko se povr{ina osu{i, opravimo bru{enje z brusnim papirjem {tevilke 240, odstranimo prah in polu`imo s temnim lu`ilom; - izstopne ploskve takoj obri{emo s krpo, da odstranimo lu`ilo in vse skupaj dobro osu{imo; - kon~ni nanos laka je lahko enojni ali dvojni, na nitro, alkidni ali poliuretanski osnovi. IZDELAVA LESENE SKLEDE Pri dolbenju na notranji strani bodite previdni, da ne prebijete stene, ker ~e se to zgodi, ostane uporabna samo {e za kurjavo. Pomagate si lahko tudi s kljunastim merilom. Za osnovo si pripravimo leseno kocko, ki je lahko tudi lep- Na koncu vse ravne robove obrusimo in skledo povr{insko ljena iz ve~ plasti. Na obe osnovni ploskvi si nari{emo obdelamo - lu`imo, lakiramo, voskamo ali prema`emo z zgornjo in spodnjo obliko sklede s predvideno debelino lanenim oljem. stene (slika 6). Oblika sklede je prepu{~ena va{i domi{ljiji, na barvni prilogi pa sta vam v pomo~ dve osnovni izvedbi. Tako smo rezbarjenje pripeljali do konca in upam, da boste z dleti in lesom pre`iveli lepe in ustvarjalne trenutke. Na sliki 7 vidimo naslednji korak - na tra~nem `agalnem stroju iz`agamo zunanjo obliko sklede. Pavel OJSTERŠEK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 3 Intervju 77 Intervju z mag. Zvezdanom @lebnikom, predsednikom uprave-generalnim direktorjem Jelovice d.d., Škofja Loka „Slovenci smo sami sebi doma in v tujini pravzaprav najhujša konkurenca. Prej, ko bomo spoznali nujo po delitvi dela, specializaciji, sodelovanju, povezovanju in zdru`evanju, prej bomo kvaliteten sogovornik tujim ponudnikom...” Ste prvi mo` uglednega podjetja Jelovica d.d., z dolgoletno tradicijo proizvodnje stavbnega pohištva in mon-ta`nih hiš, poznano doma in v svetu. Bralce posebej zanima, kakšno je podjetje danes, njegov tr`ni dele`, skupni prihodek, število zaposlenih? Dolgoletna tradicija na `alost ne pomeni mirnega spanja na lovorikah dose-`enega. Malo preve~ samozadovoljstva in samozadostnosti v obdobju po osamosvojitvi; nekaj neu~inkovitih poslovnih potez; izguba trga in posledica -kopica problemov ter “gro`nje”, ki bi lahko pomenile dramati~no zmanjšanje dru`be ali celo ugasnitev. Zato smo se v letu 1999 lotili sanacije poslovanja. Danes nas je v Jelovici zaposlenih 730 delavcev; v letu 1999 je bil realiziran obseg prodaje 5,2 milijarde SIT; izguba iz prvega polletja 1999 je bila do konca leta prakti~no nevtralizirana; tr`ni dele` v Sloveniji je pomemben; poslovanje je umirjeno; dru`ba je urejena. Pravzaprav še niste tako dolgo na krmilu podjetja “Jelovice”, pa vendar dovolj ~asa, da ste spoznali problematiko lesnopredelovalne industrije in da ste lahko `e “potegnili prve poslovne poteze” v podjetju. Katere naloge so bile oziroma so najpomembnejše? Pove~anje obsega prodaje; selekcije trgov, kupcev, izdelkov, dobaviteljev; umiritev razmer poslovanja; motivacija zaposlenih; korektno ter stalno informiranje; vojna napoved stroškom; red in disciplina... Kolikor mi je znano, ste prišli v Jelovico iz papirne industrije, konkretno iz Palome. Ali je razlika med vodenjem podjetij papirne in lesne panoge? Razlike v principih vodenja ni prak-ti~no niti med panogami niti med dr`avami. So pa razlike v izdelkih, tehnologijah, kupcih, dobaviteljih... - lete pa obvladujemo skupaj s sodelavci. Jelovica ima širok program proizvodnje: od oken, vrat do monta`nih hiš. Ali menite, da je to za podjetje in njeno delovanje bolje kot pa ozka specializacija? Programa sta dva: stavbno pohištvo s široko paleto oken, vrat, podbojev, in monta`ne hiše. Oba programa sta organizacijsko, kadrovsko, tehnološko ter lokacijsko primerno organizirana. Posledica diverzifikacije je sicer ote-`eno poslovanje in dolo~ene neracio-nalnosti. Toda z vidika tr`enja je ponudba Jelovice celovita. Jelovica je torej specialist na dokaj široki fronti, toda tudi resursov ima precej. Jelovica je eno od lesnopredelovalnih podjetij, ki se je “obdr`alo” in ga te`-ko obdobje preoblikovanja in prehoda na tr`no gospodarjenje ter izguba tradicionalnih jugoslovanskih trgov ni zlomilo. Verjetno pa vse to brez bole~ih posledic za podjetje ni šlo? Razlika med “najve~jo” in današnjo Jelovico je skoraj 2:1. Toda proces kontrakcije je trajal nekaj let, tako da do ve~jih enkratnih posegov prakti~no ni prihajalo. Leto 1999 pa `e pomeni leto umiritve razmer poslovanja in priprave na razvojno prenovo. Jelovica je lastninsko preoblikovana v dd. Ali novi lastniki gledajo na podjetje dolgoro~neje in iz širšega zornega kota, ali jih zanima samo ena kategorija: dobi~ek za vsako ceno? Zadnje razprave o teko~em poslovanju ter razvoju so pokazale, da stopa v ospredje ambicija po rasti rezultatov; ambicija po tehnoloških posodobitvah; ambicija po kadrovskem ter organizacijskem prilagajanju; ambicija po delitvi dela in specializaciji. Lastniki torej ne te`ijo po hitrem in visokem donosu za vsako ceno, ampak so zainteresirani za stabilno poslovanje in razvoj. Katera so najpomembnejša tr`iš~a za Jelovi~ine izdelke? Dve tretjini naše prodaje je izvoz. Klju~ni trgi so torej: Slovenija, dr`ave Zahodne Evrope in nekatere dr`ave bivše Jugoslavije. Kako je organizirana prodaja na tujih trgih? Kako ste rešili problem delovnih dovoljenj v Evropski gospodarski skupnosti, saj je monta`a zlasti pomemben dejavnik pri prodaji monta`nih hiš. Ve~inoma indirektno: izkoriš~amo tuje resurse. LES wood 52 (2000) 3 Intervju 78 Kot povsod, je tudi na podro~ju proizvodnje stavbnega pohištva in mon-ta`nih hiš razvoj v svetu zelo napredoval. Uvajajo nove tehnologije, surovine itd. Vse to je vezano tudi na velika investicijska sredstva. Kako ste se v Jelovici lotili teh problemov? Pripravljeni so `e, ali pa v kratkem bodo, razvojni projekti za obdobje naslednjih nekaj let. Zavedamo se namre~, da zaostanek na tehnološkem podro~ju ne dopuš~a enakovredne tekme na posameznih trgih. Hkrati pa poteka tudi usposabljanje oz. dousposabljanje obstoje~ih kadrov in kadriranje novih mo~i. Usklajen tehnološki in kadrovski razvoj bosta Jelovico umestila med konkurenco. ^e se malo ozremo po Sloveniji, je pravzaprav na našem trgu kar precej podjetij, ki imajo enak ali podoben proizvodni program, kot ga imate v Jelovici. Torej si verjetno med seboj konkurirate tako doma kot v tujini. Da bi se izognila negativnim posledicam tega dejstva, se podjetja v svetu povezujejo, specializirajo, skupno vlagajo itd. Ali so tudi naša podjeta za~ela razmišljati v tej smeri? Slovenci smo sami sebi doma in v tujini pravzaprav najhujša konkurenca. Prej, ko bomo spoznali nujo po delitvi dela, specializaciji, sodelovanju, povezovanju in zdru`evanju, prej bomo kvaliteten sogovornik tujim ponudnikom stavbnega pohištva in monta`nih hiš. Jelovica je `e generirala nekaj pobud v tej smeri. Morda jim bodo lastniki prisluhnili. ^e ni prevelika poslovna skrivnost, kakšne strateške cilje si je podjetje, oziroma vodstvo podjetja, zastavilo za letošnje leto? 15 % rast obsega prodaje; prete`ni izvoz; pozitivno poslovanje; socialni mir in pla~e na nivoju kolektivne pogodbe; nalo`be v posodobitev tehnologije ve~ kot 1 milijarde SIT; usposabljanje ter motivacija zaposlenih. Moji številni predhodni sogovorniki so bili dosedaj dokaj kriti~ni do dr`avnih institucij in menijo, da le-ta premalo naredijo za gospodarstvo, predvsem za proizvodno sfero? Kaj menite vi? Ljudje oz. institucije, ki se ubadajo sami s seboj ali same s seboj, ne morejo imeti ~asa za druge. ^e `e ne pomagajo, si `elim, da vsaj ne bi nagajale gospodarstvu. Še nekaj let bomo potrebovali, da bo politika zrela in sposobna podpreti gospodarstvo. Podjetje si svoj imid` na trgu gradi tudi z oglaševanjem. Verjetno ni Slovenca, ki ne bi poznal slogana: “Ne bo vam uspelo...To je Jelovica !” Tudi sedanja Jelovi~ina reklamna sporo~ila so atraktivna, opazna, zaznavna. Ali vlo`ena sredstva za te namene dajejo pri~ako-vane u~inke in ali je to sploh mogo~e meriti? Sprejet je “bud`et” in vsebina uporabe sredstev za tr`no komuniciranje. Na~rtovanih je nekaj novosti, ki bodo utrdile polo`aj Jelovice na trgu pa tudi kupcem predstavile Jelovico v novi, boljši lu~i. Za nas so sredstva in orodja tr`nega komuniciranja nalo`ba. Pred kratkim ste v Gradbenem centru v Ljubljani postavili v dru`bi drugih dveh proizvajalcev vzor~no monta`no hišo. Ali pri~akujete, da se bo odnos potrošnikov in gradbenikov v prihodnje izboljšal v prid monta`ne gradnje? Ve~ina razvitega sveta je spoznala prednosti monta`ne gradnje - v Nem- ~iji in Avstriji je skoraj tretjina novozgrajenih hiš monta`nega tipa. Pri~a-kujemo, da se bodo tudi Slovenci v obdobju naslednjih nekaj let v ve~jem številu odlo~ali za sicer hitro zgrajene hiše, toda le-te bodo iz vrhunskih materialov ter z najboljšimi karakteristikami (trdnost, izolacija, varnost, zanesljivost...). Za popestritev na koncu še malo lah-kotnejše vprašanje. Kako so vas, kot Štajerca, sprejeli Gorenjci in kako se vi po~utite med njimi? Jaz se po~utim dobro. Kako so me sprejeli drugi, pa boste morali vprašati nje. Mag. @lebnik, hvala za tale zanimiv pogovor. V imenu bralcev in v svojem imenu `elim vam in vsem sodelavcem v Jelovici, da bi zastavljene cilje dosegli. Fani POTO^NIK, univ. dipl. ekon. LES wood 52 (2000) 3 Iz naših podjetij 79 Slovenija bogatejša za nov prodajni center furnirja in `aganega lesa Javor Pivka je 17. februarja odprl v Postojni nov prodajni center furnirja in `aganega lesa ter v istih prostorih še Javor trgovino Postojna. Prodajni center in trgovina sta locirana v istem objektu, ki le`i v bli`ini priklju~ka na avtocesto in sta prometno zelo dostopna. Otvoritvene slovesnosti se je udele`ilo mnogo poslovnih partnerjev in gostov. Sve~ani govornik je bil predsednik dr`ave Milan Ku~an. Javor Pivka, delniška dru`ba s 1200 zaposlenimi, ki imajo v lasti skupaj z bivšimi zaposlenimi ve~inski dele`, spada med vodilna slovenska lesarska podjetja. Poslovni sistem Javor ima sedem proizvodnih in tri trgovska podjetja v Sloveniji in trgovsko podjetje na Hrvaškem. Dejavnost Javora je vezana na proizvodnjo pohištva in lesnih polizdelkov, trgovino z lesom in lesnim repromaterialom. V najve~ji odvisni dru`bi Vezan les v Pivki izdelujejo vezane in mizarske ploš~e, sede`e in naslone ter stole in mize iz lamelirane-ga bukovega lesa. V stolarni v Ba~u izdelujejo klasi~ne in moderne masivne stole ter mize in jedilniške garniture. Podjetje Javor Opa`ni elementi v Belskem izdeluje opa`ne ploš~e iz smrekovega lesa za gradbeništvo, Javor Furnir v Prestranku plemenite furnirje iz doma~ega in eksoti~nega lesa, Javor Stroji hidravli~ne stiskalnice za lesno industrijo, tehnološke linije za oplaš~anje, lepljenje masivnega lesa, likanje furnirja... V svojih trgovinah v Ljubljani, Kopru in Zagrebu nudijo bogato paleto lastnih proizvodov in repromateriala. V okviru sistema deluje tudi invalidsko podjetje Javor IPP. Javor izvozi 66 % proizvodnje na trge EU, EFTE, CEFTE in ZDA. Vse dru`be imajo certifikate kakovosti ISO 9001, pri~eli pa so z uvajanjem standardov v zvezi z varovanjem narave in ~istega okolja ISO 14001. Javorci so ponosni na investicijo v linijo za sušenje in likanje furnirja v Pre-stranku, ki jim zagotavlja ustrezno kakovost, v tem primeru ravnost furnirja, predvsem iz doma~ih drevesnih vrst, in na investicijo v Prodajni center furnirja in `aganega lesa v Postojni v skupni površini 3.600 m². Znotraj prodajnega centra posluje na tiso~ m² tudi podjetje Javor Trgovina Postojna, ki programsko zaokro`uje ponudbo Javorovih trgovin v Ljubljani in Kopru. Skupna vrednost celotne investicije 400 milijonov tolarjev je pokrita pre-te`no iz lastnih sredstev, poleg delne udele`be Banke Koper in sredstev razvojno-projektnega financiranja dr`ave, in se bo povrnila v dobrih štirih letih in pol. Les je lep in furnir je izjemen, pravijo Javorci in njihov direktor Peter Tomši~. Ljudem daje toplino, estetski videz, pomeni stik z naravo, predelava lesa v furnir zagotavlja najbolj racionalno in okolju prijazno izrabo lesa. Trenutno je podjetje Javor Furnir iz Prestranka najuspešnejši del poslovnega sistema Javora. Uspeh je posledica na~rtnega vlaganja v kadre, razvoj nabavnih in prodajnih trgov in nenehnega posodabljanja tehnologije. Proizvodnja ravnega, to je gladkega ali zlikanega furnirja z brezhibnim rezom, so osnovni pogoji za uspešno tr`enje in ugodnejši polo`aj podjetja v primerjavi s konkurenco. Peter Tomši~ je nakazal potrebo po sodelovanju in povezovanju s strateškimi partnerji na medpod-jetniški ravni v lesarstvu in gozdarstvu in tudi širše. Funkcijo medpodjetniške-ga sodelovanja naj bi na razvojnem podro~ju pospeševal Razvojni center za lesarstvo. Peter Tomši~ je sklenil z mislijo, da dobi vsaka pomembna pridobitev pravo vrednost takrat, ko zadovoljstvo lahko deliš s sodelavci, poslovnimi partnerji in prijatelji. Predsednik dr`ave Milan Ku~an je povedal, da lahko današnje sre~anje LES wood 52 (2000) 3 Iz naših podjetij 80 prijateljev razumemo kot nujen postanek do visoko zastavljenih ciljev in ambicij. S projektom ga je seznanil g. Tomši~ (ko je bil in je ponovno tudi sedaj predsednik UO-GZS-Zdru`enje lesarstva) pred tremi leti. Tedaj je predsednika tudi zanimalo, kaj se dogaja v neko~ tako obetavni in uspešni lesni industriji. Javorcem je uspelo v preteklih desetih tranzicij-skih letih z velikimi napori dose~i, da ljudje niso izgubili dela, ki postaja vse bolj iskana vrednota v dr`avi. Javor se je preoblikoval v sistem, ki pospešeno iš~e strateška zavezništva in partnerstva v globalnem svetu. Uspešno delo in prihodnost podjetja je povezano tudi s ~loveško toplino, medsebojnim zaupanjem, skupnim odrekanjem in hotenjem po boljšem, zaupanjem v lastne sposobnosti in mo`nosti razvoja. Lahko bi rekli, da kljub zmanjšanju števila zaposlenih v industriji ostaja industrija, tudi lesna, hrbtenica slovenskega gospodarstva tudi v njegovem razvojnem prestrukturiranju. V slavnostnem programu so sodelovali tudi kulturniki. Nastopil je pivški kvintet Son~ek, glasbeniki iz osnovne šole, ansambel Ana Pupedan in jazz ansambel iz Postojne. Javorcem se zahvaljujemo za povabilo in jim `elimo, da bi nadaljevali z uspešnim poslovanjem, zadovoljstvom, delovnim vzdušjem in spoštovanjem ~loveških vrednost, ~esar vsega smo v teh ~asih še kako potrebni in bi jih bili lahko veseli tudi drugi. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. Predstavitev podjetja HOJA GALANTERIJA PODPEČ d.d. To je podjetje s 130 zaposlenimi. Ustanovljeno je bilo v za~etku dvajsetega stoletja. @e od samega za~etka je glavni proizvod lesen obešalnik. Sprva je bil obešalnik bolj enostaven, z leti, ki so prinesla podjetju izkušnje in zaupanje kupcev, pa smo za~eli proizvajati tudi kompleksnejše, ki jih najdemo povsod po Evropi. Ker je Slovenija majhna dr`ava, je podjetje prisiljeno izva`ati in danes so glavni zunanji trgi: Nem~ija, Anglija, Avstrija, Francija, Kanada, v manjših dele`ih pa tudi v druge dr`ave. Vsem kupcem nudimo visoko kvaliteto, odli~ne storitve in sprejemljive cene. Pri proizvodnem programu dajemo poseben poudarek naravnemu mate- rialu - lesu. Naravni material, popolnost oblik in skrbnost pri obdelavi dajejo proizvodom lepoto, trajnost in predvsem uporabnost. Dolgoletna tradicija omogo~a ponuditi prvovrstne izdelke vseh mogo~ih oblik od najenostavnejših do zelo zahtevnih. Pri proizvodnji uporabljamo predvsem les bukve pa tudi hrasta, jelke, jelše... Izdelki so na voljo v naravni barvi lesa, lu`eni ali barvani s pokrivnimi laki. Temu primerno je tudi okovje. Iz bogate palete izdelkov si lahko izberete obešalnik za plaš~e, krila, obleke, hla~e..., lahko jih uporabite za opremo trgovin, omar ali garde- rob. Z njimi lahko tudi predstavite svoje proizvode v svojih razstavnih prostorih ali izlo`bah. Poleg lesenih obešalnikov podjetje izdeluje tudi stoje~e obešalnike, letve razli~nih dimenzij in oblik, razne druge drobne pohištvene elemente iz masivnega lesa. Tako kot doslej, bodo tudi v prihodnje vse aktivnosti usmerjene h kupcu. Kon~ni cilj podjetja pa zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, seveda pa tudi delni~arjev. Direktor uprave Marko ILAR LES wood 52 (2000) 3 Iz naših podjetij 81 Energija v dru`bi Novoles, lesna industrija Stra`a, d.d., je dru`ba s petdesetletno tradicijo, ki ima proizvodne enote na podro~ju jugovzhodne Slovenije, in sicer na Dolenjskem in v Posavju. Sede` dru`-be je v Stra`i, kjer je tudi glavnina proizvodnje. Kot `e samo ime pove, sodi Novoles d.d. v lesnopredelovalno panogo, ki zajema tako primarni del kot finalni del predelave in obdelave lesa, saj je osnovno vodilo dru`-be “od hloda do pohištva”, ki vklju~u-je surovinske in kadrovske potenciale širšega dolenjskega podro~ja. Zgodovinski razvoj Novolesa d.d. v Stra`i je bil zelo progresiven, tako da smo od za~etka delovanja prve proizvodne enote, tovarne vezanih ploš~, v letu 1959, ki je zaposlovala 120 delavcev, v naslednjih 25 letih zgradili ve~ novih proizvodnih enot in pove~ali število zaposlenih na prek 2000. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da se je Novoles d.d. širil na prostoru ve~ ob~in in je zaposloval 3200 delavcev. Danes se Novoles d.d. v Stra`i razprostira na 217.254 m² površine, ohranja ve~ino prvotne proizvodnje in zaposluje 710 delavcev, predvsem krajane Stra`e z okolico. V proizvodnem procesu predela do 50.000 m³ lesne mase. Pri tem nastajajo velike koli~ine lesnih odpadkov, ki jih uporabljamo v enoti energetike za proizvodnjo potrebnih energentov. V toplarni, kot jo popularno imenujemo, so inštalirani trije kotli, od tega dva na lesne ostanke s skupno mo~jo 17 M W, tretji pa je rezervni, mazutni. Enota energetike, ki je danes sestavni del tehni~nega sektorja, obstaja `e od NOVOLES d.d. samega za~etka dru`be. Najprej je bil postavljen manjši kotel na lesne odpadke, ko pa so se proizvodne enote pove~evale, so se razširile tudi energetske zmogljivosti. Tako smo ob zadnji ve~ji rekonstrukciji leta 1970 inštalirali kotel Omnical. Ker je vladala energetska kriza in negotovost z oskrbo z energenti, se je takrat Novo-les d.d. odlo~il, da poleg novih kot-lovskih zmogljivosti postavi tudi turbo-agregat z mo~jo 1,9 MW. Tako se je za~ela soproizvodnja in celovito izko-riš~anje bio mase, ki je 30 let kasneje postala prioriteta tudi v energetskih smernicah Evropske unije. Pred 30. leti in prav tako tudi danes ~-lovek upravlja s postroji, razlika je v samodejnem vodenju z ra~unalniško opremo. Celotna proizvodnja enote energetike sloni na strokovni usposobljenosti in zagnanosti 25 delavcev, ki delajo neprekinjeno v štirih izmenah. V preteklem letu so proizvedli skoraj 230 TJ pare in 6,1 MWh elektri~ne energije, kar pomeni, da z lastno proizvedeno elektri~no energijo pokrijemo polovico potreb. Glede na to, da turboagregat neprekinjeno deluje `e polnih 30 let, kar je nedvomno zavidljiv dose`ek, je do za~etka meseca februarja tega leta proizvedel `e 200 milijonov kWh elektri~ne energije, kar pomeni vrednost 2,5 milijard SIT ali 1/4 mese~ne slovenske porabe elek-tri~ne energije. Nadaljnji razvoj energetskega podro~-ja je nujen. Potreba proizvodnih dejavnosti po kvalitetnih energentih je vse ve~ja, zato se je vodstvo dru`be odlo~ilo, da tehni~no posodobi obsto-je~e postroje. Nameravano investicijo bomo izvedli fazno; zajema * vizualizacijo nadzora, * avtomatizacijo in krmiljenje delovanja postrojev, * zamenjavo merilnih garnitur, * predelavo stikališ~a, ~e bo proizvodnja elektri~ne energije ve~ja od lastne porabe, * pripravo kotlovske vode. Poleg kogeneracije je Novoles d.d. lastnik tudi dveh malih hidroelektrarn na reki Krki v Soteski z imensko mo~jo po 40 kW. Mali HE je zgradil Auer-sperg `e pred II. svetovno vojno. Prvo je postavil leta 1927 (proizvajalec G.R Schneiter iz Škofje Loke), s katero je napajal bli`nji grad, drugo pa leta 1929 (proizvajalec Ganz, Avstrija), ko je zgradil `ago in je rabila za njen pogon. Obe poganjata Francisovi turbini. Dušan JOVANOVI^, in`. les. direktor tehni~nega sektorja Nova trgovina lesenih podov v Ljubljani Podjetje PMD Peter Golob iz Maribora je odprlo 2. marca novo trgovino lesenih podov na Dunajski 63 v Ljubljani. Njihovo poslanstvo je dopolnjevanje obujanja tradicionalnih vrednot in znanja z naprednimi materiali in spoznanji. V okviru prodajnega programa nudijo parkete za dom (panelne, furnete, corkete in laminate), športne pode in športno opremo, parkete blagovne znamke HARO (Hamberger-Rosenheim) in drugo. “Uspešni ljudje imajo dobro podlago in naša prihodnost je v lesu” , pravijo v podjetju PMD Peter Golob. Na sliki direktor Peter Golob med predstavitvijo. CM LES wood 52 (2000) 3 Strokovne vesti 82 Delovanje sekcij pri GZS-Zdru`enje lesarstva Sekcija proizvajalcev stavbenega pohištva Januarja letos je bil sestanek sekcije proizvajalcev stavbenega pohištva. ^lani sekcije so direktorji naslednjih podjetij: Gašper Franc - Gašper Radlje ob Dravi, Peter Cajner - Glin @agarstvo Nazarje, mag. Andrej Mate - Inles Ribnica, mag. Zvezdan @lebnik - Jelovica Škofja Loka, Franc Rovera - Kovinoteh-na Les Oplotnica, Danijela Rus - Kli Logatec, Roman Strgar - Liko Vrhnika, Bojan Pogorevc - Lesna Slovenj Gradec, Jakob Repe - Lip Bled, Aldo Mo-zeti~ - Mizar Vol~ja Draga. Na sestanku sta direktorje nadomeš~ala Miro Bogataj - Liko Vrhnika in Ferdinand Brinjak - Glin Nazarje. Poleg teh so sodelovali še Zvezdana Ibrahimagi~ - Ljubljanski sejem, Metka Penko Natla~en, predstavnica pravne slu`be Gospodarske zbornice Slovenije, in Ciril Mrak - Zveza lesarjev Slovenije. Sestanek je vodil predsednik sekcije Aldo Mozeti~. Predstavnica Ljubljanskega sejma je predstavila mo`nosti u~inkovitejšega nastopanja proizvajalcev stavbenega pohištva. Glede na to, da so stavbeniki dokaj utesnjeni na Ljubljanskem pohištvenem sejmu meseca septembra, se lahko zelo primerno predstavijo na sejmu DOM meseca marca. Udele`encem na obeh sejmih bo Ljubljanski sejem nudil posebne ugodnosti. V programu sejmov za leto 2001 moramo uskladiti pogoje in morebitni prenos termina pohištvenega sejma s septembra na mesec november. V nadaljevanju so navzo~i obravnavali usklajevanje med vhodnimi in izhodnimi cenami v skupini izdelkov stavbenega pohištva. Ugotovili so, da obstajajo dolo~eni pritiski na pove~anje vhodnih cen surovin, materialov in storitev, medtem ko so mo`nosti za pove~anje prodajnih cen izdelkov minimalne, oziroma jih v izvozu sploh ni. Za izboljšanje ekonomske u~inkovitosti poslovanja bo treba z notranjimi organizacijskimi rezervami zni`evati stroške, ne pristajati na previsoko pove~evanje vhodnih cen oziroma s skupnim nastopanjem na nabavnem trgu dosegati ugodnejše nabavne pogoje. Cenovna politika na nabavnem in prodajnem podro~ju bo ponovno obravnavana na naslednjem sestanku sekcije, ko bosta pripravila predstavnika Jelovice in Inlesa pregled obstoje~ega stanja. Obravnavana je bila Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in Kolektivna pogodba za lesarstvo, s poudarkom na pravicah za izpla~ilo jubilejnih nagrad glede na delovno dobo v podjetju in skupno delovno dobo. Podana je bila informacija o poslovni poti predstavnikov lesarskih podjetij v Bosno in Hercegovino v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije -Zdru`enje lesarstva na nivoju veleposlaništev posameznih dr`av. Od 5. do 7. aprila letos naj bi obiskali Banja Luko, Zavidovi}e, Sarajevo, Tuzlo, Olo-vo, Kladanj in @ivinice. Z januarjem leta 2000 pote~e mandat dosedanjemu predsedniku sekcije stavbenega pohištva Aldu Mozeti~u. Prevzel ga je mag. Zvezdan @lebnik, univ. dipl. in`. str., generalni direktor Jelovice d.d. Škofja Loka. V reviji Les bomo v prihodnje redno poro~ali o delu sekcije za stavbeno pohištvo. Sekcija proizvajalcev monta`nih hiš 4. februarja so se sestali v prostorih Gospodrske zbornice Slovenije ~lani sekcije proizvajalcev monta`nih hiš. Obravnavali so kriterije in tehni~ne pogoje, ki jih bodo morali proizvajalci izpolnjevati pri izvedbi monta`nih hiš, organizacijo poteka drugega posveta o monta`nih hišah v Sloveniji in teko~e zadeve. lzpolnjevanje kriterijev naj bi bil eden od pomembnih argumentov za nastopanje na trgu. Imenovali so novega vodjo za promocijo. Sestanki sekcije bodo v prihodnje tudi zunaj Ljubljane štirikrat letno. Na sestanku so bili poleg navedenih na sliki še Bruno Zagode (Smreka), Vida Ko`ar (GZS Zdru`enje lesarstva) in Ciril Mrak (Zveza lesarjev Slovenije). Manjkali so Primo` Sedej (Riko hiše), Franjo Udov~ (Triangle), Bruno ^ibej (Trimo) in predstavnik C3D Gorazd Zadnik. Na sliki: Iztok Ribnikar (Jelovica), Go-razd Šmid (Kager), Marko Luki~ (Lumar), Benedikt Borši~ (Kager), @eljko Vene, vodja sekcije (Marles hiše), Miri-jana Bra~i~ (Marles hiše). Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 3 Društvene vesti 83 Namestnik ~lana Direktor revije Les in LZ dr. Jo`e KORBER Matjaž KRAJNIK Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije sveta Zapisnik zbora z dne 9.12.1999 ob 12.00 uri na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Ve~na pot 2, Ljubljana Dnevni red: 1. Otvoritev ob~nega zbora in izvolitev organov zbora (delovno predsedstvo, volilna komisija, dva overova-telja in zapisnikar) 2. Pregled zapisnika ob~nega zbora ZDIT lesarstva Slovenije z dne 13.10.1997 3. Poro~ilo o delu predsednika, tajnika in blagajnika ZLS v obdobju 1997 do 1999 4. Poro~ilo nadzornega odbora in potrditev zaklju~nega ra~una za leto 1998 5. Razrešitev upravnega odbora, nadzornega odbora in ~astnega razso-diš~a 6. Izvolitev upravnega odbora (predsednika Zveze in upravnega odbora, podpredsednika, blagajnika), predsednika in dveh ~lanov nadzornega odbora, predsednika in dveh ~lanov ~astnega razsodiš~a, dveh namestnikov ~lanov ~astnega razsodiš~a, ~lana uredniško zalo`niškega sveta, direktorja revije Les in Lesarske za-lo`be in podpisnikov dokumentov za pla~ilni promet 7. Potrditev programa dela za leto 2000 8. Sprememba 18. in 33. ~lena Pravil Zveze lesarjev Slovenije 9. ^lanstvo ZLS v Slovenskem nacionalnem komiteju Feani 10. Razno Navzo~i: DIT Ljubljana-Marijan Pla-ninc, Fani Poto~nik, Peter Sitar, Gvido Svet, Uroš Gutnik, Bine Kladnik; DIT lesarstva Maribor-Zmago Dietner, Albina Šilec; DIT Bled-Damjan Golja, Alojz Ropret; DIT Novoles-Primo` Steklasa; nadzorni odbor: Lojze Novak, Albina Šilec; predsednik Zveze lesarjev Slovenije Asto Dvornik, direktor revije LES, LZ in podpredsednik Zveze, dr. Jo`e Korber; glavni urednik revije LES, dr. dr. h. c. Niko Torelli; glavni urednik Lesarske zalo`be, Mirko Geršak; tajnik Zveze in odgovorni urednik revije Les, Ciril Mrak. Sklepi ob~nega zbora Pod to~ko 1 so bili imenovani organi ob~nega zbora, pod to~ko 2 je bil potrjen zapisnik ob~nega zbora ZDIT lesarstva Slovenije z dne 13.10.1997, pod to~ko 3 je bilo potrjeno poro~ilo o delu predsednika in tajnika v obdobju 1997 do 1999, pod to~ko 4 poro~ilo nadzornega odbora, zaklju~ni ra~un za leto 1997 in 1998 ter obra~un za obdobje 1. do 11.1999. Pod to~ko 5 so bili razrešeni upravni odbor, nadzorni odbor in ~astno razso-diš~e. Pod to~ko 6 so bili imenovani funkcionarji Zveze lesarjev Slovenije za naslednje dvetletno mandatno obdobje, in sicer: Vodstvo Zveze: Predsednik Asto DVORNIK Podpredsednik dr. Jo`e KORBER Tajnik Ciril MRAK Blagajnik Zdenka ŠOLAR Nadzorni odbor: Predsednik Lojze NOVAK ^lan dr. Franc MERZELJ ^lan Albina ŠILEC ^astno razsodiš~e: Predsednik Bine KLADNIK ^lan Samo OBLAK ^lan Zmago DIETNER Namestnik ~lana Gvido SVET Peter TOMŠI^ ^lan uredniško zalo`niškega sveta dr. Jo`e KOVA^ Glavni urednik revije Les dr. Niko TORELLI Urednik Lesarske zalo`be Mirko GERŠAK Podpisnika finan~nih dokumentov: Asto DVORNIK dr. Jo`e KORBER Pod to~ko 7: Potrdi se program dela za leto 2000. Društvena dejavnost V naslednjem letu bomo pove~ali aktivnosti sedanjih lesarskih društev in`enirjev in tehnikov in si prizadevali za ustanovitev novih. Nadaljevali bomo s sre~anji Dnevi lesarstva v Ljubljani in tako sklenili prvi krog o izobra`evalnem u~nem programu za lesarstvo. Dnevi lesarstva naj bi se nadaljevali z obravnavo tematike na gospodarskem, poslovnem ter izob-ra`evalnem podro~ju. Organizirali bomo drugi posvet Monta`ne hiše v Sloveniji in glede na zanimanje tudi za druge skupine izdelkov. Nadaljevali bomo s te~aji za izdelavo teh-ni~ne dokumentacije v lesarstvu in posvet o novostih na tem podro~ju, te~aje ACAD in Excel, te~aje in posvete o internetu, ostrenju rezil in sušenju lesa, kakor tudi iz drugih po-dro~ij, za katera se bodo podjetja zanimala. Posebej se bomo pripravili na posvete o površinski obdelavi in strojni opremi na sejmu Lesma meseca junija in posvete o promociji nagrajenih eksponatov, o strategiji razvoja lesarstva Slovenije in o ra-~unalništvu v lesarstvu na 11. Ljubljanskem pohištvenem sejmu meseca septembra. Sodelovali bomo na nate~ajih ministrstev, ki bodo zanimivi za lesarsko stroko. Revija Les Revijo Les bomo vsebinsko popestrili zlasti na podro~ju kvalitetnih strokovnih ~lankov. Kot prilogo k reviji bomo izdali sejemski katalog Lesma LES wood 52 (2000) 3 in Pohištvo ter revijo Monta`ne hiše v Sloveniji ob ustreznem posvetu. Lesarska zalo`ba Lesarska zalo`ba bo intenzivno po-natiskovala in izdajala nove u~beni-ke v skladu s politiko uredniškega odbora. V program dela za leto 2000 je treba vklju~iti še naslednje naloge: * pove~ati sodelovanje med Zvezo lesarjev Slovenije in obmo~nimi DITi, * Zveza in obmo~ni DIT-i naj se medsebojno obveš~ajo o delu in planih vsakega pol leta, * v delo vklju~iti tudi direktorje podjetij, * organizirati razne športne prireditve (zimske, letne), sre~anja, strokovne ekskurzije in lesarski ples. DIT lesarstva Bled no delovati Dobro leto delovanja novoustanovljenega društva DIT lesarstva Bled, se seveda še ne more pohvaliti z velikimi uspehi svojega delovanja. Vendar pa je za~elo delovati na podro~jih, ki si jih je zastavilo v svojem ustanovnem programu. To je predvsem na podro~ju izob-ra`evanja svojega ~lanstva. Za~elo je delovati z “majhnimi koraki”, saj je društveno `ivljenje po prenehanju skupnega delovanja z gozdarji skoraj v celoti zamrlo. Iskanje novega podro~ja delovanja v novih, spremenjenih gospodarskih razmerah, gotovo ni enostavno, saj so pogoji dela za in`enirje in tehnike zelo spremenjeni. Vseeno pa je društvo le za~elo obujati prepri~anje, da se za interese in`enirjev in tehnikov ne bo potegoval nih~e drug kot in`enirji in tehniki sami. Za~etke delovanja društva je z razumevanjem podprlo tudi podjetje LIP Bled, kar je bistveno pripomoglo k za~-etnim uspehom njegovega delovanja. Prvi ob~ni zbor po ustanovitvi je dne 12. l. 2000 predstavil ~lanstvu naslednjo vsebino delovanja: Društvene vesti V organizacijo prireditev naj se vklju~ijo tudi obmo~na društva, organiziranje naj bo usklajeno. Program dela je odprtega zna~aja in omogo~a vklju~evanje novih aktualnih tem. Zveza lesarjev Slovenije tako `eli, v okviru svoje dejavnosti in mo`nosti, prispevati pomemben dele` k razvoju lesarstva v prihodnje. K 8. to~ki 18. ~len Pravil Zveze se glasi: UO Zveze je sklep~en, ~e je navzo~ih najmanj polovica ~lanov. Pol ure po sklicu seje sprejemajo sklepe dejansko navzo~i z ve~ino glasov. je za~elo aktiv- Pregled dela v letu 1999 je predstavil predsednik društva g. Damjan Golja in ugotovil, da je društveno `ivljenje po ustanovitvi samostojne organizacije po~asi za~elo o`iv-ljati. Tako je društvo samostojno, ali pa v sodelovanju z LIP Bled organiziralo vrsto te~ajev, ogledov sejma in razgovorov s ~lanstvom, kar je za za~etek delovanja društva spodbudna. Tako so se v ~asovnem zaporedju odvijale naslednje aktivnosti: * 3. februarja 1999 je bilo organizirano predavanje s podro~ja informatike, ki sta ga vodila asist. mag. Jo`e Kropivšek in asist. dr. Leon Oblak z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete; * 20. marca 1999 sta bila izvedena ogleda sejmov in sicer IHT v Münchnu in Saiedue v Bologni; * 21. marca 1999 je bila “Okrogla miza” v tovarni Mojstrana, kjer so se ~lani društva pogovarjali skupaj z upravo podjetja o problemih poslovanja tovarne; * od 8. do 12. novembra 1999 je bil izveden ra~una-lniški te~aj ACAD 2000 za prvo skupino udele`encev; * od 22. do 26. novembra 1999 je bil izveden ra~unalniški te~aj ACAD 2000 za drugo skupino ude-le`encev; 84 33. ~len ostane nespremenjen: Vsebino ~lena se interpretira tako, da lahko nastopa javno (na posvetih ali sestankih...) vsak ~lan Zveze lesarjev Slovenije (ali predstavnik obmo~nih DIT) v imenu Zveze lesarjev Slovenije (za vsebino v prvi vrsti odgovarja sam), medtem ko sta odgovorna za zagotovitev javnega dela predsednik in podpredsednik Zveze. K 9. to~ki ^lanstvo v Slovenskem nacionalnem komiteju ostane, Lojze Novak in Ciril Mrak pripravita finan~no konstrukcijo pokrivanja stroškov ~lanarine. Zapisnik sestavil: Ciril MRAK tajnik Zveze lesarjev Slovenije 3. decembra 1999 je bil prirejen seminar “Teamsko delo” v organizaciji firme Stratos iz Ljubljane. Pregled finan~nega poslovanja je predstavila ga. Anica Veber, blagajni~arka društva, ki je ugotovila naslednje: Stanje na @.R. dne 31. 12. 1998 je bilo: 146.010 SIT Prejemki skupaj: 541.322 SIT Izdatki skupaj: 432.042 SIT Stanje na @.R. 31.12.1999 je bilo: 109.280 SIT Program dela za leto 2000 je predstavil podpredsednik društva dr. Jo`e Kova~. Tudi v letu 2000 naj bi društvo nadaljevalo z za~etimi aktivnostmi in skušalo na ta na~in spodbuditi ~lanstvo k ve~ji udele`bi in zainteresiranosti za delo v društvu. Tako naj bi skušalo z upravo podjetja LIP Bled organizirati okrogli mizi v tovarni Re~ica in Bohinjska Bistrica, dalje prirediti ve~ te~ajev za izpopolnjevanje znanja iz ra~unalništva, vodenja in organiziranja podjetja, prirediti strokovne ekskurzije na sejme in v sorodne tovarne, doma in v inozemstvu in nadaljevati sodelovanje z Zvezo lesarjev Slovenije. Na koncu ob~nega zbora so bili sprejeti pod to~ko razno sklepi o pla~evanju naro~nine za revijo LES in ~lanarine društvu. Ob~ni zbor DIT lesarstva Bled je pokazal, da se je z delom resno za~elo, saj dose`eni rezultati omogo~ajo la`je, bolj kakovostno in u~inkovitejše delo tudi v naprej. Damjan GOLJA predsednik DIT lesarstva Bled LES wood 52 (2000) 3 Strokovne vesti 85 Ni`ja lesna šola pred 50 leti Ob vše~nem in dognanem opisovanju proslavitve 50-letnice Srednje lesarske šole v Novi Gorici naj v reviji LES omenimo tudi naš jubilej. Letos mineva namre~ 50 let, odkar je v Ljubljani kon~al šolanje eden od takratnih letnikov Ni`je lesne šole. Bila je to 6. generacija (dve generaciji letno) takratnih slušateljev, udele`encev izobra`evanja, ki smo se nekako vedno po malem iskali in dogovarjali. Šola je bila v Ljubljani, v Knobleharjevi 12 v Zg. Šiški (ju`no od zahodne obvoznice v današnji Gotski ulici). Vzgajala je poklicne lesne manipulante za potrebe `agarske proizvodnje (industrije) v povojnem ~asu. Takratni minister za lesno industrijo, Tone Fajfar, je na zasedanju Ljudske skupš~ine v svojem poro~ilu za leto 1949 z zanosom omenjal med drugim tudi dejstvo, da se je skrb za raz-li~ne kadre v tej panogi znatno po-ve~ala. Tako je bilo v letu 1949 usta- novljenih kar 6 dvoletnih šol za potrebe te industrije. Ni`ja lesna šola pa je pri~ela usposabljati te kadre `e leto poprej. Lesarska šola v Novi Gorici je bila ustanovljena istega leta. @ivljenje na Ni`ji lesni šoli je bilo in-ternatsko urejeno kot na Lesarski šoli v Solkanu. Zaradi bli`ine mesta u~ni kader ni stanoval z nami v internatu. Zaradi majhnega števila (okoli 23) na šoli ni bilo zunajšolskih dejavnosti. S pridom pa smo uporabljali bli`ino mladinskega aktiva Zg. Šiške, kamor smo hodili na udarniška dela pri gradnji stadiona Ilirija ter se vklju~e-vali v gledališko sekcijo in skupna proslavljanja. Nekaj se nas je odlo~ilo tudi za ~lanstvo v strelski dru`ini Stane Semi~-Daki. Gmotno si je šola z nami pomagala pri akcijah (nedeljskih) pri oskrbi s kurjavo. Po kon~anem 6-mese~nem teoreti~nem pouku smo bili v skupinah poslani na prakti~ni del šolanja. Tako smo v skupi- nah spoznali vse tedanje ve~je `agar-ske obrate v Sloveniji. Šola nam je dala dokaj solidno znanje, da smo lahko koristno zadovoljevali tedanje potrebe na podro~ju manipulacije z lesom. Takoj po vojnih letih je bil izvoz lesa eden od poglavitnih mo`nosti za pridobitev prepotrebnih deviz. Za~ela se je intenzivna se~nja v takrat še dokaj bogatih gozdovih. Ustanovljene so bile celo posebne se~ne brigade, ki so za seboj pustile dobro pre~esane gozdne površine. @agarski obrati, od velikih do najmanjših, kot tudi venecijanke so imele polne “roke” dela. Izva`alo se je na veliko. Anglija je bila samo ena od ve~jih uvoznic te surovine. Kakšna je bila pla~nica, mi ni znano, vem pa, da je bila dokaj zahteven trgovinski partner. Asortiment je moral biti odpremljen izklju~no v njihovih merah, to je v angl. palcih, ~evljih in yardih. @e s tem je bila pogojena potreba po ve~jem številu manipulantov. Nekako po letu 1953 se je za~etna zagnanost v lesni industriji umirila. Iz številnih ve~jih in manjših `agarskih enot so se formirali veliki `agarski obrati -kombinati. Umiritev izvoza nefinalizira-nega lesa na eni strani in porajanje vse pomembnejše pohištvene industrije je imelo za posledico ukinitev manipu-lantskega kadra v lesni industriji. “Dober u~itelj je tisti, ki nau~i svoje u~ence. Najboljši pa je tisti, ki mu uspe, da u~enci vzljubijo stvari, ki jih u~i in se o njih u~ijo vso `ivljenje.” Ni`ja lesna šola je bila v letu 1953 ukinjena. Zaradi zmanjšanja potreb po delovnih mestih, zlasti pa zaradi formiranja lesnih tehnikumov smo se tudi mnogi manipulanti znašli na listi “pre-se`kov”. Eni smo se pravo~asno prešo-lali na druge šole (npr. kmetijske, gozdarske, gradbene), zopet drugi so se šli privatnike v prevozništvu s konji in kamioni. Redki pa so le vzdr`ali s to izobrazbo še naprej, postali `agovodje in podobno ter se tako tudi upokojili. Od takrat je minilo `e 50 let. Danes so `e vsa naša zaslu`ena leta za upo- LES wood 52 (2000) 3 Strokovne vesti 86 kojitev za nami. Burna povojna leta in ”petletke” v prejšnji skupni domovini so nas premetavali kot ~olne brez krmila, a ob tem smo se tudi kalili. Redki med nami smo imeli med seboj ob~asne stike. Bili so dovolj, da smo dokaj hitro spoznali potrebo po ponovnem snidenju vseh nas, ki smo še `ivi. Sproš~enost v povojnih letih in mo`nost, ki smo jo takrat kot mladi izkoristili, da smo se lahko izšolali, predvsem pa za ve~ino prvi stik z glavnim mestom naše domovine, so zapustili v nas nekaj nepozabnega. Klicu enega so se spontano odzvali prav vsi še `ive~i med nami. @al je sedem od njih `e pokojnih. Trije pa zaradi resne obolelosti niso mogli priti med nas. Za kraj sre~anja smo izbrali Nazarje v Savinjski dolini. V tem velikem podjetju smo bili v kar lepem številu dele`ni “odslu`enja” zahtevane prakse. Ko smo pri razumevajo~em sedanjem direktorju, gospodu Cajnarju, dobili privolitev za ogled - ekskurzijo vseh njihovih obratov, smo bili pre-pri~ani, da smo se pravilno odlo~ili. Na zadnjo letošnjo prelepo jesensko soboto, dne 6. novembra, se nas je zbralo devet nekdanjih absolventov -nekdanjih manipulantov s soprogami. Strokovno je ogled podjetja vodil gospod Brinjevec, dipl. ing. Napredek je ve~ kot o~iten. Fizi~nega dela je ostalo le še za vzorec. V dru`abnem delu našega sre~anja smo si izbrali bli`nje Veniše, hotel Štorman, kjer smo v prijetnem vzdušju in ob kulturnem programu obujali spomine, utrjevali in obnavljali nekdanja prijateljstva. Najva`nejša je bila ugotovitev, da smo bili sicer “le” slušatelji Ni`je lesne šole, po ~loveških vrednotah pa vsi do zadnjega z zavidanja vredno moralno dr`o generacije, s pošteno `ivljenjsko potjo. Trudili smo se na naše sre~anje pridobiti tudi še kakega `ive~ega takratnega u~itelja. Bili smo zelo veseli, ko smo odkrili, da pa eden vendarle še `ivi in je še kar vitalen, pri mo~eh. To je naš vrli in`. Martin ^okl iz Ljubljane v svojem 92. letu starosti. Vsi zbrani nekdanji njegovi u~enci šestega letnika ga prisr~no pozdravljamo in mu `elimo zdravja ter vitalnosti vsaj še do 100 let. Opisano smo ob~utili vsi tedanji u~enci šestega letnika Ni`je lesne šole v letu 1949. Domnevamo, da bi podobno ~utili in `eleli stikov tudi vsi oni iz prejšnjih ter poznejših letnikov vse do leta 1953, ko je šolanje teh kadrov prenehalo. V dr`avnem zgodovinskem arhivu podatkov o obstoju te šole namre~ ne premorejo. Odvisni smo od lastne iznajdljivosti. Z našim opisom in z blagohotno pomo~jo revije LES naj nam to tudi uspe. “Brez dogodkov ni zgodbe, brez zgodbe ni `ivljenja.” P.S. Bodi mi oproš~eno, da sem k svojemu sestavku dodal tudi dve misli gospoda Rudija Kerševana. Povedani sta tako lepo, da pripadata tudi nam! Henrik RUTNIK Ob gozdu 9, 2342 Ruše Udele`enci 50-letnice pred objektivom Brošure za proizvajalce, zainteresirane za švedsko tr`iš~e SIDA (Swedish International Development Cooperation Agency) je v letu 1999 izdala tri izredno kvalitetne brošure, namenjene dr`avam v razvoju, da bi jim pomagale pri plasmaju njihovih pohištvenih izdelkov na švedsko tr`iš~e. To so: * Pohištvo (Furniture), 12 strani * Deli pohištva (Furniture Parts), 7 strani * Pohištveni vodi~ 1998/99, v švedš~ini, vendar je pregleden in razumljiv, 65 strani Ker jih SIDA distribuira kontrolirano, jih je te`ko dobiti, saj niso namenjene dr`avam kot je Slovenija. V teh brošurah je prikazano švedsko tr`iš~e (v številkah), švedska proizvodnja, izvoz in uvoz po posameznih lesno-pohišt-venih podro~jih, distribucija proizvodov, standardi zahtevane kvalitete, ozna~evanje, embala`a, formiranje cen z vsemi potrebnimi podatki: tarife, mar`e, davki in glavne modne zna~ilnosti švedskega trga. Prilo`eni so spiski s kompletnimi naslovi švedskih grosistov, uvoznikov, agentov, proizvajalcev, maloprodaje, naslovi lesnih sejmov in institucij, ki se bavijo s pohištvom. Za podrobnejše informacije pokli~ite: GZS-Zdru`enje lesarstva, tel.: 061/18-98-284 LES wood 52 (2000) 3 Kratke vesti 87 KRATKE vesti UTRINKI S SEJMA POHIŠTVA V KÖLNU V prejšnji številki revije Les smo objavili oceno uspešnosti nastopa SVEE Zagorje, JAVORA Pivka in LIPE Ajdovš~ina na kölnskem sejmu. Tokrat nadaljujemo s podjetjema LIKO Vrhnika in SALCO iz Ljubljane. Na sejmu sta razstavljala poleg omenjenih podjetij še KLI Logatec in LIP Bled. Liko Vrhnika Na letošnjem sejmu je uspelo pridobiti podjetju LIKO Vrhnika s pomo~jo SVEE, SALCA in LIPE primeren razstavni prostor, ki je bil izredno dobro obiskan. Tudi tematsko smo bili v najbolj primerni hali. Naš kuhinjski program PORTUS se je izkazal kot tr`no izredno zanimiv program v okviru sodobno usmerjenih razvojnih trendov. Veliko zanimanje je bilo tudi za preostali razstavljeni program LIKO Vrhnika. Ocenjujemo, da smo v pogledu uspešnosti z letošnjim nastopom lahko najbolj zadovoljni v zadnjih petih letih. @eleli bi, da bi si z upravo kölnskega sejma in v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva zagotovili isti razstavni prostor tudi v prihodnje. LIKO Vrhnika d.d. Janez Far~nik, univ. dipl. ekon. Vodja izvoza pohištva Salco Ljubljana, pohištvo izvoz-uvoz d.o.o. Najve~ji nemški proizvajalci kuhinj, kot so Alno, Nobilia, Nolte, SieMatic, Tielsa ter italijanski Snaider, Scavolini in tudi manjši francoski, španski in drugi proizvajalci so prikazali na ogromnih razstavnih površinah veliko lepih in prakti~nih kuhinj, od laboratorijskih do klasi~nih in rustikalnih kme~kih kuhinj. Podjetje SAL-CO je razstavljalo prvi~ skupaj s štirimi slovenskimi proizvajalci kuhinj, jedilnih garnitur in servirnih vozi~kov. Predstavili smo kuhinjo iz masivnega bukovega lesa oblikovalca Franca Kunši~a in delno v masivi oblikovalke Karin Kozamer-nikove. Razstavljali smo tudi mize, ser-virne vozi~ke in kuhinjsko galanterijo. Glede na naša pri~akovanja je bilo med potencialnimi kupci manj Nemcev, ve~ pa Portugalcev, Izraelcev, Italijanov in Angle`ev. Uspešnost sejma bomo realno ocenili šele po dolo~enem ~asu, saj je potreben ~as od prvih razgovorov do izmenjave vzorcev in konkretnega naro~ila lahko tudi do enega leta. Vsekakor smo zadovoljni z letošnjo predstavitvijo kot tudi z obiskom na rastavnem prostoru in poslovnimi razgovori in pri~akujemo boljše rezultate od lanskega leta. SALCO d.o.o. Zoran VRBI^, univ. dipl. in`. les. NOV PRODAJNI CENTER FURNIRJA IN @AGANEGA LESA V POSTOJNI Lesarji smo lahko ponosni na prodajni center furnirja in `aganega lesa, ki ga je odprlo v Postojni podjetje Javor Pivka v neposredni bli`ini priklju~ka na avtocesto. Vrednost investicije v prodajni center ter linijo za sušenje in likanje furnirja v Prestranku znaša 400 milijonov tolarjev. ^e primerjamo vrednost celotne nalo`be z ustvarjeno amortizacijo slovenske lesne industrije v letu 1998 v vrednosti 7,863 milijarde tolarjev (za leto 1999 še nimamo podatkov), pomeni dele` investicije 5,1 % vrednosti amortizacije slovenskega lesarstva. CM SREDNJA LESARSKA ŠOLA LJUBLJANA DOBILA PROJEKT NA NATE^AJU PHARE V okviru nate~aja Phare MOCCA (Modernisation of Curricula, Certification and Assement in VET for Youth and Adults in Slovenia, Innovation Fund) so letos med ve~ kot 100 prijavami izbrali 10 nalog, med katerimi je bila izbrana tudi Srednja lesarska šola iz Ljubljane s projektom Heartwood (Jedrovina). Izvajalci so skupina profesorjev Mirjam Za-lo`nik, Boris Gori~ki, Robert Kozina, Aleš Likar in Pavle Ojsteršek pod vodstvom Sanje Pirc. Program projekta: * ohranjanje starih lesarskih obrti (re-stavriranje, rezbarstvo, voskanje, in-tarziranje) * popularizacija lesartva med mladino (delavnice, kro`ki...). * podjetniški te~aji za mlade podjetnike, ki imajo strokovno znanje o lesa-stvu, primanjkuje pa jim podjetniških veš~in in izkušenj (programi bodo prilagojeni njihovim potrebam in znanju) * vzpostavitev informacijske baze. V okviru projekta bodo nastali sodobni programi, ki jih bo SLŠ Ljubljana opravljala v okviru Kataloga za izobra`evanje u~iteljev, šoli pa bo ostala oprema. Vrednost projekta je 30.000 Ecujev, kon~ati pa jo morajo do konca oktobra letošnjega leta. Na sliki Sanja Pirc, Boris Gori~ki in Aleš Likar na predstavitvi naloge. CM VZOR^NA HIŠA KAGER NA DUNAJU KAGER Hiša d.o.o. je slovenski proizvajalec gotovih hiš. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1989 s sede`em v Mariboru. Z nakupom proizvodne hale bivšega mizarstva Kmetijskega kombinata Ptuj na naslovu Ob Dravi 4a je bil sede` podjetja leta 1993 prenesen na Ptuj, kjer je danes tako projektivni biro kot proizvodnja hiš KAGER®. Kratke vesti zbira in pripravlja Fani POTO^NIK, univ. dipl. oec., tel. 061/13-68-446, faks 061/13-68-523, el. pošta: penta.doo@ siol.net LES wood 52 (2000) 3 Podjetje KAGER Hiša d.o.o. je tudi eden od ustanovnih ~lanov slovenske Sekcije proizvajalcev gotovih hiš, ki deluje pri GZS v okviru Zveze lesarjev Slovenije, sam Projektivni biro in njegovi in`enirji pa se ponašajo s ~lanstvom v In`enirski zbornici Slovenije. Proizvodnja KAGER® hiš poteka po naro~ilu za znanega kupca bodisi po njegovem na~rtu ali `eljah bodisi s predelavo na~rta katere izmed obstoje~ih KAGER® hiš, ki jih danes stoji `e ve~ sto. Ve~ina v Nem~iji, saj je prodaja in proizvodnja KAGER® hiš `e od vsega za~etka usmerjena na zahtevne zahodne trge, poleg Nem~ije še v Švico in Avstrijo. In prav na avstrijskem trgu v prihodnje pri~akujemo ob~utnejše pove~anje prodaje, saj smo konec lanskega leta v prestolnici sosednje Avstrije, v vzor~nem centru Oberlaa na Dunaju, postavili svojo sploh prvo vzor~no hišo. Hkrati je to prva vzor~na hiša kakega izmed slovenskih proizvajalcev na avstrijskem tr`iš~u pod lastno (slovensko) blagovno znamko. KAGER Hiša d.o.o. se namre~ na vseh trgih pojavlja izklju~no pod lastno blagovno znamko, ki je temu ustrezno registrirana in zaš~itena. Benedikt BORŠI^ MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI PODPIRA IZOBRA@EVANJE V LESARSTVU Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je na podlagi javnega razpisa o izvajanju razvojnih nalog za lesarstvo izbralo podjetje Makro d.o.o. iz Ljubljane, ki je prevzelo projektno nalogo Povezovanje podjetij lesnopredelovalne industrije na podro~ju izobra`evanja in usposabljanja. Naloga, v katero je podjetje Makro vklju~ilo tudi zunanje sodelavce, bo kon~ana v letošnjem letu. V delovni tim so vklju~eni: mag. Mateja Mešl, podsekretarka pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Gorazd Jenko, svetovalec Kratke vesti vlade, dr. Jo`e Resnik, Biotehniška fakulteta, Igor Milavec, Razvojni center za lesarstvo, Ciril Mrak, Zveza lesarjev Slovenije in vodja projekta mag. Barbara Cerle, podjetje Makro. Nosilec naloge po potrebi vklju~uje tudi druge sodelavce. Projektno nalogo financira Ministrstvo za gospdarske dejavnosti. Na sliki Gorazd Jenko, Mateja Mešl in Barbara Cerle med delovnim sestankom. CM JELOVICA V BERLINU BAUTEC v Berlinu je eden najpomembnejših nemških gradbenih sejmov in letos je na njem prvi~ od 16. do 20. februarja razstavljala svoje izdelke tudi škofjeloška JELOVICA. Bautec je izredno strokovno usmerjen sejem, saj je prek 80 % obiskovalcev iz gospodarskih panog - arhitekti, in`enirski biroji, trgovci z gradbenimi materiali in gradbenimi elementi, najve~ obiskovalcev je iz podro~ja obrtnega gradbeništva. Zakaj smo se v JELOVICI odlo~ili za nastop v Berlinu? Nemško tr`iš~e je za JELOVICO najpomembnejše izvozno tr`iš~e, tako za podro~je monta`nih hiš kakor tudi za izvoz stavbnega pohištva. Zanimiv razstavni prostor in kakovostna predstavitev se bo JELOVICI vsekakor obrestovala, saj je podro~je Berlina gradbeno izredno intenzivno, kjer je za proizvodni program škofjeloškega proiz- 88 vajalca še dovolj prostora. Prvi koraki v tej smeri so že narejeni. “Če si prisoten na večjih sejmih te spoznajo kupci in konkurenca in če si prisoten večkrat, te počasi uvrstijo v krog proizvajalcev, ki s svojimi izdelki in sejemskim nastopom dokažejo, da se lahko enakovredno kosajo z ostalimi ponudniki na trgu. Enostavno obstajaš in nate računajo.” JELOVICA d.d. REKORDNO LETO ZA GreCon DIMTER ^ELILNIKE Tema optimiranje je za lesnopredelovalne tovarne in strokovnjake vedno bolj interesantna. Prav tako se povečuje povpraševanje po čelilnikih. V letu 1999 je GreCon Dimter Holzoptimirung GmbH Süd iz lllertissna prodalo več kot 225 čelilnikov, kar je največ doslej v zgodovini firme. Skupno to pomeni že prek 900 prodanih žagalnih strojev od leta 1993. To je rezultat svetovnega merila, na katerega so resnično lahko ponosni. V praksi pomeni uporaba takih strojev npr. v parketni industriji razrez letvic natančno pod pravim kotom. To omogoča kar najmanjšo nadmero za nadaljnjo obdelavo na večstranskem profilir-nem skobeljnem stroju. V primerjavi z ročnim razžagovanjem je poraba lesa pri strojih z optimiranim razžagovanjem do 5 % manjša. To pomeni pri 5.000 m3 letne proizvodnje srednje kvalitetnega lesa do 90.000 DEM prihranka. Ni čudno, da se vse več firm v svetu odloča za stroje z optimiranim razžagovanjem. GreCon Dimter proizvaja celo paleto čelilnikov, začenši z modelom OptiCut 104 za manjše obrate do OptiCut serije 700 za prave žagarske obrate. Že v začetku leta 2000 planirajo prodajo svojega 1000-egažagalnega stroja. GreConDimter OptiCut 104 - natan~en, vsestranski in enostaven za uporabo LES wood 52 (2000) 3 Borzne vesti 89 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 100 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 500 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA PANEL PLOŠ^E TOPOL 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2500 x 1220 x 18 mm MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E SMREKA, kvaliteta B 3950 x 1220 x 18 mm SMREKA, kvaliteta B/C 3980 x 1220 x 18 mm MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E SMREKA, kvaliteta B 2000 x 600 x 28 mm BUKEV raznih dimenzij 20 mm, 40 mm, 1,0 m3 300.000 SIT/m3 ^EŠNJA, dol`insko spajana 5000 x 1210 x 18 mm JAVOR 1000 x 650 x 40 mm JESEN raznih dimenzij, 40 mm JELŠA, dol`insko spajana 5000 x 1210 x 19 mm VEZANE PLOŠ^E 1.32 m3 76.000 SIT/m3 3,00 m3 79.000 SIT/m3 4.33 m3 76.000 SIT/m3 116 m2 2.568 SIT/m2 150 m2 2.419 SIT/m2 2,688 m3 125.000 SIT/m3 od 260.000 - 496.000 SIT/m3 438.000 SIT/m3 438.000 SIT/m3 401.190 SIT/m3 BUKEV, kval iteta AB 2200 x 1220 x 4 mm BUKEV, kval iteta BB 2000 x 1250 x 4 mm BUKEV, kval 2000 x 1250 x 10 mm BUKEV, kval 2000 x 1250 x 12 mm BUKEV, kval iteta B iteta BB 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 21 mm BOR 2440 x 1220 x 18 mm LAUAN 2440 x 1220 x 15 mm OKOUME 2500 x 1700 x 4 mm 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm TOPOL, kvaliteta BB/BB 2220 x 1220 x 8 mm 2440 x 1220 x 15 mm 2520 x 1720 x 18 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 0,9 m3 86.000 SIT/m3 10 m3 98.000 SIT/m3 0,93 m3 86.000 SIT/m3 1,0 m3 234.000 SIT/m3 1,25 m3 205.000 SIT/m3 1,5 m3 157.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 0,75 m3 120.000 SIT/m3 1,34 m3 117.500 SIT/m3 1,0 m3 130.000 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta BB - ZELO UGODNA CENA 2520 x 1840 x 18 mm 2,0 m3 125.000 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta BB 2520 x 1840 x 10 mm TOPOL, kvaliteta AB/C, 2520 x 1840 x 4 mm TOPOL, kvaliteta CC, 2440 x 1220 x 20 mm 2440 x 1220 x 25 mm 4,0 m3 145.000 SIT/m3 0,5 m3 191.922 SIT/m3 1,48 m3 99.000 SIT/m3 6,0 m3 100.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 3,1 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 1,2 m3 308.000 SIT/m3 Furnirana HRAST, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 1,13 m3 305.000 SIT/m3 Furnirana JESEN, odporna proti vodi, kvaliteta AB 1,6 m3 1,0 m3 2,38 m3 1,0 m3 3,421 m3 aliteta BB 2200 x 1220 x 15 mm BUKEV, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 199.000 SIT/m3 135.000 SIT/m3 190.000 SIT/m3 149.000 SIT/m3 145.000 SIT/m3 105.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 3,6 mm BREZA, kvaliteta BBB 1525 x 1525 x 4 mm 1525 x 1525 x 6 mm BREZA, kvaliteta BBBB 1525 x 1525 x 10 mm 1525 x 1525 x 12 mm 1525 x 1525 x 15 mm 1525 x 1525 x 18 mm BREZA, kvaliteta BBCP 1525 x 1525 x 6 mm 0,4 m3 305.000 SIT/m3 0,6 m3 168.000 SIT/m3 0,5 m3 147.000 SIT/m3 0,7 m3 130.000 SIT/m3 10 m3 122.000 SIT/m3 3 m3 122.000 SIT/m3 20 m3 113.000 SIT/m3 3,67 m3 127.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A S PROTIDRSNO FOLIJO, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., - ZELO UGODNA CENA 2440 x 1220 x 12 mm 1 m3 148.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 4 m3 160.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 0,7 m3 157.688 SIT/m3 ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 5 m3 135.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 7 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 15 m3 126.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A Z GLADKO FOLIJO ZA GRADBENIŠTVO, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 21 mm 2500 x 1250 x 18 mm ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 27 mm 2500 x 1250 x 15 mm 2500 x 1250 x 12 mm 2500 x 1250 x 9 mm 8 m3 157.000 SIT/m3 50 m3 145.000 SIT/m3 9 m3 145.189 SIT/m3 3,62 m3 105.000 SIT/m3 15 m3 135.375 SIT/m3 14 m3 139.465 SIT/m3 25 m3 135.000 SIT/m3 PANEL PLOŠ^A z obojestransko gladko folijo, odporna proti vodi 2500 x 1250 x 18 mm 2,7 m3 128.900 SIT/m3 NOVO: VEZANA PLOŠ^A, KERUING (Burma), odporna proti vodi - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 15 mm 0,2 m3 104.215 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontejnerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. VO: VEZANA PLOŠ^A MERANTI (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 2440 x 1220 x 3,6 mm 2440 x 1220 x 4 mm 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 15 mm POSEBNA PONUDBA: PARKET TEAK MASIVNI 250 x 50 x 12 mm 5 m3 130.900 SIT/m3 6 m3 127.650 SIT/m3 0,8 m3 125.000 SIT/m3 0,3 m3 112.990 SIT/m3 9 m3 112.990 SIT/m3 4.000 m2 4.000 SIT/m2 EPIC d.o.o., Postojna, je izdal s 1. 1. 2000 poslovno kartico EPIC A. ^lani kluba imajo posebne ugodnosti - beri 7 % popust pri nakupu v maloprodajnih trgovinah EPIC: EPICENTER LES Se`ana in FERŠPED - EPICENTER LES Nova Gorica in posebne popuste pri veleprodaji -nakupu vezanih ploš~ EPIC. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/70-020, fax.: 067/24-140 LES wood 52 (2000) 3 Diplomske naloge 90 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 MATEV@I^, Emil Izdelava taninskih lu`il na osnovi bakrovih kompleksnih spojin Elaboration of tannin stains on bases of copper complex compounds Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentorica: prof. dr. Vesna Ti{ler Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc XVII, 110 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 Sign.: DN 666 UDK: 6306*866.4 COBISS-ID 505993 Klju~ne besede: tanin, stilben, katehin, galna kislina, bakrove spojine, kompleksne spojine, lu`ila, barvni sistem Izvle~ek: Tudi tanin se uporablja kot lu`ilo. V kombinaciji z bakrom, ki tvori kompleksne spojine, dobimo dvostopenjska lu`ila. Uporabili smo 3 tipe tanina razli~nih koncentracij, ki so se med seboj razlikovali po osnovni monomeri, in 2 tipa bakrovih spojin. Primerjali smo barve razli~nih vrst in koncentracij raztopine tanina in raztopine tanina + bakrove spojine, nanesene na borovo podlago. Barve smo merili z spektrofotometrom. Rezultati vsebujejo: vrednosti barve v L*, a*, b* barvnem sistemu; pripadajo~e grafe in slike barv. Obe bakrovi spojini sta se izkazali za zelo primerni v restavratorstvu, saj dajeta povr{ini starinsko podobo. MUJEZINOVI], Muhamed Za{~ita kulturne dedi{~ine v lesu po vojni v Bosni in Hercegovini Protection of cultural heritage made of wood after the war in Bosnia and Herzegovina Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: prof. dr. Vinko Rozman Recenzentka: prof. dr. Jasna Hrovatin IX, 61 f. : ilustr. ; 30 cm Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 Sign.: DN 667 UDK: 719:7.025 COBISS-ID 506249 Klju~ne besede: orientalska hi{a, kulturna dedi{~ina Izvle~ek: Pred drugo svetovno vojno je slovenski arhitekt Du{an Grabrijan v Sarajevu skoraj 15 let preu~eval in zbiral gradivo o orientalski bivalni kulturi in arhitekturi mesta ter njegove {ir{e okolice. Zbrano gradivo je kasneje iz{lo v ve~ obse`nih strokovnih knjigah. Zadnja vojna v Bosni in Hercegovini pa je opusto{ila tudi precej{en del dragocene orientalske kulturne dedi{~ine. V Sarajevu smo primerjali zapise in slikovno gradivo Grabrijanovih knjig ter ugotavljali dana{nje stanje na tem podro~ju. V dr`avnem uradu, ki mu je poverjena skrb za kulturno dedi{~ino, smo preu~ili sedanje mo`nosti strokovnega nadzora, obnove in varovanja. Nakazali smo tudi na~elna izho-di{~a za ustrezno evidentiranje, vrednotenje, obnovo ter za{~ito bosanske orientalske kulturne dedi{~ine. ŠINKOVEC, Toma` Drevesne in grmovne vrste, uporabne za izdelavo “ribni{ke suhe robe” Trees and shrubs species used for making “wooden ware of Ribnica” Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: dr. Sonja Horvat Marolt Recenzent: prof. dr. Niko Torelli Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 VII, 32 f. : ilustr. ; 30 cm Sign.: VN 350 UDK: 630*812.3:674.5 COBISS-ID 510089 Klju~ne besede: ribni{ka suha roba, doma~a obrt, drevesne vrste, grmovne vrste Izvle~ek: V diplomski nalogi so predstavljene razli~ne obrti “rib-ni{ke suhe robe”. K vsaki obrti smo nanizali dolo~eno {tevilo zna~ilnih izdelkov in razlo`ili njihova imena oz. uporabo. Ugotavljamo, da veliko izdelkov “ribni{ke suhe robe” dandanes ne uporabljamo ve~. S fotografijami smo predstavili {tevilne izdelke, ki jih izdelujejo {e danes, in ugotovili, da je izbor izdelkov “ribni{ke suhe robe” kljub prodoru modernih izdelkov zelo velik. Še vedno je v uporabi veliko razli~nih izdelkov; nekaj pa jih ima danes le {e dekorativen pomen, kar ni zanemarljivo, temve~ zelo zanimivo. Predstavili smo drevesne in grmovne vrste, ki jih {e vedno najdemo v okolici Ribnice, in katerih les {e uporabljajo za izdelavo suhe robe. Za suhorobarske izdelke je izrednega pomena vrsta lesa ter mehanske in fizikalne lastnosti posamezne vrste lesa. Najbolj pogosto uporabljene drevesne in grmovne vrste lesa smo opisali in pojasnili, v kak{ne namene ga v suhorobarstvu uporabljamo. BARTOL, Jure Problemi shranjevanja v omarnem pohištvu Depositing problems and chest furniture Visokošolska (univerzitetna) diplomska naloga Mentorica: dr. Jasna Hrovatin Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999 IX, 62 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 668 UDK: 684.45 COBISS-ID 538761 Klju~ne besede: oprema, ambient, omarno pohištvo, konstrukcije, racionalnost Izvle~ek: Zaradi vse ve~jih potreb in `elja za shranjevanje številnih predmetov pogosto primanjkuje prostora. Drage stanovanjske površine je smotrno ~im bolje izkoristiti. Pri tem odigrata pomembno vlogo konstrukcija omare in njena postavitev v prostor. Konstrukcija in natan~nost izdelave omarnega elementa vplivata tudi na preglednost, prakti~-nost, enostavnost, uporabnost in kakovost shranjevanja ter zaš~ito shranjenih predmetov pred prahom in svetlobo. Omarno pohištvo s shranjenimi predmeti ustvarja v stanovanju ambient, ki vpliva tudi na ~lovekovo razpolo`enje in delovno uspešnost. V nalogi so z besedo opisane in s sliko prikazane številne lastnosti in rešitve omarnega pohištva, ki izboljšajo in poenostavijo shranjevanje. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LESSPOJ d.o.o., Tr`aška 28, 1260 Vrhnika Podjetje za izdelavo proizvodnih linij in strojev za dol`insko spajanje Lesspoj d.o.o. objavlja nove številke telefona, faksa in elektronske pošte: Tel.: +386 (0)61/750-20-06 Faks: +386 (0)61/750-20-07 GSM: +041/634-312 El. pošta: l-spoj@ siol.net LES wood 52 (2000) 3 Prebrali smo za vas 91 Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 23 (2000) {t. 2 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Ale{ Stra`e, dipl. in`. SOLLIDAY,D., DAWSON-ANDOH, B., RENTON, J.J., ARMSTRONG, J.P., JAGODZINSKI, P. , COYLE, C.M. Dehumidification drying of red oak. Part 2: Cause of cooling coils corrosion in heat pumps Kondenzacijsko sušenje hrastovine -vzroki korozije sušilnih naprav Forest Products Journal, (1999) 49 (9): 33-36 (en. 14 ref.) A.S. Pri sušenju številnih lesnih vrst se poleg vsebovane vlage iz lesa izlo~ajo tudi nekatere agresivne nizkomolekularne organske snovi. Nasi~eni klimatski pogoji in prisotnost kislega medija pri tehni~nem sušenju lesa pogosto privedeta do korozije sušilni~ne opreme. V raziskavi so v laboratorijski in industrijski komori kon-denzacijsko sušili hrastovino (Quercus rubraL.) ter v ~asovnih intervalih odvzemali vzorce zraka in na toplotnih izmenjevalnikih nastalega kondenzata. Vzorce so analizirali z razli~nimi spektroskopskimi metodami (difrakcija z X-`arki, UV in Fourierjeva IR spektroskopska analiza) in dobljene spektre primerjali z referen~nimi podatki. Najve~ji dele` organskih snovi v kondenzatu, predstavlja ocetna kislina, v zraku pa acetaldehid. Na hladilnem delu nezaš~itenih bakrenih toplotnih izmenjevalnikov so se izlo~ali kristali soli monohidratnega bakrovega acetata, kot produkt reakcije ocetne kisline z bakrom. V industrijski komori so s površinsko zaš~ito delov kondenzaci-jskih agregatov prepre~ili izlo~anje soli in pojav korodira-nosti kovinskih delov. Prisotnost kislega medija in nastanek agresivnih solnih oblog raziskovalci uvrš~ajo med bistvene vzroke korozije sušilni~nih naprav. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA dr. Leon Oblak, mag. Jo`e Kropiv{ek RUSJAN, B. Povezanost procesov strateškega planiranja podjetja in proizvodnje. Organizacija (2000) - (1) 26-35 (sl., 17 ref.) Strateško planiranje je avtor opredelil kot določanje strateških ciljev v podjetju z namenom zagotoviti uspešnost podjetja na podlagi analize podjetja ter analize in predvidevanja okolja. Članek obravnava dve ravni strateškega odločanja, to je odločanje na ravni podjetja kot celote in odločanje na ravni poslovne funkcije, konkretno proizvodnje. Upošteva torej strateške dlje in poti za njihovo doseganje na ravni podjetja in na ravni proizvodne poslovne funkcije. Strateški cilj podjetja kot celote je njegova konkurenčna prednost, strateške dlje poslovnih funkcij pa avtor imenuje konkurenčne prednostne naloge. V skladu s hierarhijo ciljev in medsebojno povezanostjo ciljev in poti so konkurenčne prednostne naloge poslovnih funkcij poti za doseganje konkurenčne prednosti podjetja, hkrati pa so strateški cilji poslovnih funkcij, ki jih dosegamo z ukrepi v poslovni funkciji. To kaže na povezanost procesov strateškega planiranja na obeh ravneh. Proizvodna poslovna funkcija bo ključna za uspešnost podjetja v primeru, ko bo zagotavljala doseganje pomembnih konkurenčnih prednostnih nalog. Prav proizvodna poslovna funkcija pogosto v pretežni meri določa možnosti usklajevanja podjetja z okoljem. JEVŠENAK, M. Mre`na informacijska tehnologija orodje tr`enja prihodnosti Organizacija (2000) - (1) 47-50 (sl., 12 ref.) Vse več poslovanja podjetij poteka z mrežno informacijsko tehnologijo. Na to kaže uspešna praksa številnih tujih pa tudi domačih podjetij. Uvajanje informacijske tehnologije je predvsem organizacijski problem boja z inercijo obstoječih organizacijskih odnosov. Proces bo uspešen na osnovi vključevanja te problematike v integralno strategijo podjetja. Imeti mora dejansko podporo vodstva, temeljiti pa mora na projektnem sodelovalnem delu. Pomembno je, da razvojno raziskovalni potenciali v podjetju znajo osmisliti svojo vlogo pri tem in da na osnovi moči argumentov sodelujejo pri oblikovanju tovrstnih upravljavskih odločitev podjetja. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič EDLUNG, M.-L. Durability of untreated wood exposed in terrestrial test fields and microcosms Terensko in laboratorijsko testiranje naravne trajnosti lesa Material und Organismen (1998) 32 (4) 253-275 (en., de., fr., 21 ref.) in EDLUNG, M.-L. Durability of preservative treated wood in terrestrial field tests Trajnost zaš~itenega lesa, dolo~ena s terenskimi testi Material und Organismen (1998) 32 (4) 276-299 (en., de., fr., 28 ref.) Trajnost lesa je odvisna od naravne odpornosti in mesta uporabe (okolja). Prav zaradi tega se trajnost lesa razlikuje glede na izpostavitev oz. vremenske razmere v posameznih de`elah. Tako so v prispevku podani rezultati ve~ kot 50-letnih terenskih testiranj na Švedskem. Najve~ testov so za preizkušanje u~inkovitosti zaš~itnih sredstev opravili na impregniranem lesu. Nekaj testov pa so za primerjavo opravili tudi na nezaš~itenih kolih razli~nih drevesnih vrst in v razli~nih vrstah tal. Terenski test je zajemal ve~ kot 2.200 nezaš~itenih kolov. Kot kontrolne vzorce so uporabili vzorce beljave bora. V skandinavskih dr`avah je trajnost lesa bolj odvisna od lokalnih razmer in aktivnosti gliv kot od geografske lege. Razvrstitev lesnih vrst glede na naravno trajnost in tip oku`be sta odvisna od poskusnega polja, ~eprav lahko na isti lokaciji nastanejo pomembne razlike. V laboratorijskih razmerah so na zemlji s poskusnih polj za 4 do 7 mesecev izpostavili oku`bi vzorce lesa. Rezultati kratkotrajnih laboratorijskih raziskav so bili podobni rezultatom dolgotrajnih terenskih testov. Obse`nejše raziskave pa so s terenskimi testi opravili na zaš~itenem lesu. Kole so impregnirali predvsem s pripravki na osnovi bakra. Na splošno sta bila poleg lokacije terena za trajnost odlo~ilna tudi navzem in vrsta sredstva. Za zanesljivo oceno u~inkovitossti zaš~itnih sredstev je zato potrebno izvesti terenske teste na ve~ lokacijah, ~as izpostavitve pa naj ne bi bil krajši od 5 let. DUBOIS, J. W.; BYRNE, A.; CLARK, J. E. Canadian bluestain fungi: Variation in tolerance to sapstain control biocides Glive modrivke v Kanadi: variabilnost njihove tolerantnosti na fungicide Forest Products Journal, (2000) 50 (1) 60-66 (en., 15 ref.) LES wood 52 (2000) 3 Prebrali smo za vas 92 Razvrednotenje lesa in lesnih izdelkov zaradi modrenja je v Kanadi zelo pere~ problem. Za zaš~ito lesa uporabljajo številna kemi~na sredstva. V študiji so raziskovali vrste gliv in njihove seve, ki povzro~ajo modrenje. Najpogostejše glive so: Ophiostoma piceae, O. piliferumi n O. floccosum. Mnoga novejša sredstva niso dovolj u~inkovita, saj se lahko pojavljajo sevi, ki so tolerantni na te spojine tolerantni. V laboratorijskih razmerah so ugotavljali u~inkovitost naslednjih aktivnih komponent na rast micelija gliv: propikonazola, kvaterne amonijeve spojine (DDAC), kar-bamata (IPBC) in dinatrijevega oktaborata (DOT). Z raziskavo so ugotovili, da ni razlik v tolerantnosti 30 izoliranih in testiranih sevov na izbrane fungicide. POVR[INSKA OBDELAVA LESA doc. dr. Marko Petri~, Matja` Pavli~, univ. dipl. in`. FENG, S.X.; DVORCHAK, M.; HUDSON, K.E.; RENK, C. New high performance two-component wood coatings comprised of a hydroxy functional acrylic emulsion and a water-dispersible polyiso-cyanate Novi visoko kvalitetni dvokomponentni premazi za les na osnovi akrilne emulzije s hidroksi skupinami ter vodne disperzije poliizocianata Journal of Coatings Technology (1999) 71 (899) 51-65 (en., 29 ref.) Uporaba dvokomponentnih poliuretanskih premazov za les v zadnjih letih mo~no naraš~a. Najpomembnejša reakcija pri utrjevanju teh premazov je kondenzacija med poliizocianati in hidroksi skupinami poliolov. Kot komponento, ki vsebuje OH funkcionalne skupine, lahko uporabimo tudi razli~ne akrilne emulzije. Avtorji raziskave so s statisti~nimi metodami, glede na zahtevane lastnosti kon~nega premaza, na~rtovali in nato razvili nove akrilne emulzije kot sredstvo za utrjevanje v kombinaciji z vodnimi disperzijami poliizocianatov. Nove dvokomponentne sisteme so nato optimizirali z namenom priprave visoko kvalitetnih lakov za kuhinjsko in pisarniško pohištvo. Izkazalo se je, da so klju~ni parametri, ki vplivajo na kvaliteto premaza, število hidroksi skupin, velikost delcev v akrilni emulziji, temperatura steklastega prehoda ter proces polimerizacije. Rezultat na statisti~ne metode oprtega razvoja akrilnih emulzij sta dva nova premazna sistema z odli~nimi lastnostmi, ki mo~no presegajo lastnosti obi~ajnih poliuretanskih premazov, ki so trenutno na tr`iš~u. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. Nova knjiga - Rudi Wagenführ Anatomie des Holzes Zalo`ba DRW-Verlag je izdala tretjo knjigo iz serije Holz, AnatomieChemie-Physik (Les, anatomija-kemija-fizika) z naslovom Anatomie des Holzes (Anatomija lesa) avtorja dr. Rudija Wagenführja. To je 5. popolnoma predelana izdaja istoimenske knjige istega avtorja. Prva izdaja je izšla leta 1966 pri zalo`bi Fachbuchverlag Leipzig in je bila nepogrešljiva pri vseh, ki pri svojem delu potrebujejo anatomijo lesa. Avtor dr. Rudi Wagenführ je štiri desetletja deloval kot lesni anatom na Inštitutu za les v Dresdnu. Tudi po upokojitvi leta 1993 je ostal zvest svoji strokovni poti, ki jo je posvetil zgradbi lesa. Zgradil je anatomski laboratorij in skrbel za nenehno povezovanje s pod-ro~ji, kjer anatomijo prakti~no uporabljajo. Je eden vodilnih lesnih anatomov v Evropi in znan kot avtor številnih knjig o lesu. Poleg Anatomije lesa je njegovo najbolj znano delo Holzaltlas (Atlas lesa), ki je temeljit pregled lastnosti lesa najpomembnejših komercialnih lesnih vrst. V najnovejši knjigi Anatomija lesa so na 188 straneh poglavja o strukturi in identifikaciji lesa ter mikroskopskih tehnikah za preu~evanje lesa in lesnih tvoriv. Obra~a se na študente in znan- stvenike, ki preu~ujejo strukturo lesa, pa tudi na praktike, ki se pri delu sre~ujejo z lesom v industriji pa tudi v muzejih, restavratorstvu in kriminalisti-ki. V uvodu je kratek pregled zgodovine anatomije lesa in njene naloge. Prikazan je nastanek lesa in skorje. Najobširnejši del je posve~en anatomiji lesa, s kratkim dodatkom o anatomiji skorje. V poglavju o identifikaciji lesa so Slovencem `e znani Wa-genführjevi identifikacijski klju~i podani v obliki prenovljenih preglednic. V poglavju o mikrotehnologiji se avtor ne posve~a le masivnemu lesu pa~ pa tudi pripravi preparatov in mikrosko-piranju lesnih tvoriv. V prilogi dodaja seznam in nomenklaturo 498 najpomembnejših lesnih vrst. Knjiga je opremljena s številnimi mikroskopskimi slikami ter izborom barvnih slik z najpomembnejšimi teksturami. Wagenführjeva Anatomija lesa pomeni temeljno lesnoanatomsko knjigo, ki ne sme manjkati v strokovnih knji`-nicah in bo dragocen pripomo~ek študentom pa tudi praktikom, ki se kakorkoli ukvarjajo z lesom. Cena knjige je 128 DEM. Dodatne informacije: http://www.drw-verlag.de/ dr. Katarina ^UFAR