i 15 štev. V Ljubljani, torek 13 maja 1919. D*na&nj* W v tika onsoga b strani. " leto. k A, «' ’ Ijjtt v 14 ubijam 'fr. $*o pošti: -i-t n?j A - H v* v«. #-n Uh* 'S wi:Ss & K 84'• , „ St'- , 7* * GOismstvo: «?i* U**»wxwr*| St ®6’— ■! »*t , ,. MK— * 'ITit Utfe „ „ »«•- >' «* 'rt*SŽ*» ... „ »•— BS? k:A m>J '9"SVJ iiSk. n «* nnredbt «f«Wi}»tve Atmarfa «•/ »? »Kitati towWH »aj uaraCninu Ji v C Kil »Kitici, '••flktč Ogteri »e računajo po p-*>-rjthifeseiu prostoru in *i- e»f t vi i» visok Ser 45 re» *!? »V pf&vtor sr «;iknri 4C vhi.. k« vv£kt*t poonst t>sd«J0St*» it a*. Htaroa st®« Mef. I#. telefo* « naj prt« loil m odfovitr 4api«»ifid. sH nuaalbu — ttopf** naj se Cc&tiLitBjn. — BoisopM »e ste traSaJe. Manifestacija vseh slovenskih kulturnih in strokovnih društev za Goriško, Trst in 't- Koroško. — Združitev Sokola. — Jugoslovanska vojna mornarica. Nemška grozodejstva na Koroškem. (Uradno poročilo.) Ljubljana, 11. maja 1919. Deželna vlada za Slovenijo > ministrskemu predsedniku Stojanu Cotiču brzojavnd poslala podrobno službeno poročilo o grozodejstvih na Koroškem iti ga naprosila, naj po-8krbL da pride to poročilo čim prej ^ *fe jugoslovanske delegacije v Pa- k poročila, ki ga prinaša LDU, pcsnemanio naslednje: Nemci so siste-ro&tiČnb ih nadrobno pripravljali vojni Pohod niti slovenske krajine koroške dežele. Njihova namera je, z ognjem •h mečem zatreti slovenski živelj na Korošketto in si na ta način zagotoviti posest ozemlja, dd katerega nimajo in ue morejo itneti nobenih pravic. Da Prikrijejo svoj pravi namen in da si ..."■Ust vdrl j o navidezen povodja. »»stop, so svetu natvezili bajko, da so Slovenci'na Koroškem začeli z ofenzivo, ko so bili z vse Nemške Avstrije zbrali zadostno silo vojaštva ter vojnih pomočkov, so udarili nad slovensko prebivalstvo. korenje, ropanje in krvoločnosti. Usoda internirancev. In začelo se je na Koroškem pred očmi mirovne konference morenje, nanje, pOJno tolikih in takih grozovitosti, kakršnih niti ne pozna zgodovina nemškega besnenja po Srbiji m Belgiji. V zasmeh humaniteti vrši P°d ceJ°vŠkim poveljstvom stoječe nemško vojaštvo na sloveski zemlji koroški grozodejstva, kajcoršnih je *wožen edinole krvoločnik, ki je v syojem eiementu, kadar gleda v smrt-•j-h mukah vztrepetajočega človeka. Odgovorni za nečloveške sramote, ki te dni vladajo po slovenski koroški zemlji, so oni nemški voditelji, ki so sistematičnim hujskanjem in razvnemanjem strasti zavestno pripravili ta vse uničujoči pohod. Na sto in sto slovenskih kmetov, žen in otrok, so nemški vojaki priti-raii v taborišče za internirance y Spi-talu, potem ko so jih imeli nekaj časa zaprte v nekem vrtu, kjer so bili predmet neprestanega psovanja in kjer je druhal pretila, da jih pobije vse, in klicala, dajih je (reba politi z bencinom in sežgati. V špitalskem taborišču soNemci obesili tri slovenske duhovnike. V Podrožčici so nemški vojaki mrtvega nemškega vojaka grozno razmesarili in ga z razparanim trebuhom pribili na zid, potem pa Nemce vabili, naj pridejo pogledat, kakšne strahotne krvoločnosti uganjajo Jugoslovani. Hujskajoča razstava. V Celovcu so Nemci javno razstavili človeške odrezane nosove, odrezana Ušesa ih iZtakhjehd oči ter gledalcem lagali, da šo nosove in ušesa rezali in oči iztikali jugoslovanski vojaki. Razburjenje, ki so ga s tem dosegli med svojimi nemškimi soplemenjaki, je še bolj razplamtilb strastno sovraštvo napram Slovencem in gledalce podžgalo, da se aad Slovenci »maščujejo*. ,,Boches“ — švabi love slovenske žene, dekleta in deco. Na jugoslovanske vojake niso streljali samo nemški vojaki, marveč tudi civilisti. Tako so v Velikovcu na Franca S. in njegov oddelek dne 2. maja Streljali sodnik (!) dr. Ftirstbauer, posojilnični uradnik Rigl, čevljar Medved, učiteljica (!) Hoder in še mnogoteri drugi neznanega imena iz pušk, neki Samer pa je »na Bttrgerlust“ celd imel postavljeno strojnico in je iz,nje streljal na Umikajoče se naše vojake. Kakor duhovnike in za orožje sposobne može, tako preganjajo nemški vojaki in orožniki tudi žene in celo otroke znamenitejših slovenskih mož. Tako so zgrabili in v zapor odgnali gospo poslanca Grafe n au er ja, v Svečah Marijo M. z vsemi njenimi malimi otroki, v Velikovcu tri sestre itd. Pot v zapor je za te mučenike in mučenice vandalske nasilnosti pravi križev pot in njihovo trpljenje tem hujše, ker si noben hip niso svesti življenja. Župnika Fuggerja je neki nemški študent tako zbil, da je župnik 6. maja v celovški bolnici za poškodbami umrl. Nemški civilisti na zverinski način pobijajo in more ujete Slovence. V Maribor so pripeljali slovenskega ranjenca, ki je v bojih dobil strel v trebuh. Ko je težko ranjen ležal na tleh, ga je nemški razbojnik v vojaški obleki dvakrat sunil z bajonetom. V Velikovcu so umorili dve zajeti slovenski šolski sestri, ob cestah rise raz drevesa trupla obešenih slovenskih mož in mladeničer. V bekštanjski občini so samo 1. maja zjutraj zgrabili približno 30 oseb med njimi 70 let stare žene in može, ter jih odgnali. Ker so odtirali tudi matere, so mali otročiči ostali sami na svojih domovih, po katerih so mogii potem nemški vojaki neovirano pleniti. Bo 7. maja no nemški vojaki samo zkoz! Vrbo prignali nad 1.600 ci-viliiih oseb brez razlike spola in starosti. Šiloma odvajajo z domov slovensko prebivalstvo in ga tirajo v ujetniške tabore, kjer ravnajo z njimi kakor z zločinci. Da bo ves svet mogel izpregie-dati in prav spoznati način in smoter nemškega ravnanja s koroškimi Slovenci, bomo objavili nadaljevanje, čim bo poročilnj materijal prebran in na svojo verodostojnost preizkušen. Severne meje. Radgona, dne 10. maja 1919. Ne oglašamo se pogosto. Ljubljana nas pozna slabo, Zagreb še roanje, Delgrad najmanje. In če se predstavljamo, nas malokdo posluša. ZačŠeli smo izdajati tednik »Murska Straža-, da informiramo slovensko javnost o naših razmerah in da obenem prebujamo naše ljudstvo ob severni meji. Začeli smo v težkih razmerah, Dda z dobro voljo in čvrsto vero. Naše ljudstvo je osvobojeno le na papirju, sicer pa ječi v sponah nemške gospodarske premoči in v suženjstvu nemškega duha. Vse polno še imamo renegatov, ki * so gnojna rana na našega narodnega telesa. Ozdraveli pa bodo samo takrat, če odstranimo kali bolezni, ki povzročajo gnojenje. Te kali pa so prirasle globoko zelo globoko. O naših mejah vlada v Ljnbljani velika neinformiranost, ki je bila usodna za nas že za čaša znanih mariborskih pogajanj februarja t. i., ko se je sklenila nagodbh, ki je ustvarila v zasedenem ozemlju in v krdjih, upravljanih od Nemcev, nevzdržijivo stanje. Takozvani „nevtralni paš" je v resnici najvarnejše zavetje, nemških hujskačev in jako komodho mesto za izzivanje Slovencev. V nevtralnem pasu je oboroženo vse civilno prebivalstvo, ker lahko Nemci nemoteno VUDD*R LEVSTIK. 88 nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Oh,« je zategnil grof skoraj nestrpno, »na lek-Cljo ste prišli ? In jaz sem čisto pozabil; ravno se Opravljam v mesto.« Snplent je smatral Pohlinovega zaščitnika še 'edno za nevarno osebo, zakaj grof je ostajal vzlic S;;tn novejšim družabnim obveznostim reden gost ^ Profesorjevi hiši, in njegove pozornosti do hčere ji1! matere je bilo prej več nego manj; zlasti sum-j!lv0 se je zdelo Vidinemu oboževalcu tisto spremili® P° veselici, dočim se je on, izključen od Smu-čis S2 om‘zia> zaP'l 2 literatom Golobom ter pazabil paziti na njen odhod. Kljub grofovi '•težnosti, ki je izvirala iz resnične simpatije do jn d^ega moža, so bile Križaju te ure veliko breme, Pr .?avnai k* se j‘h bil otresel, da mu ni branil strah • humanistovo jezo; ko je slišal učenčeve besede, odgovoril s hvaležnim pogledom in glasom vid- eKa olajfianja: se *^akf,*ibo,iSe bo>‘ je sklenil grof, »zakaj danes Ah i"® kod ne kam '■ ste> kaJ mevje doletelo ? * • bopne, človek bi skočil iz kože! Moje dobro Križaj6 o vašem mestecu je V nevarnosti, dragi . In pa ljudje, koliko jih prihaja k meni — le glejte, še zmerom ni konca; ostanite, rotim vas, in spremljajte me malo, da se otresem nadležnosti!« je šepnil, kažoč na prostorno gospo in debeluhastega meščana, ki sta bas tedaj zatemnila hišni vhod. »Kaj neki hočeta?« Križaj se je sklonil čez ograjo stopnic. »To menda ne bo radi vas,« je dejal zamolklo; obraz se mu je stemnil od nenadne misli; koža na licih je zardela in prebledela po vrsti. »Glejte, krenila sta mimo, na dvorišče — nemara k gospodični, ki stanuje tam?« Prišelca sta se ustavila med dvoriščnimi vrati; gospa je prijela spremljevalca za rokav: »Tak dvajset kron meni, za provizijo« je rekla z lakomno pridušenim glasom. »Klavir je vreden med brati svojih tisoč kron; če bi ga dala za sto, sem ga hotela kupiti jaz, za našo Minko. Toda ošabnost ošabna me ni hotela poslušati, vrata mi je pokazala takorekoč! Za dvesto, menim, ga boste dobili: pozna se ji, da nima beliča v hiši... Velja?« »Velja!« je pisnil meščanček z oljnatim glaskom ter stisnil ženski roko. »Dvesto bi dal, in če treba, navržem par kronic v božjem imenu... Ze dolgo mi manjka take reči v gostilni: pri hopsasa in tralala se dobro pije, posebno v nedeljo, ko pridejo soldatje s puncami. Velja, le zglasite se jutri gredoč.« Ih z drobni koraki je stopical k Mariji, dočim je ženska odšla. ' , »Golazen!« je siknil Križaj, ki je poslušal razgovor ; spodnja ustnica mu je trepetala in znojne kaplje so mu stale na čelu kakor od fizične bolečine. »Kaj je bilo?« ga je vprašal grof, takisto ozne-mirjen. »Ali nista govorila o nekašnem klaviiju « »Da,« je rekel suplent in povedal vse. »Poznam jo; odkar je bolna, živi v čedalje hujši bedi, ker nirna sredstev, učiti pa ne more več. Zdi se, da prodaja klavir — najdražje, kar je hranila; če bi stiska ne bila na vrhuncu, se ne bi ločila od njega ...« »In kanalje prihajajo, da bi ga kupile za slepo ceno?« je vzkliknil grof. »Za sto, za dvesto kron — to je podlo! Zdaj vem, kaj je pomenilo tisto čudno igranje in brenldjanje, že ves dan od jutra!« »Prihajajo, tipljejo ga in ogledujejo,« je škrtnil Križaj z zobmi, »vse vpričo nje, in glodajo ceno. . . Oh, kamen bi se razjokal!« Grof mu je pogledal globoko v oči. »Recite, prijatelj,« je izpregovoril mahoma s toplim glasom, »oprostite — kaj bi storili vi... če bi imeli sredstva? Nemara bi se ji dalo pomoči, ne da bi človek žalil njeno rahločutje.« »Menite?« je zategnil suplent skoraj prestrašeno; v zenici mu je tlela nezaupna iskra. »Ne, ne.. . ona ne bi sprejela ničesar; ponosna je... I)a ni ponosna, ji ne bi bilo treba umirati.« Brezupno je zmajal z glavo.* Ce bi ji napriiner odkupil klavir za pošteno ceno... za več, nego je vreden ?« »Gospod grof,« je dejal Križaj iz dna tesnobe, »v svojem srcu je bila ona enkrat bogatejša od naju obeh; in vse je šlo v nič... nesrečna je kakor nihče na svetu... <0* e.' dobavljalo orožje in pripravljajo napad p.a bližnje slovenske postojanke. Najbolj se pa čuti ost te nerodne pogodbe v mestu Radgona, kjer viada pr a i Babilon: okrajno glavarstvo in sodnija uredujeta v imenu Nemške Avstrije, pošta in davkarija v imenu ene in druge, dočim je posadka, oro-žništvo in obmejna policija v jugoslovanskih rokah. Radgonska mestna občina izdaja odloke v imenu „Deutsh-5sterreich“, čeprav leži v zasedenem ozemlju. Seveda ako je celo deželna vlada mnenja, da leži Radgona z okoliškimi Vasmi v nevtralnem pasu, se pač ni čuditi, da so slovenski črniki povodom zločinskega tiiiiora narodnjaka Pintariča izrecno naglašali, da leži vas Dedonjci v nevtralnem pasu. To so vbodne napake, ki vzdržujejo in krepe oblast nemštva, med naše ljudi pa sejejo nezaupanje in mučni dvom. Kaj bo z našimi mejami ? Ali bo Radgona jugoslovanska? Večina niti ne ve, de Radgona j e jugoslovanska. Zavest, da je mesto Radgona z vso okoiico, ki obsega meje našega sedanjega etnografskega področja, že v jugoslovanskih rokah, bi bila zelo dragocena. Kar je naše, si ne bomo dali tako lahko iztrgati, pa naj pride kdorkoli, če tudi pariška konferenca! Danes te zavesti še nimamo, in če je nimamo, smo krivi Slovenci sami. Kriva je Ljubljana. Vlada nas je s svojim mariborskim paktom zaprla popolnoma. Navezani smo na samega sebe in čujte! — na nemški uvoz. Iz Nemške Avstrije lahko uvažamo, lz Jugoslavije v jugoslovansko mesto pa ne moremo spraviti niti kilograma moke. Šele zadnje dni je dobil vladni komisar pri radgonskem glavarstvu brzojavno vprašanje, koliko živil bi rabili v zasedenem ozemlju. Memška Avstrija dela že delj časa imenitno propagando s sladkorjem, mi pa vzdržujemo red in mir ter branimo Radgono pred ogrskitni boljševiki. Vsa ta nasprotja se razpletajo v nevzdržljive in nevarne posledice, katere bi utegnila posekati in iztrebiti samo še diktatura energičnega in brezobzirnega moža Glede aprovizacije smo segli po samopomoči: izvolii se je konzorcij, ki prevzame vso preskrbo z živili v zasedenem ozemlju. Dolžnost deželne vlade je, da ta začasni konzorcij kar najizdatneje podpira in pošlje v te kraje kolikor mogoče veliko sladkorja, moke in drugih potrebščin. Želodec bo vzbudil navdušenje za Jugoslavijo in olajšal naš politični položaj v teh krajih. To akcija mora podpirati moralno in morebiti tudi materijalno, vsa slovenska javnost. Cimprej naj se raspusti radgonski občinski zastop, prevzame okrajno fjavarstvo in drugi državni uradi, limprej gospoda! Severne meje zahtevajo odločno, da se zavzame za njih vsa slovenska javnost. Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo. Prekmurje. Radgona, dne 10. maja 1919. Prekmurje govori z dvignjeno glavo mogoče zadnjikrat v zgodovini! je malo — in glava se bo sklonila na prsi stare Panonije in mila slovenska govorica bo zamrla med Muro in Lerdvo, pred Blatnim jezerom, ob ogrski pusti. Še je dvignjena glava, še je v srcih narodna samozavest. 120.000 naših ljudi upira oči v kazalce nove dobe. Ali bo ali ne bo? Kaj smo storili ob enajsti uri? Ali bo zopet odbila enemu delu našega naroda — dvanajsta in mi bomo samo jeknili, presunjeni bolečine, ko bo curljala iz narodnih arterij živ-ljenska kri 120.000!? Stodvajset ti-sočev! Grizejo na3 od morja, odjedajo nas od severa in mi samo stokamo, tarnamo, tožimo. Ko bi se vsaj kakor Bezručevi 70.000 napili rujnega vina in plesaje poginili pred našim Tje-šinom! Ne zatekamo se k Pravdi sveta, ki je danes samo še godba bodočnosti, ampak verujemo vašim pestem, ki so rušile mogočno monarhijo in zaupamo vašim srcem, ki so vedela ljubiti svoj narod, svoje brate in sestre. En mogočen apel imamo, en sam besen krik še nosijo naše prsi predno se izgubimo v zgodovini človeštva: 120.000 prekmurskih Slovencev zaman čaka osvoboditeljev. Ogrska vlada je brez moči, še sama vam je servirala Prekmurje — a vi se bojit«, čakate, kaj li? Par stotnij discipliniranih vojakov je dovolj, da preženete boljševiške čete in da brzdate pokvarjene elemente med domačini. Toda pomnite: zdaj ali nikoli! 120.000 življenja željnih bratov vas kliče! B. Borko. Slovenci! Zastopniki vseh treh strank v Sloveniji, zbrani na sestanku dne 10. maja 1919, smatrajo za potrebno, da se v času, ko stojimo neposredno pred odločitvijo svoje narodne usode, obrnejo skupno in soglasno na slovensko javnost z naslednjim pozivom: Vse naše misli morajo biti v teh dneh posvečene skrbi, kako rešiti in ohraniti slovensko ozemlje. Zato naj prenehajo strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem življenju. Medsebojne pritožbe bodo reševale stranke pri medstrankarskih posvetih in po teh skušale izrastke strankarskega življenja odpraviti. Vprašanje o vzrokih narodne nesreče na Koroškem, ki se je tako strastno obravnavalo zadnji čas v javnosti, ne sme oslabiti naših narodnih vrst. Stranke bodo pozvale svoje parlamentarne zastopnike, naj osnujejo komisijo, ki bo rešila to vprašanje. Medtem naj bi slovenska javnost z neopravičenimi in lahkomiselnimi napadi ne slabila našega narodnega položaja. Strnimo marveč vse moči, da se poglobi v nas zavest skupne državnosti, in v to svrho opustimo vse, kar bi rušilo narodno in državno edinost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Le v disciplini, vestnem izpolnjevanju državljanskih dolžnosti in pokorščini obstoječim zakonom je rešitev. V Ljubijani, dne 10.maja 1919. Dr. Ivan Tavčar, Josip Breznik. Prof. Bog. Remec, dr. F. Kulovec. Anton Kristan, Albin Prepeluh. Koroška tragedija in zadnji dogodki v notranjosti dežele so končno odprle oči voditeljem slovenskih strank, ki so sklenili začasno medstrankarsko premirje. Po šestih mesecih narodne in državne svobode so morale naše stranke šele ugotoviti, da priznavajo današnje državno stanje in vladavino! To dejstvo kaže dovolj jasno, kje je treba iskati krivce, ki so motili v državi red in mir. Strankarski boji so bili marsikomu plašč za protidržavno agitacijo. Slučajna pripadnost hujskača k tej ali oni stranki je vrgla slabo luč na celo stranko. Ker pa so sedaj vse stranke javno razglasile, da stojijo na stališču narodne in državne edinosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, se ne ne bo mogel — upamo — noben pristaš te ali one stranke, ki bi hujskal proti državi, skrivati za hrbet svoje stranke. Mi smo obsojali vedno strankarske boje, ker smo videli takoj po prevratu, da bo strankarstvo vplivalo usodepolno na naše narodno in državno življenje, ker smo uvideli, da je nekaterim te in one. stranke bilo več do koristi stranke, kakor pa za koristi države. Zlasti se je pa med scc. demokratskim delavstvom pojavljalo zlasti ob naši severni meji nekaj nemško mislečih, naši državi neprijaznih elementov. Opozarjali(s:no nato, svarili, a za odgovor smo dobivali surove, dostojnih ljudi nevredne psovke. Naj bi se naše strankejodslej tudi v dejanjih sporazumele in izločile vse, kar se ne strinja z našo državno mislijo! Dobrim namenom morajo slediti tudi dobra dejanja. Formalnosti, pa naj bodo še tako uradne, ne iz-premenijo ničesar, ako ni dejanj, k! bi pričala o resničnosti in notranji potrebi storjenih sklepov. In teh nam je treba! f Nadporočnik Franjo Malgaj. Zabolelo nas je v dnu srca, ko smo izvedeli, da je neustrašeni nadporočnik Malgaj padel na koroških tleh. Koroškim beguncem se ob tej žalostni vesti solzijo oči, vračajoči branitelji koroške fronte, zlasti ostanki oddelka Malgaja prenašajo molče, srepih pogledov in stisnjenih pe3ti tugo nad padlim tovarišem, nad ža-žalostno usodo, ki je zadela tužni Korotan. Spomin na junaka Malgaja pa bode živel v hvaležnih srcih naših Korošcev do poznih rodov. Moštvo se bode vedno s spoštovanjem in ljubeznijo spominjalo svojega priljubljenega poveljnika. To je najlepši spomenik, ki si ga je pokojnik sam postavil. Ko je ob razsulu avstrijske vojske meseca novembra 1.1. zavladala splošna Mirovna pogodba z Nemčijo. III. del: Določbe o politični ureditvi Evrope. 1. Belgija. (Kratek odstavek glede Belgije nečitljiv.) 2. Luxenburg. — Nemčija se odpove vsem ugodnostim, ki jih uživa v pogodbah z Luxenburgom in prizna Izstop velike vojvodine iz nemške carinske zveze. Odpovedati se mora dalje vsem predpravicam, ki se tičejo z izkoriščanja železnic, priznati, da ve-vlika vojvodina ni več nevtralna In sprejeti vnaprej vse mednarodne uredbe, kii jih sklenejo aliirane in asociirane države glede Luxenburga. 3. Levi breg Rena. Nemčija n e bo smela graditi, niti vzdrževati nikakršnih utrdb na levem bregu Rena in v pasu, širokem 50 km, ki se razteza vzhodno od te reke vzdolž brega. V označenem pasu ne po vzdrževala Nemčija nikake oborožene sile, ne bo izvršila nikake vojaške vaje in ne bo obdržala nikakega materijelnega pripomočka za mobilizacijo. — Vsakršna kršitev teh obveznosti se bo smatrala za sovražen čin proti državam, ki so podpisale to pogodbo, in za poizkus kaljenja svetovnega miru. 4. Kotlina reke Saare. — Ta odstavek se deli na več podod-stavkov, katerih prvih določa meje ozemlja, ki je predmet tozadevnih določb tega pakta. Drugi določa, da preide neomejena In svobodna last premogovnikov saarske kotline brez vsakršnih bremen ali dolgov na Francijo. Namen te premembe posesti je, odškodovati Francijo za opustošenja premogovnikov v severni Franclji in zagotovitvi Franciji takojšnje napla-čilo na celokupno vsoto, katero ji dolguje Nemčija kot prispevek za obnovo. Tretji pododstavek zajamčuje Franclji kot lastni«! premogovnikov vse gospodarske in pravne garancije, ki so potrebne za izkoriščanje rudo-kopov. Francija ima izključno pravico izkoriščanja. Četrti ureja pravni položaj prebivalstva in delavstva. Peti določa za dobo 15 let politični in upravni režim saarskega ozemlja; Nemčija se odpove vladi nad tem ozemljem v korist zveze narodov. Šesti pododstavek vsebuje volilni red, po katerem bo po preteku roka petnajstih let prebivalstvo svobodno odločilo, kateri državi hoče pripadati. — Meje saarskega ozemlja so določene nastopno: Saarsko ozemlje obsega okrožja Sarrelouis, Sarrebruck, Ottwei-ler in Saint lngbert ter dele okrožij Saint Wendel, Homburg in Zvveibril-cken. Južno in zahodno se dotika nove francoske meje, severno se pa krijejo njegove m?je z upravnimi mejami okrožij, ki mu pripadejo, tako da tvori meja črto, ki gre, pričenši ob reki Saari 5 km severno od mesta anarhija po razpadli Avstriji, pretila jc poguba in požigi tudi celi Mežiški dolini. Tolpe so pri belem dnevu prispele z vozovi v Guštanj, Prevalje. Mežico in drugam ter pričele ropati. Med te divje — po več sto »roječe — tolpe so se pomešali zlasti Nemci, da bi se skrivajoč za delavci v splošni zmešnjavi z ropom osebno okoristili ter zmedo izkoristili v prid nemškim propalicam in jim omogočili v kalnem ribariti. Na prošujo Narodnega sveta v Prevaljah, dospela je na Koroško vojaška pomoč od celjskega 87. peš polka. Ob onem preobratu je bito le malo častnikov, kojih je bila ljubezen do domovine močnejša kot do osebnih ugodnosti. Aktivni častniki s tekmovali med seboj, kateri bode pr dobil varno zavetje v zaledju ter si domačem mestu zasigurai agodu* življenje in lepe dohodke. Lep del neaktivnih častmikov je sleklo po petletni naporni službi vo jaško suknjo ter sprejelo razne ugodne civilne službe, ali pa se posvetilo nadaljevanju zaostalih študij. Le en del častnih izjem je ostal vstrajen videč, da je bila domovina bas v tedanjih opasnih dnevih bolj v aevar nosti, kod kedaj poprej, niso si privoščili zasluženega odpočitka po preteku petletnega vojnega trpljenja, temveč so šli vnovič na fronto v obrambo lastne domovine. Med temi je bil v prvih vrstah nadporočnik Malgaj. Njegova goreč/ ljubezen do domovine je bila Čista pristna brez zasledovanja, nakoršniii' koli osebnih koristi. To je ta blag' značaj pokazal v besedi, vzgledih in dejan|ih. Tudi on bi imel povod* dovolj, da kot neaktivni častnik odloži britko sabljo ter se posveti kot pravnik svojim študijam in si zasigu*2 bodočnost. Toda njemu je bila dražja dolžnost in ljubezen do domovine, kot njegova osebna eksistenca. Ako bi dičile te krasne lastnosti vse častnik« ‘n moštvo, ne vladala bi sedaj žalost in jok med preganjanimi koroškimi Slovenci. Na čelu hrabrih vojščakov celjskega pešpolka dospel je nadporočnik Malgaj v Mežiško dolino v opasnih dneh, ko je bilo ljudstvo lačno i*1 zbegano, ko so tolpe kar očitno ropale, ne meneč se za kak« oblasti in zakone in ko je od fronte drveče vojaštvo splošno zmedo še povečalo- Pod njegovim premišljenim p°' veljstvom se je vzpostavil zopet reč, gladnemu ljudstvu je prepustil brei' plačno razna živila, koja se je odvzelo vračajoči vojski razsule stare Avstrije. Glavna zasluga gre tudi nadporočniku Malgaju, da so slovenske čete takrat na Koroškem zasedle slovensko ozemlje do Sirsče vasi in Grebinja. Ko je bil meseca grudna i. 1-1 nadporočnik Malgaj vojaški poveljnik v Velikovcu ter ‘je prišel do njega ohol nemški polkovnik z zahtevo, naj preda Velikovec Nemcem, se ni upognil mladi nadpor. Malgaj tej nemški zahtevi. elik iv n adli love Aalf t; iren tbel Slov, Jiem ill o tn 1 eg; ljiv, mu sed njih duš na bar nis 1« Ve tan >iu roi va' Po Pii va us 21 ju zv Mottlacha, v vzhodni smeri terdosež® jugovzhodno od mesta Mettnlcha mej0 kneževine Birkenfdd. Vzhodno mej0 tvori črta, ki teče približno 4 km sf verovzhodno mimo Saint Wendela dali0 v jugovzhodni smeri tako, da izkljuj1 iz saarskega ozemlja Breitenbach Waldmohr in priklopi okrožje ho*', burško, potem pa okrene in sk° strugi reke Bliss ob strmem robo nE nega vzhodnega brega ter d*s«? francosko mejo južno od Nornbac^ — Površina saarskega ozemlja zflah£ 161.000 hektarov, a prebivalstvo 647.000 duš, — Neomejena in W e pogojna odstopitev premogovnik^ nanaša na vse rudnike, bodisi ,z* riščene ali ne, na vse pritikline in prave, bodisi na površini ze'°',L0-pod zemljo, zlasti vse električ«® ? trale, hiše, kjer so nastanjeni *,ra<\u« in delavci itd., sploh vse, lastnikora ali izkoriščevalcem k°» vina ali servltut. — ati« 8 Odločna je izjavil, da bode branil Velikovec do zadnjega moža in d? se z,v ne gane iz Velikovca. Nemci so takrat Velikovec napadli, a zaregljale so strojnice pod Poveljstvom neustrašenega poveljnika Malgaja in zahrbtne nemške tolpe — takrat še niso imele desetkratne pfemoči za seboj — so strahopetno zbežale pred malo peščico hrabrih slovenskih braniteljev. Od tedaj so koroški Slovenci »ubili hrabrega poveljnika Malgaja, Nemci so se, ga pa bali, ga sovražili ln ga obenem spoštovali. Napram moštvu je bil pravičen ln prijazen kot pravi tovariš. Vsled luga in vsled njegove osebne prikup-*i'vosti, bilo mu je moštvo udano, ter mu sledilo na vsak migljaj. Tudi sedaj ga ni zapustilo, dokler ni pred njihovimi očmi izdihnil svoje mlade duše. Nadporočnik Malgaj je sodeloval ua Koroškem tudi pri političnem gibanju. Ko Nemci koroškega glasila „Mira“ niso več pripuščali po Koroškem, in So bili Korošci brez lastnega glasila, je začel pokojni Malgaj izdajati v Velikovcu Jugoslovanskega Korotana1*, ki se je hitro razširil med ljudstvo v zasedenem ozemlju ter obrodil dober sad. Tudi pri jugoslovanskih taborih po Koroškem je nadporočnik Malgaj sodeloval ter podpiral te prireditve, ki so često zadevale ob velike težkoče. Zlasti je bil ponosen na krasno-uspeli jugoslovanski tabor dne 26. januarja 1919 v Guštanju, ko so jugoslovanski koroški vojaki prisegali zvestobo za obrambo Korotana. Takrat je nadporočnik Malgaj na čelu svojega moštva prisegel zvestobo domovini in sedaj je ^ to prisego Častno izpolnil, ne daleč od onega mesta v Tolstemvrhu, ko je v krogu svoje hrabre čete ob gromenju topov v neustrašenem boju žrtvoval domovini svoje mlado življenje. Za 18. maja 1919 je določil v Guštanju veliko narodno slavje, da bi *e Spoznali in pobratili Slovenci vseh belov Slovenije na koroških tleh ter bali nove podbude koroškim Slovencem za nadaljno vstrajanje Žal, je prišlo drugače. Kakor so svoj čas Huni prihromeli na Madžarsko, tako so sedaj izstradani Ne.nci v veliki premoči preplavili slovenske dele. Korotana, da si njih kosmato vest obtežijo z novimi ropi in grozodejstvi nad Slovenci. Z levjo hrabrostjo je odbijala napade mala posadka nadporočnika Malgaja v Tolstem vrhu ob štajerski meji. Neustrašeni poveljnik se ni zmenil za okrog švigajoče krogle ter je z osebno hrabrostjo bodril svoje zvesto krdelce k vztrajnemu boju. Žal, da pri vseh oddelkih koroške fronte ni bilo takih poveljnikov. Zadet je padel junak na slovenskih koroških tleh za domovino. Zemlja, kojo je rosila njegova dragoceno kri, kliče po maščevanju. Slovenci v tužnem Korotanu zopet ječijo pod jerobstvom tisočletnega nemškega tlačitelja. Solnce, ki je v zadnjem času tako toplo zasijalo na slovensko domovino na Koroškem,.je zašlo za oblake, a ni zatonilo. Posnemajmo hraber vzgled ranj-kega štacijskega poveljnika nadporoč. Malgaja in njegovega neustrašenega oddelka, poženimo nemške gladne volkove iz Slovenskega Korotana v lačno Nemško Avstrijo. Dragi Franjo,Ti pasnivaj sladeksenj 0 gorki ljubezni do domovine, koji si toovaj vse svoje delovanje in dejanje ter ji žrtvoval svoje mlado življenje. Lahka Ti bodi domača gruda! Dragotin Gilčvert. Vzgojite novo generacijo! Preko Jugoslavije vrši nevihta .. . Dna od juga se druži in spaja z nevihto, ki prihaja od severa z zlokobno hitrostjo, obe pa nam jemljeta veselje do dela, upanje v boljše čase, predvsem pa vero v lastno moč. In ta zadnji pojav je pač najusodepolnejši naši mladi državi, ki uspeva in raste Je v silni in mogočni veri v ve- liko bodočnost našega troedinega naroda. Toda te vere ne smemo izgubiti! Ne smemo je izgubiti, ker izgubimo in poginimo s tem sami sebe in bi naše komaj utešeno hrepenenje po ujedinjenju postalo spet le žalostno hrepenenje, pomešano z neizmerno grenkim čustvom žalosti po izgubljeni svobodi, izgubljeni po lastni krivdi. In ker je ne smemo izgubiti, ji moramo poiskati novih opor, najti ji novih virov! Eno dejstvo nam mora biti popolnoma jasno; velik del našega na roda boleha na težki bolezni, ki mu jo je zadala vojna. Narodna ideja, ki bi morala goreti v vseh srcih kot mo. gočen plamen, je skrita bogvekje v katerem kotičku prestrašenih, izmučenih in apatičnih duš. Ne razžarja jih, ker nima ognja, in zato je tudi zastonj ali skoro zastonj ves trud pri tej generaciji. Korotan poje elegije o tem brezplodnem delu pri dušah, ki so stoletja in stoletja živele v smrtni senci. Narodna pesem slovenska se sicer razlega po koroških dobravah in gričih, ali podobna je vetru nad gozd nimi vrhovi: samo nalahko trepečejo v njegovem dihu tenki in nežni vršiči, a debla, ki so vzrastla na zemlji, nedostopni njegovi moči, ostanejo ne-neobčutljiva in mirna. In če bi prišel vihar, ne bi opravil nič boljše; izrul bi nemara ta trda debla, ali ne bi jim vsilil svojih lastnih melodij. Zato poje Korotan elegije in njihov glas se razlega po slovenski zemlji in njegov odmev je čimdalje močnejši. Brezupje in resignacija se lotevata že skoro tudi duš tistih, ki so imeli največjo in najsilnejšo vero. Velikovec, Pliberk, Podrožca . .. nemška invazija . . . nahujskano fanatično ljudstvo strelja za našimi bežečimi vojaki... In vendar se razlega po koroških dobravah naša narodna pesem, tako lepa, kakor da je vnjih zapela umirajoča slovenska narodna duša svoj labudji spev ... Nekje , v srcu še živi ta revna slovenska misel, ali duh se je ne zaveda, se je ne more zavedati, ker je stoletja in stoletja živel v smrtni senci. Ampak tudi o nas drugih je vse premalo moči, premalo vere in silnega, neorranjnega upanja. Inteligenca pozna premalo smotreno delo, ljudstvo pa je več ali manj brezbrižno, ker se ne zaveda velikega časa. Naša generacija je pač rojena v letih, ki so ji odvzela še tisti žar, ki je sam na sebi že prirojen jugoslovanski duši. In česar niso vzela ona, so vzele vojne grozote; celi generaciji so pritisnile pečat nemoči in onemoglosti. Tako malo nam je ostalo moči, da je ne vidimo, če jo še tako vneto iščemo. Ne vidimo je pa tudi zategadelj, ker je ne znamo prav zbirati. Korotan poje elegije, ali Podravju in Pohorju in celi ostali slovenski zemlji se hoče samozavestnih pesmi, namenjenih zmagonosneinu bojnemu pohodu na sever in jug. Takih, ki iz ražajo nado in vero: programi Naj bi bile krik, ki bi razvenel po celi jugo slovanski zemlji in odprl vrata v sle-hrno jugoslovansko dušo, ki ji je usojeno delati v teh dneh brezudja, nevere in resignacije 1 Pojdite med mladino! Začnite pri tistih, katerih duše še niso onemogle, v katerih' še kipi neodkrita moči O, pojdite in dvignite jo z neumornim, neprestanim vestnim in smotrenim delom I Vi vsi, ki se zovete slovenski inteligenti, vi vsi, ki se še niste popolnoma odločili za kak drug pokhe, pojdite! Vzgojujte našo mladino v zavedne Jugoslovane in Jugoslovanke, ljudi silne vere, neomajnega upanja in brezkončne ljubezni do domovine! Pokažite jim močno, ujedinjeno domovino kot njihov najvišji življenski cilj! Zberite vse moč-, kar jih še imate in vzgojite novo generacijo, ki bo izvršila tisto veliko delo, ki ga ne more izvršiti naša generacija, ki bo dosegla tiste cilje, ki jih naša ne more doseči! Kdor le more, naj se posveti učiteljskemu stanu 1 Tista velika množica slovenske inteligence, ki gleda zdaj z neizrečenim trpljenjem na domovino in ki je polna hrepenenja ji koristiti, tista velika množica bo našla v tem cilj vreden življenja. V najbolj zadnji gorski vasi naj vzgaja jugoslovanski učitelj novo generacijo. Zaprte šole naj se odpro, duh dela in organizacije naj zaveje po celi deželi. Vse drugo delo naj stopi v ozadje, vzgoja naj zavzame prvo in najvažnejše mesto. Plačajte učitelje! Plačajte jih sijajno, da bo dotok tako velik, da najmanj deset let ne usahie. Abiturijenti srednjih šol, visokošolci in drugi poklicani bodo hiteli izvrševat najvišjo nalogo, da izpolnijo s tem apostolsko delo naše onemogle generacije. Vlada naj otvori pedagoške tečaje za abiturijente in visokošolce, ki se bodo odzvali v velikem številu ker je baš sedanji čas za visokošolski študij posebno težak. Seveda bi jih bilo treba primerno, da, sijajno plačati! V počitnicah naj kažejo učiteljem počitniški kurzi bistvo gospodarske organizacije Zadnji klic Manifestacija vseh slovenskil V posvetovalni dvorani ljubljanskega mestnega magistrata je bila včeraj popoldne sponhna, dostojna in odločna maniftstacija proti brutalnim zahtevam vseh aneksijonistov, im-perijalistov in proti pohlepju roparjev naše zemlje. Vsa slovenska kulturna, nepolitična in strokovna društva so po svojih zastopnikih dvignila zadnji klic pariški konferenci proti zasužnjenju naših bratov na zapadu in severu. Man festacijskemu zboru so prisostvovali : vladika dr. A Bonaventura Jeglič, zastopniki vlade: predsednik dr. Janko Brejc, podpredsednik dr. Gregor Žerjav, poverjeniki: dr. Vladimir Ravnihar, dr. Vrstovšek, Golja in Prepeluh. Kot hišni gospodar je zastopnike društev pozdravil dr. Ivan Tavčar, ki je bil obenem na predlog prof. Remca izvoljen za predsednika. V imenu vseh koroških Narodnih svetov, v imenu vseh koroških izobraževalnih društev, zlasti pa v imenu „Družbe sv. Mohorja" govori prvi posl; Smodej ter poudarja, da je naša največja narodna napaka, da smo se ves čas od razpada avstroogrske monarhije pred vsem zanašali na svoje pravice in smo mislili, da je svet tako pravičen, kot smo mi. Sedaj vidimo, da hoče ententa naše narodno telo razkosati. Naroda se je sedaj oprijela obupanost v toliki meri, pa čujemo klice: Ententa nas je prodala 1 Zadnja rešitev za naš narod je boljševizem 1 Tako je duševno razpoloženje naroda, ki pač vidi, da smejo stari sovražniki Sle vencev počenjati s Slovenci vse, kar hočejo. Madžarski b--Ijševiki smejo pobijati preko 140.000 prekmurskih Slovencev, a ententa se ne zgane. Ravnotako na Koroškem. Govornik opisuje vso tragiko, ki jo doživlja slovenski narod na Koroškem, za kar je ententa gluha. Izraža prepričanje, da se bo Nemška Avsirija kljub prepovedi pariške konference združila z Nemčijo. Ententa naj čuje še enkiat glas za naše pravice 1 Kot zastopnik Korošcev, kot predsednik Slovenskega gospodarskega drvrštva za Koroško, predsednik Narodnih svetov, v imenu ,,Družbe sv. Mohorja", ki šteje nad 90000 članov, v imenu vseh slovesno protestira proti vsemu barbarstvu Neuieev iu roti entento, naj napravi konec in da meje, ki nam gredo po vseh pravicah. (Odobravanje). V imenu zasužnjene Goriške govori dr. Fornazarič, ki omenja: Vprašanje Goriške je da nes pravzaprav rešeno. Toda! Kraj, tako narodno zaveden kot je Goriška, kjer je tako natančno določena narodnostna meja, ta kraj je daucs prodan Italiji po oni mirovni konferenci, ki si je nadela nalogo spraviti vojno s sveta. Konstatira, da je goriški narod največ trpel vsled vojne, vsled italijanske invazije, toda ne leži še na t eh, še ni klonil, ta narod le molči in v molku je grožnja bodočnosti. Narod je že sam glasoval tn izprego-voril. Zaman. Njegov glas je utihnil, v Jugoslaviji, organizacije, ki bo dala obstoju našega ljudstva trden temelj. Vzgoja nove silne in močne generacije je naša najvišja in najvažnejša naloga! Če je ne izvršimo, smo živeli brezplodno. Naše lastne moči so premajhne, da bi zadostile vsem zahtevam, ki jih prinaša tok časa. Pod njihovo težo hočejo nevajene in slabotne rame obnemoči. Toda zadosti velika je naša moč, da vzgojimo generacijo, ki bo končala naše delo s takim uspehom, da jo b* občudoval ves svet. Vzgojno delo . . . Vzgojimo si novo generacijo! Ta klic naj bi postal vodn k našemu delovanju! Izraža naš program do tiste dobe, ko ne bo zvenela preko jugoslovanske zemlje elegija, ampak navdušena pesem, polna ponosne jugoslovanske samozavesti. . . — Parizu! kulturnih društev v Ljubljani. ne da bi ga kdo poslušal. Italijanske okupacijske oblasti delajo na tem, da mu zapro usta, da končno in popolnoma unič jo narod, ki je danes brez moči, gospodarsko uničen. Naj sklene mirovna konferenca, kar hoče, gotovo je, da v narodu ostane ohranjena v srcu narodna zvestoba, da hoče biti edino združen z Jugoslavijo. Odločitev pariške konference je le začasna, čakamo bodočih dogodkov, ki morajo priti. Svečano izjavlja, da Goričani kljub vsem odločbam pariške konference ne klonejo, da ostanejo zvesti svoji domovini. Narod še pričakuje, da ne bi do udušili njegovega glasu, da mir ne nosi kali novi vojni. Naj bi se čul ta glas tudi v daljno tujino 1 Urednik „Napreja" Golouh govori za internacijonalizacijo Trsta, kajti nočemo umieti, hočemo živeti, ker tudi nam Slovencem je potrebno morje-Na podlagi formule: interoacijonaliza-cijo Trsta bi se dosegel sporazum med ItaLjani in Jugoslovani. Imenom tlačene in zatirane Istre govori dr. Krinpotič. Konec prih. Pod italijanskim jarmom. Obupni položaj v Ilir. Biutriei in Postojni. Upor italijanske stotnije. pi LDU Sušak, 12. maja. Iz Ilir. Bisrice poročajo: Prebivalstvo je zelo zavedno, tuda toliko, da ne obupa, ker je popolnoma prepuščeno samo sebi. Nima nikake zveze z domovino, nobenih časopisov, v cerkvi ne čuje več vlovenske besede, kar vzbuja veliko potrtost. Kljub temu je slovensko prebivalstvo polno vere, da se mora vrniti dan, in sicer kmalu, ko bo zopet zasijala svoboda. Tudi v Ilir. Bistrici-Trnovem in okolici niso izostale italijanske šikane. Dosedanjega gerenta Starca so odpustil in na njegovo mesto imenovali vojaškega komisarja. Nedavno so odvedli župnika Dežmana. Zapiranje in druge šikane zelo razburjajo prebivalstvo, ki je pripravljeno na najkujše in ki k« maj čaka, kako bi se otreslo novih gospodarjev, modernih barbarov. — Iz Postojne prihajajo istotako slabe vesti. Javljajo, da so tamošnje oblasti izdale najstrožje in najbrutalnejše odredbe, da bi zatrle vsak jugoslovanski izrar. Hišne preiskave in interniranja so na dnevnem redu. V zadnjem času so internirali tvorničarja Jurco'in njegovega sina, hišne preiskave pa so bile pri Kutinu in Ambrožiču. Drugače se naši ljudje v Postojni drže zelo dobro in hvalevredno. Nekorektnosti naših ljudi so zelo redke. — Dne 1. inaja se Je uprla na kolodvoru Bistrica-Truovo (po italijanski: Besterza -Terranova) stotnija Italijanskih vojakov, ki so pometali proč orožje ter ga uničili iu demonstrirali proti vojni iu okupaciji. Upornike so takoj zaprli in kazuovali Nase severne meje. Novi boji. Nemci se umaknili. Ljubljana, 12. maja. LDU poroča ob 10. iz uradnega vira: Severno od Slovenjega Gradca so Nemci zasedli Sv. Janž in Sv. Peter. 11. uiaja popoldne smo tl dve vnsi zopet zavzeli, sovražnik pa sc je umaknil proti kolodvoru v Spodnjem Dravogradu. Naše izgube: en častnik in en mož mrtva, dva moža ranjena. Tudi Madžari napadajo. V Ženkovcih pri Radgoni je bila naša patrola napadena od madjarske strani z ognjem iz strojnic in pušk. Štiri može pogrešamo. Pokrajinske vesti. kr Velenje. Na tukajšnjem kolo-dvoiu je bil aretiran Franc Siter iz Šemblic, ker je v prisotnosti dveh vojakov govoril proti državnim interesom. Prepeljali so ga v celjske zapore. — Neka 19 letna Marija K. je bila na dan nemškega prodiranja čisto brez pameti. Kričala je: „Die Deutschen kommen, die Deutschen kommen 1“ (Nemci pridejo 1) Hitela jim je naproti, toda že v Mislinju so jo prijeli. kr Celje. Če si sespiehajal pred dvema tednoma in pa včeraj ali danes po Celju, si mogel mnogo videti. Pred 14 dnevi je bilo vse v redu, življenje je potekalo normalno, vsak je šel po svojem poslu, koder gaje imel in naši Nemci so se kazali, kot že od začetka skozinskoz „lojalne“ državljane. Kako vse drugače pa je bilo pred enim tedniml Takrat so pokazali pravo barvo ti „loja!ni“ državljani1 \takrat so j jim zrastli grebeni kar čez noč, raz-šopirjeno so hodili po ulicah, v obrazu zadovoljen smehljaj, v očeh strupen pogled. Kako pisano in zaničljivo-pomilovalno, obenem bruhajoč tentonski srd iz oči in ost so nas merili od nog do glave! Že so nam šteli ure in — drogove, kod nas bodo pobesili. Mi pa smo krčili pesti in bili pripravljeni na vse. Da se je zgodilo drugače kot se je, tekla bi bila kri po celjskih ulicah, kot še nikdar. Žal, da je bilo med našimi tudi nekaj strahopetcev, ki so se zaprli v svoja stanovanja in spravljali svoje stvari v kovčeke, da Čm.preje — zbeže. Pridemo tudi še z imeni onih iunakov na dan. Pa včeraj ali danes! Aretacija nemških kolovodij in ustavitev sovaž-nosti jim je na mah zaprla sapo Razočaranje je bilo toliko, da so zdaj popolnoma brezglavi, Lkot potuhnjeni psi begajo semintja, stikajo glave vkup kakor backi in gledajo tako milo-ne-dolžno v svet, kot da ne znajo šteti do pet. Podli hinavci 1 Človeka, ki srečava te izvržke človeštva, popade taka jeza, da bi pljunil v obraz tem kreaturam. Zato pa rotimo naše oblasti, našo vlado, da nam jih spravijo izpred oči, sicer —. Toda ne v Nemško Avstrijo, na ljubljanskem gradu je še dovolj prostora. Gospoda, rokavice dol in posežite z železno roko (mislimo namreč, da jo imate, dasi tega doslej žal žal še nismo videli) v to gadje gnezdo in pokončajte to zalego do zadnjega. Način je vaš, mi zahtevamo samo uspehov. Zahtevamo, da se prične naše jugoslovansko Celje korenito in brezobzirno izčiščevati. Odločno zahtevamo, da se takoj odvzame vse koncesije vsem, ki so bili količkaj udeleženi pri zaroti. Sinovi KossSrjev, Rauscherjev itd. so se borili proti nam, njih stariši pa žro jugoslovanski beli kruh in si polnijo malhe od jugoslovanskih žuljev! To je bilo, a biti ne sme niti trenotka več! Odločno zahtevamo, da se nemudoma zapro vsa švabška shajališča a la nemška hiša, vse kavarne, slaščičarna Petriček, gostilne Wobner, Skoberne in še cela vrsta drugih. Zahtevamo, da se vse te pritepence čim-prej spodi daleč proč iz našega Celja — seveda šoie, ko so odsedeli zasluženo kazen — s tem se bo stanovanjska mizerija in brezposelnost za precejšen del zmanjšala — kratkomalo, mi zahtevamo, da pometejo naše oblasti z železno metlo in jekleno vztrajnostjo vso to sodrgo za vedno od nas. Niso nove te naše zahteve, že novembra in decembra lanskega leta smo pozivali merodajne faktorje, da store svojo dolžm.st napram na rodu in državi. Naš glas je bil takrat glas vpijočega v puščavi. Posledice njih rokavičje politike čutimo danes srašneje, kot bi si jih in gli |kdaj misliti. Ali vsaj to eno dobro stran naj ima vse to: svarilen vzgled, kako naj se ne dela! Nase zahteve smo povedali, od njih ne odnehamo ne za pičico, nobenega *glihanja“ in kompromisa, kot pošteni in iskreni Jugoslovani zahtevamo vse to kot našo sveto pravico. kr Razmere v Strnišču. V dopisu z dne 10. t. m. trdi neki dopisnik, da je bila aretacija naroče a od kompetentnih oblasti v Ptuju in so torej orožniki izvršili samo povelje kompetentne oblasti. Medtem se je pa dognalo, da je policijski komisar Meža v Ptuju pred pričo izjavil in večkrat zatrdil, da on ni dal povelja za aretacijo. On tudi ni bil kompetenten za izdajo tega ukaza, ker ne spada Str-nišče pod področje ptujskega magistrata, ampak pod ptujsko okrajno glavarstvo, ki pa ni bilo obveščeno o teh nasilnih korakih. Ker ne smatramo s tem, to afero kot končano, pozivamo tozadevna oblastva, da nemudoma podvzamejo korake, da se krivca prime in tudi kaznuje. —• Več prihodnjič. Prizadeti. kr Maribor. Slavnosti v korist slovenskim visokošolcem v Zagrebu se vršijo 17. in 18. t. m. Prebivalstvu okr. glavarstev Slov. Gradec, Celje, Maribor in Radovljica. Zadnje dni so se zgodili neredi, ki kažejo, da nekateri komaj dosežene svobode ne razumejo prav. Zagrešili so pri tem grde zločine proti domovini in mirno delujočemu prebivalstvu, kakoršnih bi ne pričakovali od slovenskih ljudij. Sramoto so storili sebi in narodu, pa tudi ogromno škodo. Ker so se v več okrajih pojavila hudodelstva pobune, umora, ropa, požiga in hudodelstva javnega nasilstva po § 85 kaz. zak., zato so se zedinile vse stranke v tem, da se mora te pojave brezobzirno zadušiti. Naša narodna kraljevina, ki nudi svojim sinovom boljše razmere nego katerakoli sosednja država, ne more mirno gledati, kako ti neodgovorni elementi , kvarijo njen ugled in čast, njeno in narodovo premoženje in kako sprav- j ljajo ob dobro ime socijalna stremljenja vlade. Zato je deželna vlada v seji dne 11. maja 1919 enoglasno sklenila, da proglasi v zgoraj ravedenih glavarstvih preki sod tekom torka, dne 13. maja 1919. Poživljamo vse državljane, ki ljubijo svoj narod in državo, ki uvidijo, da brez reda in delavnosti, brez žrtev in napredka, in ki razumejo, da je trajne socialne uspehe možno doseči samo s solidnim oiganiziranim delom, da tudi sami pomagajo, da bo v Sloveniji zavladal popoln red, da s skupnimi močmi vseh dobromislečih zatremo brezobzirno vsak zločinski pojav, da pokličemo krivce pred strogo sodno in da privedemo na pot dolžnosti vse one, ki zaslepljeni vid>jo junaštvo v tem, da svoji mladi domovini v hrbet streljajo. Vsa kaznjiva dejanja, ki so se izvršila pred razglasitvijo prekega soda, s$ bodo kaznovala od rednih sodišč. Vsi zločini pobune, umora, ropa, požiga in v § 85 kaz. zak. omenjenega javnega nasilstva pa, ki se bodo eventualno zgodili po proglasitvi prekega soda, zapadejo nagli sodbi po določilih prekega soda. Deželna vlada za Slovenijo zaupa v zdravo pamet in srce Slovencev, v njih smisel za disciplino in pričakuje, da trezni elementi prebivalstva sami sodelujejo in pomagajo, da nastopi še pred razglasitvijo prekega soda popoln ted in mir v naši deželi. Kdor pa bo kljub temu svarilu in pozivu k redu, katerega izmed zgoraj navedenih zločinov zakrivil, naj vse posledice izključno sam sebi pripiše. V Ljubljani, 11. maja 1919. Dr. Janko Brejc, predsednik. „ Naprej" rjove ter nas psuje prostaško. V sobotni številki nam je, ko se je v dolgi notici zopet izpsoval, celo zaukazal: „Molči pes!* ^ ‘ To presega že vse meje dostojnosti. Nismo odgovorili takoj v nedeljo, temveč smo poslali svojega zaupnika na Jesenice, da se sam prepriča o tem, kar nam je naš dopisnik telefoniral oz. pisal z Jesenic. Sinoči se je vrnil naš zaupnik in izjavljamo, da Je vse res, kar smo pisali v zadnjih številkah o dogodkih na Jesenicah, da še več je res, še hujše reči so se dogodile. Pripravljeni smo vse dokazati s pričami. Slovenska javnost pa naj sodi, ali še more pošten Slovenec vzeti v roke list, kakor je „Naprej", ki na tako prostaški, nedostojen način zagovarja prot dižavno in protinarodno obnašanje nemčurjev v dneh naše največje narodne nesreče. — V sili se baje prijatelj spozna, v dneh na rodne nesreče pa prijatel in sovražnik naroda. Dnevne vesti dn Vztrajali so v službi med najhujšim ognjem. V hudem, sovražnem ognju topov so odločno in vztrajno vršili svojo železniško službo železniški uradniki: Košuta (Prevalje) ter Pertot in jerše (Pliberk). Rešili so ogiemne množine municije, ki so jo bili popustili ..cesarjeviči". — Z vsemi napornimi močmi, v najhujšem ognju sta spravila na določeno mesto vagon tobaka spremljevalca Fortuna Franc in Bratok Jakob na postaji Sinčaves, tako da država ne trpi nobene škode. dn Sram jih bodi! „Nova Doba" poroča: Nekaj naših junakov, ki so zbežali s koroške fronte, je šlo te dni skozi Vojnik, kjer je kampiral oddelek Srbov. Naši junaki" so od gerenta zahtevali, da jih separira od Srbov, češ da nočejo ž njimi skupaj biti. Seveda, saj tudi vredni niso bili s Srbi skupaj bit’. Srbi gredo rešavat, kar se je z naše strani po brezprimerni lahkomiselnosti pokvarilo. O tem bomo Še razpravljali — svet bo strmel! dn Kolika je škoda povzročena po nemških roparjih. Kakor cenijo izvedenci, so nemške roparske tolpe napravile tekom zadnjih roparskih pohodov po slovenskem Korotanu nnd 30 milijonov kron škode na privatnem in državnem imetju. dn Nekdo drugi naj se o nemških internirancih raje točno, informira — v Kamniku, gostilna Debevec. Mi smo poročali resn;co. dn Preskrba koroških beguncev. Državna posredovalnica za delo v Ljubljani, Gradišče, ima za koroške begurce 40 mest na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Delo lahko takoj nastopijo, dobe 7 K na dan, prenočišče in hrano, oženjeni pa še po 45 K za ženo in 30 K za otroka; delovni čas 8 ur. Zglasilči naj povedo, da so koroški begunci. Tudi drugi sloji, ki žele službe, naj se zglase pri posredovalnici, ali pri njeni podružnici v Mariboru. dn Koroški begunci se naprošajo, naj čim preje naznanijo naslove svojih bivališč, posebno oni, ki so brez sredstev na Odbor koroških beguncev, Poljanska cesta 4, Ljubljana. dn Po plemenitem prizadevanju Sokolske zveze v Ljubljani je v Raj-henbergu na razpolago stanovanje in hrano za kakih 60 koroških beguncev. Rtflektanti naj se tnkoj obrnejo na Odbor kor. beg., Poljanska cesta št. 4, Ljubljana, od 10. do 12. ure. dn Učitelji iz koroških šolskih okrajev, ki so vsled zadnjih dogodkov morali umakniti iz svojih služben h mest, naj se zglase zaradi izplačevanja svojih službenih prejemkov neposredno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani (deželni dvorec na Kongresnem trgu). Predlože naj potrdilo županstva občine, da so se začasno nastanili njenem okolišu; tisti učitelji, kateri še niso prejeli že nakazanih novih plač in doplačil za čas od 1. januarja t. I naj predlože za eno revers, da bodo vrnili enkratni znesek, ako bi se jim vsled nastalih razmer izplačali služ beni prejemki dvakrat. Tudi vse re klamacije naj se priglašajo pri deželnem knjigovodstvu. Prof. Vadnjal, I. r. i predsednik. dn Celjska „Deutscke VVacht" je izšla 10. t. m. zadnjič pod tem naslovom. Od sedaj se bo glasila , Cii ier Zeitung". dn Neodpustno izzivanje. Pri nunah v Ljubljani, na Kongresnem trgu so bile do letos vselej šmarnice v Slovenskem jeziku. Letos pa so naenkrat uvedli namesto slovenskih — nemške. Da je to vzbudilo vseobčo nevoljo in ogorčenje, je umljivo, posebno še sedaj, ko Nemci na Koroškem tako kruto postopajo s Slovenci. Nemci na Koroškem požigajo in ropajo, preganjajo in more Slovence in ne prizanašajo niti slovenskim šolskim sestram, v Ljubljani, v beli Ljubljani, pa hočejo nune na Kongresnem trgu upeljati namesto slovenskih — nemške šmarnice!! Da te nemške šmarnice niso bile samo nemšca pobožnost temveč naravnost nesramno nemško izzivanje, grda nemška politična agitacija, dokazuje dovolj jasno to, da so se udeleževali teh nemških šmarnic tudi Nemci protestanti in so baš najhujši „Los von romovci" agitirali za te šmarnice. Iz pobožnosti gotovo ne, temveč edino le iz političnih razlogov. Par večerov preteklega tedna je slov. občinstvo pri šmarnicah demonstriralo s tem, da so odgovarjali na nemške litanije s slovenskim „Prosi za nas". V soboto so i Slovenci po. šmarnicah počakali pred cerkvijo na Nemce ter zapeli „Lepa naša domovina", ko so ti prišli iz nje. Razdražena množica je šla potem po mestu ter pobila šipe nekaterim nemškim trgovinam. Obsojamo pobijanje šip in izložb, posebno še, ker so jih gotovi elementi porabili v svoje boijševiške namene, da so kričali: Živela svoboda, dol z vlado itd. ter so kradli in ropali. S takim postopanjem se širi anarhija ter daje povod našim sovražn kom za nastop zoper nas. — Pojdite raje na koroško fronto demonstrirat, navdušujte za obrambo domovine in ne podajajte roke našim najhujšim sovražnikom — anarhiji in boljševizmu. Merodajnim krogom pa naj bi bili ti dogoda svaii.o, da neodločnost v narodnem oziru rodi le — anarhijo, nevarno državi in narodu. dn Kino „ldeal“ v Ljubljani rabi nemške' filme z nemškimi napisi in nemškim besedilom. Ker se je slov. občinstvo zgražalo nad tem že lani novembra in dečembra ter zahtevalo slovenske oz. hrvatskeiI Ime je g. R . Kokalj, lastnik kina obljubil, da bo s 1 svečanom t.l.upeljal slovenske tilme, prej pa mu radi obstoječe pogodbe z dunajskimi tvrdkami baje ni b lo mogoče. Svoje oblji be g. Kokalj ni držal, temveč je še nadalje izzival občinstvo z nemškimi filmi in v soboto so mu demonstranti razbili par reklamnih tabel in nemških napisov. To je bil pač dovolj jasen in krepak opomin, ampak g. Kokalja ni spametoval. Včeraj je zahteval od svojih uslužbencev, da se morajo zopet pričeti predstave z nemškimi filmi, čemur pa se ie uslužben-stvo odložno uprlo. — Če ne naroden čut, hladen razum bi mora! dobička-željnernu podjetniku povedati, da ne gre, da bi v teh razmerah še nadalje izzival občinstvo. Za posledice je odgovoren „reven" podjetnik sam. Pri tej priliki opozarjamo, da bi bilo res potrebno, da imamo v Ljubljani še 2 ali vsaj še en kino. Ljubljana postaja velikomestna, prebivalstva je čedalje več in ljudje hočejo zabave. Če je ne' dobe tako, pa je iščejo v —- pijači-Naših razmer ne smemo več presojah po ozkosrčnih predvojnih razmerah. Danes šteje Ljubljana skoraj dvakrat toliko prebivalcev kakor pred vojno in vendar smo imeli pred in med vofno dva kina, sedaj pa samo enega. Zakaj se torej ne podeli še druga oz. še tretja koncesija. d® Zdraviliško kavarno v Rogaški slatini je otvoril 1. t. sn. Slovenec g. Zg. Remic. dr? Znani nemški kričač, strojevodja drž. žel. Tassoti Johann, ki je posebao v vojnern času divjal proti Sloveaeem in jih psoval na najostud-nejši način kakor: „die vvindischen Schvreine soli man aufuaagen, dicses Gesindel von VerrStern soli man ver-%er, . . . den Erzgauner Ivan Hribar muB man aufhSngen und ich steh’ gu: dafOr, da* heute ein Jahr in Laibach kein slovenisches Wort mehr gespro-chen wird, še vedno vozi na državni železnici in je jugoslovanski kruh. — Vprašamo merodajne faktorje, zakaj Ne odsiove tega zagrizenca, medtem ta je moralo dosti mitfiih Nemcev Opustiti Ljubljano. Vec zanesljivih Prič je na razpolago. Več železničarjev. ds »Naprej" z dne 9. t. m. prinaša pod notico Torkov revolver11 ?dgovor na notico „To pa niso cvetke '* naših vrtov11, Odgovarjam, da je ^Naprejev11 poročevalec v zmoti radi dopisnika, zaraditega mu tudi ne bom odgovarjai na osebne napade, ki se splošno ne tičejo mene. Povdarjam pa, da je resnica, kar sem pisai v »Jugosia riji11, prvič, ker so za to priče na razpolago, drugič pa je g. St., ka-tera je bila po očetu prisiljena prisostvovati 'družbi na vozu, tudi potr-,a to, kar ugovarja „Naprejev'‘ do-P,8n‘k. Za g. L. pa, ko trdi dopisnik, da so zelo zavedne in za vse ostale. n<’l sodijo drugi ljudje o njih zavednosti, ki jih ravno tako, če ne še bolje, poznajo kakor jaz. Pa še en dokaz o zavednosti teh cvetk, katere so dozorele v tujem vrtu. Ali bi morda mogel dopisnik ovreči tudi to trditev, da ena sestra izmed teh ggč. v gostilni Celarc v Šiški poje in igra nemške pesmi, pri tem ji pa temeljito pomaga večina ostalih gostov. Opomniti pa moram g- dopisnika, da to nisem obelodanil tat politik, ampak kot Jugoslovan, Prvič ker ne pripadam do sedaj še takaki stranki, drugič ker bi storil to proti vsakomur, pa naj si bo dotični ta ali one stranke. Končno opozarjam g. dopisnika, naj v drugo ne meče blato na osebo, ki ni pri celi stvari nič prizadeta, ampak naj se prepriča, predno stopi z besedo v javnost, o resnici svojih trditev. F, G. dn G remi j trgovcev poživlja trgovce in trgovske sotrudnike, ki bi se želeli nastaniti v Bitolju. da naznanijo svoj natančen naslov najkasneje do 22. maja 1.1. dn Notarska vest. Namestnikom po odslovljenega notarja dr. Adolfa Mravlagg v Laškem je imenovan Ivan Ušlakar, not. kand. v Črnomlju, ki 73fne uradovati dne 19. t. m. dn Slovenski medicinci, ki jim ie bilo izkatetega koli vzroka onemp-Sočeno, nadaljevati študije na nemških uhiverzah, se vabijo, da sporočijo tozadevne podatke zdravstvenemu odmiku Deželne vlade v Ljubljani. Ome-niti bi bilo posebno, v katerem semestru je dotični medicinec, kje je taseaaj študiral in iz katerega vzroka ^ojih študij ne more nadaljevati. Sta-yitl je tudi predloge, kje in kako bi Se Študije najlajše nadaljevale. dn Iz ruskega ujetništva se je tatil v Ljubljano po štiriletni odsot-n°sti Jože Šest, slov. gledališki igralec. . dn Združeno ženstvo v Ljub-'Ihrtl je vabljeno v sredo 14. t. m. ob 3'uri na posvetovanje v magistratni tafani v zadevi dobrodelne akcije v pr'§li srbski vojaki. Ko so prišli, niso |j“vpraševalif kje se dobi rujno vince, v (”v«č kje se dobe srbske knjige in utrefcl d”6*1 50 tojigarne raz Ko k 6 vse knis3fS(WMWMMKKnw mbbmhbmb predajo na debele ybirko zanimivih povesti " in novel z Gorenjskega obsega knjiga: »Šopek samotarke" Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanom Založila in izdala Zvezn i knjigarna v Ljubljani, Marijin trg S Cena vezani knjigi K 5*—, broširani K 4-~. staro in novo, slivovko, rum itd. nudim po uajnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče. M. Rant, Kranj. Iz svoje zaloge starin nudim in kupim podobe, pohištvo, bronaste izdelke, porcelanske izdelke, bakroreze, knjige, novce ter 4 zvezke Valvazorja f. izdaja iz leta 1689. jou Ivan Gyra, Maribor, Tegethofpva ul. 43-46- Ksessaseeec©« Sadno vino, vermut, sveče parafinke, večja množina čokolade, bukovo oglje v vrečah in razno drugo blago priporočam. ,« Naslov pove upravništvo. Opozarjamo na brošuro Spisal prot. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Zalogi! odsek za zasedeno ozemlje. Gena 1 krcu 10. - Dobiva »c po knjigarnah, v- upravništvib .Jugoslavije41 v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. dobro idočo trgovino mešanega blaga, /. vino-, pivo- ter žganjetočem če/, ulico, z velikimi skladišči in hlevi; oddam vse skupaj radi bolezni najraje takoj. Naslov v upravi. IVAN JAX »n sin Za uvoz in izvoz Ljubljana, Dunajska cesta št. 15. Šivalni stroji in stroji niiMp :: za P,etenie- Izborna konstrukcija in elegantna ’ izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. — Vezenje poučuje brezplačno. 784 Pisalni stroji Adler. Kolesa iz prvih tovaren Diirrkopp, — Styria, — Walfenrad. šftT CeniU zastonj In frank o. ^6 prevzamem blago vseh vrst, kakor lito, moko, milo, itd. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z !*• referencami. Import in Egport Ferdo Sert, Maribor. igo* Koroška cesta 21. Potrebuje se večja množina oglja, drv in konstrukcijskega lesa. Natančne ponudbe pod »Les" št. 1063, na upravništvo »Jugoslavije". joos 3—1 Gosposvetsko polje naše Kosovo) Narodna knjižnica Snopič 1 in 2. Dr. Bogumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji Z epilogom dr. M. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Cena 2 kroni. t-t:: Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. - Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s lem, da ga spoznamo! Spoznajmo Koroško — zave dajmo se svojih pravic ,d< ___________niegal - PS5T Naročite takoj! ~rK$m Proda se trgovina Elektrotehnik špecljalistKuinali tok, oblastveno koncesljoniran 3e priporoča zn prevzemanje Slavnemu občinstvu uljndno naznanjam, da sem o tvoril s 1. majem t. 1. zdraviliške kavarno v Rogaški Slatini. Ovojni pap