v y . - J A 1 Cv-5č t ^ 1 W -K Sv 'tU t-1'A. S iV Sppdlrlone In ahhonamrnto postale — Pofltnfos plačana T fotovtal Leto XXIU., št. $8 Ljubljana, petek 12. marca 1943-XXI Cena cent. 85 cjprj.nisivo >.|udimu« 1'uiiiinim alica V, Telet IZf.i il i' i v t a »um u Nj Iraliit 'O 'no/ftnflvj 'TO Umnnt ",ihM.n»> ifal.nns "» A Mil ANM llbtll • ul i t o iua puotOtnki Naročata* aula o e • c t o o Lu 18.—. «fcliolnc < »Poncdrliskitr 1» »n« U »Vi U « c a o ■«1 • o. U*Mmm hKCiniim ulica tir« J celeloc kr 41 22 »12* M 24 K U K o P ' » • •< o c • 1 < l « I o CONCIAMONAKIA fcM It SI V a oci u pub- blKUi Ji provcnieno italiana *»nvo = med Biu«jiem in Alžirjem. Neki 15 000 ton ^ki parnih je bil notop'jen trgovski parnik prav tolike tcn3že ln en ruš leo pa sta h»-la hu:l poškodovana. S tem novim uspe- ,©vl uspehi siam šklit podmornic Zsfst J6 ladij z 2s7.oco tcnami potopljenih lr Hitlerjevega g'avnega stana, 10 marca. s. Vrhovn. poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poro čilo: Med divjanjem snežnih viharjev nad sever rim Atlantikom, pod žgočo vročino ekvatorialnega sonet« in med jesenskimi n»-vih temi. ki divjajo ra m rju okrog rta Debr> nade, so nemške podmornice potopjle v zadnjih petih dneh v hudih borbah 23 sovražnih ladij s skupno tonažo 131.000 ton. Nadaljuj b še*, t ladij so torpivli zadeli Iz Hitlerjevega glavrega stana, 11 marca Vrhovno poveljništvo nemške vojake je objavilo danes naslednje izredno poreč lo: Naše podmornica napadajo dalje, te več ln- so držale stik s konvojem, ki je *»il na peti iz Severne Amerike proti Angliji. In sedaj so se krdela podmornic spust la vanj in potopila po živahnih p novnih napadih 13 lad j, ki so bile do vrha naložene * vojnim materijalom. s skupno 73.000 br reg. tonami. Trije nadaiijnji para ki so bili tor-pedirani. Tako je moglo pod m miško orodje v 24 urah javiti potopitev 36 lad j s skupno 207.000 br. reg. toanami. Med temi ladjami je bilo tudi 8 parn kov municije, ki so pri torpetUranjn zleteli v zrak. Nemške čete m predrle d© Harkava Dva sovjetska p«ika tmičessa — Vsi sovjetski sajsadi pri Orlu odbiti — 26 sovražnikovih tankov uničenih Iz Hitlorjevega glavnega stana, n. marca Vrhovno poveljništvo nemške vojske je cbjav lo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti kubanskega mostišča jle bojna delavi ost zopet oživela. V več Valovih jK>dvzc>tl sovražn kovi napadi so bili odbiti v težkih bojih s hudimi izgubami *anj. Na |K>dr čju pri Harkovu so vrgle naše napadalne divizije sovražn ka nazaj protj mestu. Boji se razvijajo ob severnem ln sapadnem robu mesta. Z obkoljevalnimi napadi sta bila uničena dva sovjetska pol-ka. Oddelki bojnih ietsi! so razbiL umikajoče se sovražnik ve sile. V odseku pri Orlu je sovražnik podvzei ponovno močne napade. Nemške čete so priborile vel:k obrambni uspeh. Vsi sovjetski napadi so b 11 odbiti z najhujšimi krvavimi Izgubami za s vražn.ka. 26 sovražnikovih tankov je obtičalo razbitih pred našimi postojankami. Premikanja naš h čet v srednjem odseku fronte potekajo po načrtu brez motenj • stirani sovražnika. , Južno od Holma je napadel sovražnik na-j še postojanke z mo nimi ^.e,.o.n m. n okl p-! ninij silami po močnem zapornom ognju ! topništva. Napad se je zrujii v obrambne.il ognju, deloma v nudi borbi moža proti niožu. Na bojišču pri Stari Rusi je napadalna sila sovražnika, izčrpana. V času od 1, do 10. marca L 1943. so na vzhouni lronti oddelki vojake in SS u.Jčii, zaplenili ali onesposobili za boibo 773 sovjetskih oklopnih voz. V" aj je uničilo nemško letalstvo ob 5 .aMii.n izgubah 61 sovražnih letal. S tuniškega bojišča javljajo samo krajevno bojno delovanje. Z napadi letalstva so bile močno prizadete sovražne motorizirane bojne skupine in topn ške postojanke. Nemški lovci so sestrelili 13 sovražnikovih letal. Samo maloštevilna sovražna letala so podnevi in ponoči preletela nemško ozemlj". Mekaj na zapadno Nemčijo odvrženih bomb je povzrtčilo neznatno škodo na poslopij, štiri sovražna letala so bila sestreljena. Srdite hzvhe na vsej vzh 3dni fronti Berijn, 10. marca, štiri ckoliščine obeležujejo današnji položaj na vzhod:i fronti. Predvsem se opaža neko pešanje T'mo-šenkove ofenzive na severu^ na obeh bokih Stare Ruse. Siloviti, toda brezuspešni napadi na rove nemške p stojanke so v zad-nj h dneh gotovo utrudile sovražnika ki čuti potrebe pc odmoru, da bi zopet uredil svoje čete, vendar vso kaže. da bodo Rusi kal h tro z pet obnovili svoje poskuse za proboj nemške obrambne črte. V to t>vrho Ima Tim-šenko na razpolago ogromne rezerve. Poučeni krogi računajo, da sc Rusi zbrali v severnem in srednjem odseku najmanj milijon mož. Druga važna okol ščina je ta. da s»e je vojna delavnost zelo razširila na področju Orla. Nove divizije prehajajo represtan: ^ borbo 'n se nemiki prtisk stopnjuje od ure do ure, tudi na tistih točkah kjer je doslej v'.ad2l relativen mir. Razlog za to je iskati v dejstvu, da napreduje od juga prot severu in ograža snvjetsk: efenzivo. še preden bi si lahko zagotovila kak pomembnejši uspeh Treba je pomislit', da so čete opremljene in oborožene za zimsko borbr-ter da bi jim nast pajoča pomlad odločno prekrižala vse račune. Tretja važna okcli*čina je nadaljevanje od m kan^a nemških čet cd sovražnika, ki je v teku že rekoliko dni. Kakor znane Nemci s tem dmikan.em popravljajo svoje po^t janke v srednjem odseku >n zapuščajo kraje ki nimajo pravega strateškega pomena. ali pa kraje, ki se ne morejo držati brez znatnih in nepotrebnih žrtev. Med temi točkami ie tudi mestece Bjel . juž"o-zapadno od Rževa. ki st ga Nemci izpraznil v neči 9. t m v največjem redu Pri tem so spravil- na varno ves sv. j vojni ma. terijal in p' končali vse nap-ave, k b- bile lahko koristne reprratelju Kdaj in k;e se bo zak'jučilo to odmikanje nemških čet od sovražnika k; ga je odredilo nemško vrh vno povei;n'štvo seveda ni znan-">. Rusi hočejo to odrr. jkan-e pr kazati kot zmeš-Tjavo in v ta nr.men tuai silno napadnjo z odmikaječe se nemške cd^elke. toda nemške čete ja no cčitujej- namero do rbrambe onih utrjenih mest. katerih zasedba bi za Ruse pomen la uspeh, ker b. bila grožno-ot- Moskvi z zgubo teh tr-čk prpc^noma iz'očena. četrta znač'1 • st sedanje borbe so ofenzivne ope-aoije nemških čet zapadno in se-vemz-pTdnn Hrrkova P i osvoj:tvi mesta Valki in Ljubotlaa so Nemci še na- predovali v smer proti temu ve"kemu ukra. jinskemu industrijskemu središču, od včeraj cialje pa se opaža, da je sovjetski cd-por postal zelo tog. Sovraž ik meče v bor-i bo čete z vso naglic: ter besom jn si pr'-zadeva ustaviti s protinapadi prodiranje nemšk h čet. Vremenske razmere pri tem postajajo vedn.; slabše, vendar pa se nemški sunek ni ustavil in cilji remške efen-z!ve se dosegajo sistematsko drug za drugim. Na vsej ostali fr-rtj se je borba razvila samo na manjše krajevne akcije. Iz nekega d-episa objavljenega v berlinskih 1 stih, ie razvidno, da se v južnem od_ seku vrste nemSkih vojakov stalno množijo z nov mi tatarskimi, čerkeskimi in zlasti kozaškimi prostovoljsk mi edielki. ki so prežeti s silnim sovraštvom pr ti boljševizmu. Zlasti kozaki 90 se povsod izkazali kot odl'čn! |n cVscipl nirani vojaki, polni bojevniškega og ja. Imajo majhne m n-golske konjiče in nastopajo v malih skupinah. pri čemer napravijajo ve'ike usluge nemški zaščitni in isvidnišk' službi, toda najbolje prija kozakom čet'iška vojna v zaledju sovražnika in na tem p'lju so do-senrM že znatne uspehe. Spočetka so bili ko_ zaški prostovoljci C'bor'žen: samo s 3ab'i-mi, v najboljšem prmem tudi s p štolami, kasneje pa so izp-polnili svojo oborožitev z za eže^ega v "'nega ple*"a. Vsj so še v svojih starih uniformah !n n-sijo zna^rno kučmo, nekateri so oblečeni že v nemško ob'eko. Pisec tega dopisa hvali jun"štvo rovih -emšk h zaveznikov ln pripoveduje o tem mnogo zanimivih dogodkov. (II P ccolo.) OaenzivKost nemške obrambe Berlin, ll. marca. s. V kratkem komentarju o operacijah na vzhodnem b- lišču pripomi-.ia vojaški sotruclnik lista »Vol-kiseher Beobachter«, da so bil* boljšev ki pod prjtiskcm zadnjih dogodkov, ki so jih izzvale nemške čete na doneškem p droč-ju. pri iljeni priznati nemške uspehe in potrd t: zo^etno nemško zaseobo mest Lro-zovaje, Krasn'armejska. Krama.torska. Barve'kova, Slavjanska in Lisičanoka. Glede na zimsko vojevanje na vzhodnih bojiščih podaja vojašk' sotruolrik lista »Lo. kalanzeigcr« splošen pregled in p še, 4a obrambne ooerac je nemških čet proti ruski vo'ski. k; si je tudi letr-s izbrala z'm-ski čas za svoje močne napade, niso n-k- dar b;le samo pasivne, kakor se navadno misli, kadar se govori o obramb1, i- sicer nit' v najtežjih fazah velike sovjetske z m. ske ofenzive. Nemške vbrambne operacije sc se nasprotno ravnale po načelu, ki je v t°k-'čnem pogledu izrazito ofenz vno, celo tedaj, kadar zahteva po'ožaj premike in umike ra ugodnejše postojanke n skrajšan- bojno črto. Nemška strategija je vedno urvštevala možnost da v primernem trenutku zada r.cvražn ku hude udarce, kar so v celoti potrdili tudi najnovejš' uspehi, ki so jih Nemci dosegli v doneškem odseku čeprav je sovražn k uporab;,! cgromne korč're c-rožja in množice vojaštva, da b' poskusil odločilno akcijo na katerikoli to£ki boj'šča, vendar tega cilja rt d segel na nobenem mestu n se je puot'1 celo preslepit: p^ vrsti taktičn'h operacij na podlagi obsežnega načrta, ki je bil temeljito proučen jn strogo izveden. Berlin. 11 marca s Iz vojaškega v;ra se do» znava, da so nemi lovci na Sevtrncm ledenem morju dosegli včeraj nov velik uspeh ko ao v šte-ihvh leiaiskih dvobojih sestrelili 22 sovjetskih letal. hom je italijansko letalstvo od začetka vojne dalje potopilo milijon ton sovražnega brodovja. Dodatek k por čilu: %' akciji torpednih letal, o kateri poroča današnje poročilo, so se odlikovali naslednji piloti: kap tan Abele Micheie iz Fnlon. •jhere (Cune> ). Riccjarini Giulio iz Arezza, poročn ki Granonne Vincenzo iz Catanijes Meli Guido Iz Trevisa. Marchierl Giuseppe •z Gonzage (Mantova) In Pucci Emilio iz Flcrenze. podpnročn k Scantemburlo Vittorio Iz Pianige (Bcretkt) narednik vodnik ;le Rfsi G vanni Iz Camposana (Neapelj). naredniki Vitale Glovanni ir Cesene (Forli), Cosolano Cursolano Andrea iz Lecceja in Nuso Mario iz Cagliar ja. General Rossi pidnačelnik Glavnega stana Rim, 10. marca. S Kraljevo naredbo, ki izide te dni, je bd general ArmaJnega zbora Fianc Rossi, dosedanji podnačelnik mten-dantskega odseka pri Glavnem stanu Kr. Vojske imenovan za podnačelnika generalnega štaba. General R<>ssi se je rodil 6. lecembra 1. 1885. v Ceseni. L. 1906. je postal topniški podporočnik in se je prve svetovne vojne udeležil kot kapetan in major, sluieč v 20. topniškem polku, kasneje pa pri povelj-ništvu 17. pehotne divizije. Na bojišču je bil odlikovan s srebrno svetinjo za vojaške zasluge. Od 1. 1921. do 1925. je v činu majorja službovaJ pri Glavnem stanu, v 26. topniškem polku in v vojnem ministrstvu. L. 1926. je napredoval v čin podpolkovnika Glavnega stana in je bil imenovan za pravega pobočnika Nj. Vel. Kralja. Na tem mestu je služboval štiri leta. Novembra meseca 1. 1930. je bil postavljen na čelo delegacije za vojaške transporte v Rimu. Kasneje je bil poveljnik 9. polka poljskega topništva in 4. polka težkega poljskega topništva. L. 1935. je prevzel mesto načelnika Glavnega stana Armadnega zbora v Turinu. Brigadni general je postal julija meseca 1. 1937. in je poveljeval topništvu armadnega zbora v Milanu. Nato je bil intenlant I. ar_ mije in načelnik oddelka pri Glavnem stanu ] Mussolini. vojske ter Je to mesto obdržal vse do imenovanja za divizijskega generala v juliju 1. 1940. Dne 24. marca 1. 1941. je bil imenovan za podnačelnika Glavnega stana, 20. januarja 1. 1942. pa za podnačelnika inten-dance Glavnega stana vse vojske. Aprila meseca 1. 1942. je zaradi zaslug v vojni bil pomaknjen v čin divizijskega generala, 19. oktobra istega leta pa je dosegel ime« novanje za generala Armadnega zbora. (D Piccolo). 0 Vladar na razstavi zavoda za rimske študije Rim, 10. marca s. Vel. Kralj in Cesar je obiskal razstavo na Piazza Navo.na. prirejeno v Kr zavodu za r mske študija Vladarja, ki ga je spremljal prvj poboi-nik. so sprejeli guverner Rima. predsednik zavoda, generalni tajnik razstave in drugi i odličnki. Vladar si je pazljivo ogledal razstavljenaa dela in je izrazil svo.e vzvišeno zadovoljstvo spričo odlične in važne prireditve. Prestalinaskžsik pri Discsp Rim, 10. marca. s. Ducc je sprejel pištol naslednika in se z njim razgovurjal <» njegovi nedavni inšpekciji nu Sard ni ji 'i o drugih vprašanjih vojaškega znač:ija. Duce — prvi nivinar Italije Berlin, 10 marca s. izšla je tretja izdaja znane knjige Adoifa Breslerja. posvečena Mussoliniju kot novinarju. Pisec je nap -sal kratek uvod, v katerem je rečeno, da italijanski in nemški tisk v svoji ak^ijsk. sferi marširata po isti pot; in kažeta najpopolnejšo skupnost duha in namer, kakor izpričujejo italijansko-nemške čete na bojiščih trdno bratstvo v orožju. Poveličujoč sposobnosti, ki jih je v tej vojn: dokazal italijanski tisk piše Adolf Bresler. da Je tvorec čudovitega orodja, ki je dane*-, fašistični tisk, prvi novinar Italije Benitc. Očitki med Moskvo in Wss3iingtoncm živahna polemika o izjavah ameriškega poslanika v Miskvi Stockholm, 10. marca, s Moskovski poroče- ( politiko popolne osamljenosti nakar dodaja: valeč »T.ine.;a« kumen.ira izjavo ki jo jt po- : Angliji je zelo na tem. da bi SSSR aktivno dal ameriški veleposlan k Standley o izostalem | sode ovaia v zadevah evropske celine Nt more sovjetskem priznanju pomoči, ki" so jo nudili biti m ru v zapadni Evropi brez podobne var* zavezniki, in priponi nja, da je izjava vpl vala 1 nosti v vzhodni Evropi s podporo ru->kih ob- " orožen h sil. »Times« zahteva na' bi že sedaj delali za ustvaritev čim večjega angleško-scvje.skega medsebojnega zaupanja bndisn z veja k mi storitvami bodis. s spretno diplomacijo. Po mnenju mnogih Londončanov ^daia ta članek nezadovoljstvo z novejšim- rr.an festa-cijami nekega stalnega spora med Moskvo na eni .n ostalimi zavezniki na drugi stran. Glede znanih izjav angleškega veleposlanika Stand-leyja se zdi. da je Standlev imei razgovor z Molotovom in se pričakuje sedaj tudi njegov sestanek s Stal nom. Buenos Aires, 10 marca. s. Izjave amer ške-» veleposlan ka v Moskvi Standleva da ruska avnost ni zadostno obveščena o pomoči Amerike Sovjetski zvezi je presenetila ameriške politične m novinarske krogt. k so v dilemi, al, je veleposlanik zrazil svoje osebno mnenje, ali pa gre za očitek -dečernj carju Splošen je vtis da je Standlev hotel odgovonti na Stalinovo dnevno povelje z dne 23. februarja, ko je dejal: »Ker še ni druge fronte v Evropi, nos jo Rusi sami vse breme vojne.« V ostalem je demokratični poslanec M chigana. Les nski. v ne-k- debati v kongresu o znanem zakonu o po* soje.anju in najemanju, preden so bile znane izjave veleposlan ka Standleya, obdolžil Rusijo, da »s!ab: skupno fronto združerih narodov s svojimi neprestanimi trditvami, da hoče ohra- v Moskvi kakor bomba. Lahko si mislimo, piše novinar, da so b.le zjave ve eposlanika poda' ne z namenom, da bi pomagile predsedniku Rooseveltu v tem smislu, da bi v primeru, če bi pridobil Moskvo za odkrito priznanje o pre eti pomoč, to dejstvo pcm.rilo nasprotnike predsednika v ameriškem kongresu, ki so zahtevali dejansko priznanje tega dejstva. Če pa je bil to namen veleposlan ka, nadaljuje no vinar, se je zelo zmotil in je s tem le pokazal, da ne pozna duše ruskega naroda, kajti s avo-j mi besedami je dosegel prav nasproten učinek kakoT ga je želel. Rusi smatrajo, da je vprašanje zavezniške pomoči stvar, k; §e tiče j izključno njih samih in da se vanjo inozemski ! diplomati ne smejo vmešavati. Nekaj tisoč ! tankov ne pomeni nič spr čt izredno velikega števila padlih. Le malo družin je v Rusiji, ki ne b knga izgubile v bojih in statistike o ameriških dobavah nc morejo olaj'ati njihuvih bo* leč.n. Dokler ne bodo zaveznki prav tolko 1 žrtvovali kakor Rusi. bodo ti smatrali mater al- j no pomoč kot slab nadomestek za meso in j kri. Tega djjstva zavezniški narod ne smejo . prezreti. Stockholm, 10. marca. s. V Ameriki in ! v Londonu se nadaljujejo razprave, ki so jih j sprožile znane izjave ameriškega veleposla- ! nika v Moskvi Standleya. Rooseveltu zasuž- j njeni tisk skuša omiliti porazni učinek teh i izjav in trdi, da Standley ni govoril v ime- - . . , . ___. .,____ . i niti poljsko zemljo pridobljeno v dobi inva» nu vlade. Tako noj bi ne bdo res, ia oblasti | F £ ud-* Sovjetske zveze niso doslej izkazale hvaležnosti za pomoč, ki so jo zavezniki poslali Rusiji, temveč je sovjetki tisk o tem tudi že mnogo pisal. Standleyeve Izjave smatrajo za neprimerne in nesrečne. V Londonu zahteva list j.Daily Mail« takojšnjo ustanovitev vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v svrho skupne strategije in dokumentiranja edinstva med zavezniki. Ameriški listi so objavili članek Hcnryja Cassilyja, dopisnika agencije »Associated Press«, ki zveni kakor odločen demanti izjav veleposlanika Standleya. Cassily piše, da sovjetska vlada na poseben način sporoča ruskemu narodu, kakšno pomoč so mu zavezniki poslali. Sovjetska vlada noče o tem sama govoriti, temveč pusti, da o tem govore pooblaščeni zastopniki Anglije in Amerike. Sovjetski tisk je često objavil podatke in fotografije, ki kažejo prispevek zavezn!kov za vojno na vzhodni fronti s pošiljanjem vojnih potrebščin ln tehnikov. Zadržanje sovjetske vlade v tem pogledu je upravičeno po mnenju Cassilyja iz treh razlogov: 1. V Moskvi nočejo, da bi se zavezniki zaradi gmotne pomoči bahali z vzajemnostjo in bratstvom do Rusije. 2. Ta pomoč ne zadošča In v Moskvi pričakujejo še vedno od zaveznikov otvoritev druge fronte. 3. Pomoč sama je maihna spričo ogromnih izgub med prevažanjem. Stockholm. 11 marca s »Times« objavlja članek, v katerem razlaga britansko zunanjo politiko in poudaria da bi b:1n za Veliko Britanijo in Rusijo nemogoče in škodljivo vod.ti zije«. Na dma:nj konferenci tiska je državni tajnik \Ve'les izjavil da pr čakuje besedila zna-n:h Standlevev h izjav, ki jih je treba smatrati, da so bile podane brez prejšnjega posvetovanja z ameriško vlado Ugotovil je nadalje, da med združen mi narodi obstoječe soglasje ne bi imelo nobene vrednosti, če bi ne slonelo na zaupanju in medsebojnem razumevanju. Ob koncu je dejal, da Standley n: nameraval povzročiti nobenega dvoma glede tega zaupanja in razumevanja pa naj je rekel kar koli \VeIIesa jO tudi vprašali, kaj pomenijo izjave podpredsednika Walk'ceja, češ da morajo Zedinjene države prepreč ti izda:stvo Rusije. VVelles se je izmotal češ da mu je pomen teh besed zadostno jasen in da je treba vprašanje nasloviti na podpredsednika Govoril je tud- predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve Bloon ki je označil Standlevjeve izjave za »zelo nesrečne« Wendell Willkie je označil Standlevjeve izjave za »drakonske in nepre« nrršljene« Trdim, je nadalje izjavil, da poSilja Amerika Hobave Rusiji v naraščajočih količinah 'n da imamo pravico do večjega kredita, kakor se nam daje Rusi mislijo že dolgo, da ie naša dolžnost osvoboditi jih nemškega pri» tiska z otvoritvijo druge fronte v Evropi Rusi mislijo, da b- b la to naiboliša strategija ki io združeni narodi lahko "zvajajo. toda naše voješke oblasti o tem drugače mislijo Samo '»»dovina bo odločila kdo -ma prav. V krogih voj«ke in mornarice omenjajo da i rofr1" 'n n*Mv*rne delovne izmene, naj se od njih zahtevata fizični nat>or in duhovno napenianle. In to delovanje naj se smatra za odločilni preizkusiti kamen osebnosti in občutljivosti vsakogar istočasno. ko se na drugi strani vodijo tečaji b»» stveno-življenjske ln pereče politične kulture, v katerih na1 se prikazujejo zgodovinski dogodki ln neizbežne nujnosti narodov. Samo po tej p~ti bomo zavestno pripravili teren za sodelovanje, ki se bo prostovoljno razvijalo ln ki bo prebrodilo vsa nasprotja. dočim bo zadoščeno vsem nasprotujočim potrebam. Nanizali smo s tem le nekaj sploSnft pripomb, ki pa bodo menda zadoščale za vzpodbudo, zaposlile nado voljo ln nam odprle pot do neizogibne rešitve. Japonsko napredovanje na Kitajskem Tokio, 10. marca a Agencija Dotnei doznava z nekega japonskega opor.šča na srednjem Kitajskem, da so izbrani japonski oddelki med operacijami proti 6 vojnemu pasu čungkinAke vlade zapadno od J okova zaaeedli Ditotoze, važno sovražno oporišče onstran Jangceja. Ostali japonski oddelki napredujejo in so prekoračili Jangce ter jim je uspelo z zelo naglim pohodom obkoliti 64. čungkinško divizjo Tokio, 10. marca, s Sef tiskovne sekcije za vojsko v japonskem glavnem mestu, general Jahagi. je izjavil, da ne bo niti posredovanj niti kompromisov v vojni za Veliko vzhodno Azijo Ta izjava je tembolj pomembna keT je bila podana na ljudskem zborovanju v parku Hibija ob prazn ku japonske vojske in je bila manifestacija pod pokroviteljstvom ministrstva za vojsko. Podaljšanje ameriškega zakona o najemita in posojilih Buenos Aires, 11. marca. s. I? VVashmgtona poročajo, da je reprezentančna zbornica Zedi-njenih držav odobrila zakunsk- ^nutek po katerem se zakon o najemu in posojilu podaljšuje za eno leta V Južni Ameriki ne zaupajo washingtonski politiki Buenos Aires, 10. marca. s. Govor podpredsednika Zedinjenih držav SVallaceja, s katerim je hotel podati zagotovila o bodoči ureditvi sveta, ni dosegel tega namena, temveč je celo zaostril nezaupanje južnoameriških držav, ki na lastni koži občutijo gospodarsko in vojaško težo vmešavanja Amerike v lastne zadeve. Podpredsednik je bil zelo jasen, ko je zatrdil: Ne bomo varni, če bomo Izvajali izolacijsko ln pretirano nacionalno politiko. Očitno je, da daje Wal-lace pred vsemi drugimi skrbmi prednost skrbi za varnost Amerike. Wallace je tudi Izjavil, da je bolje, če ostane Amerika oborožena v pričakovanju tretje svetovne vojne ln ne odbija sil, ki skudajo to vojno preprečiti. Amerika hoče z zakonom o najemanju in posojevanju zasužnjiti vse prijateljske in zavezniške narode in nadaljevati politiko zasedanja vojaških in letalsko-po-morskih oporišč, da ustvari trdno omrežje proti sedanji in bodoči svobodi vseh narodov na svetu. Vsa ameriška politika sloni na načrtu popolnega obvladovanja sveta. Ogromen prfmanfkljaj v angleških fcnancah Lizbona, 9. marca. s. Sporedno z astronomskim naraščenjem vojnih izdatkov naraščajo v Angliji tudi notranji izdatki. Samo v tednu od 13. do 20. februarja je notranja bilanca izkazovala 48 milijonov šter-lingov več izdatkov kakor dohodkov. Splošen primanjkljaja je s tem dosegel vsoto Ive milijardi in pol šterlingov. Politični zapletljaji v Francoski severni Afriki Lizbona, 11. marca, s Sin angleškega ministrskega predsednika kapitan Randolph Chur» chill. ki je sedaj v Severni Afriki ie v skrbeh zarad nastalih sporov med Francozi poslal pismo listu »Evening Standard« s pozivom naj se prenehajo rekriminacije prot- francoskim osebnostim glede dogodkov v Francoslc sever* ni Afriki. Randolph Churchill zat-juje da ;e dobil zelo žalosten vtis spričo ostrih kritik in sovražnih čustev, ki jih kažejo amerški in an oleški listi. Ta politika lahke ustvari idealne pogoje za krvavo državljansko vojno v Franciji. Ta skrb Randolpha Churchilla za Francijo je resnično nenavadna Resnica je. da -e spoznal da ne obstoje polemike le med 1'rancczi. temveč tudi med angleškimi oiicirj ki podp rajo razne struje francoskih disidcnti v n zaradi katerih postaja napetost med Anglijo in Ameriko vedno večja. Izjalovljen atentat na Marcela Deota Pariz, 10. marca s Nekaj teroristov je z , evoiverji streljalo na šefa repubiikan-.ke ljudske stranke Marcela Deaia, ki se je nahajal na oddihu v nekem kraju. Policijski agent, ki je ščitil bivšega poslanca, je bil smrtno ranjen, Deat sam pa je ostal nepoškodovan. Dopolavoro v LjuM jam Urauno poročilo vodstva Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani o delovanju ustanove od 1. do 7. marca pravi: Dne 1. marca so bili številni vojak: po-krepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji, v kantini na Taboru pa obdarovan: z živili. Dne 2. marca je vodstvo ustanove izročilo poveljništvu IV. bataljona Črnih srajc »Montagna« rad jski sprejemnik znamke »Magnadine S. V. 67«. številni vojaki pa so bili pokrepčani in obdarovani. Dne 3. marca je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v Ljubljani pa so bili vojaki pokrepčani in obdarovani Dne 4. marca je bila v Kočevju druga filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, vojaki v Ljubljani pa so bili pokrepčani in obdarovani Dne 5. marca je bila v Kočevju tretja filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v Ljubljani pa je bila nadaljnja skupina vojakov pokrepčana in obdarovana. Dne 6. marca je bila na sedežu v Ljubljani filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, vojaki pa so bili pokrepčani in obdarovani. Dne 7. marca sta bili na sedežu ustanove v Ljubljani dve filmski predstavi, ena za slovenske dopolavoriste in ena za pripadnike Oborožene sile. Filmska predstava za vojaštvo je bila tudi v Kočevju. V Ljubljani je bilo znatno število vojakov po-krepčanih ln ob darovanih. Razdeljevanje petroleja Stranke, ko so prejele nakaznice za petrolej za razsvetljavo pn mestnem preskrbovalnem uradu, naj prevzameio nakazano količino petroleja do ponedeljka 15 t. m., ker bode s tem dnem vse nakaznice izgubile svojo veliavo Trgovci, ki to na te nakaznice razdeljeval' petrolej za razsvetljavo moraj< do 18 t. m predložiti mestnemu preskrbovalnemu uradu obračun in navesti po stanju z dne i5 t m količino zaloge petroleja za razsvetl iavo, ki ostane do nadaljnjega pod zaporo Nadaljnje razdeljevanje petroleja za razsvetljavo bo objavljeno v dnevnikih. Gospodarstvo j Prepoved izdelovanja in prodaje slaščio Smatrajoč za umestno, prilagoditi pri izdelovanju slaščičnih izdelkov predpise o uporabi racioniranih in kontingent ranih predmetov predpisom, ki so veljavni v drugih pokrajinah Kraljevine je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino zdal naredbo o prepovedi izdelovanja in prodaje slaščic in slaščičnih izdelkov vobče, ki je objavljena v »Službenem listu« z dnt 10. marca t. L Od 15. marca 1943 XXI naprej se prepoveduje izdelovanje slaščic in slaščičnih izdelkov vobče za prodajo, izvzemši naslednje vrst« proizvodov: 1) trde karamele, gole. navadna vrsta; 7) stadkorčki iz čistega sladkorja z mandeljni; 3) avtarkična čokelada navadne vrste v tablicah. palčicah n kolačkih v teži nad 25 g, z lešniki mandeljni njih testom, trdimi maščobami. sladkorjem, mlekom, pinjolami pistaci« lami in morebitnim; drugimi nadomestnim surovinami. ki jih predhodno odobri pristojno zdravstveno oblastvo; 4) hranilne moke (brez kakava) s sladkor-jem ali brez njega ali s ka» kavom v razmerju ne manj kakor 20°/» in • sladkorjem kot nadomestek za oslaiem kakao v prahu, z lešnik , mandeljni medom mlekom n morebitnimi drugimi nadomestnim surovinami. ki jih predhodno odobri pristojno zdravstveno oblastvo; 5) sladoled iz sadja ali sadnih nadomestkov, redno odobrenih pv prstojnem zdravstvenem oblastvu. če niso ti izdelki napravljeni z uporabo žitne ali sočivnie moke in kosmičev. racioniranih maščob, mleka mlečnih nroizvodov in jajc. Količine slaščičnih proizvodov drugih vr*t, kakor so dovoljene po prednjem členu, izdelane zakonito pred 15. marcem 1943, se postavljajo pod zaporo na razpolago »Prevodu« in se morajo prijaviti do vštetega 25 marca 1943. temu zavodu, ki izda odredbe glede uporabe teh zalog. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 20. januarja 1942-XX. št. 8 v denarju do 500G lir t hujših pri« merih pa z zaporom do dveh mesecev in z začasnim ali trajnim odvzemom obrtne prav:ce. S to naredbo se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče in z njo nezdružljive določbe. Gssp^arsks vesti »t, = Nadaljnje povečanje blagovne izmenjave z Madžarska, že v letu 1941 se je blagom- premet med Italijo in Madžarsko znatno dvignjl. Madžarska statistika za lansko leto pa kaže nadaljrje povečanje, in sicer v znatno večjem obsegu, kakor je narasel celotni madžarski blag; vrti promet z Inozemstvom. Zlasti 9e je na novo povečal madžarsk1 uvoz Iz Italije, ki je dosegel 150 milijo"ov pengov medtem ko je Madžarska izvozila v Ital jo za 90 milijonov pengov. V lanskem letu se ie povečal madžarski uvoz umetne Svile ln ostalega tekstilnega blaga. V Madžarski uvozni trgovini je Itaiia oosegla v lanskem letu delež 32.2% (v prejšnjem letu 20.5), tako da je krila skoro en; trejino celotne madžarske uvozne potrebe. Od celotnega madžarskega izvoza pa je šlo v Italijo 18% (v prej3nj«n letu 14%). = Iz trgovinskega registra. Pr: tvrdk? Rnška-Stare. manufaktura v Ljubljani, je bil izbrisan javni družbenik Oton Račka, zaradi česar je prenehala javna trgovska družba; edini lastnik družbe je odslej Ra-dovan Stare. — Pri Prehranjevalen! _ zavodu Visokega k orni serija ta za Ljubljansko pokrajino je izbrisan inž. Lambert Muri kt predsednik zavoda. — Popravila oblek imajo v Nemčiji pred-l ost. Nemški državn urad za oblačila je izdal odredbo, po kateri morajo podjetja oblačine industrije obrt"; in trg' vine prvenstveno izvršiti popravila nošenih oblek (zboljšanje, predelava, obračanje, čiščenje td.). Podjetja, ki so dolžna sprejemati obleke v p.pravio, bodo posebej oz"ačcna in ne bodo smela do 15. maja izdelovati r ih oblek, razen uniform. žaJn'h oblek ia naročil javnih oblastev za bombne oškodovance. = j^ete^e komisije za Izvajanje obdelovalnega načrta v Nemčiji. V nekaterih pokrajinah Nemčije so bile že lani ustanovljene leteče komisije v pomoč kmetom pri izvrševanju oblelovalnega načrta in predpisov za oddajo pridelka. Nemški državni vodja kmetov je sedaj izdal enotne predpise sa poslovanje teh komisij. Pri tem je pou^arie-no, naj komisije ne poslujejo s prisilnimi ukrepi, temveč naj s poukom pomagajo kmetom ter jim predočijo potrebo izdanih ukrepov v sedanji voini. Glede proizvodnje imajo komisije nalogo kontrolirati pravilno razlelitev delovnih moči, pravilnost navedenih obdelanih površin in stanje živine in dirigirati obdelovanje površin in uporabo živine. Komisije bodo tudi preizkusile pravilnost glede prepovedi uporabe žita za krmo in predpisov glede oddaje presežkov. — Milijardno nctrar.je posojilo Srb'jeu Srbski min-strski svet je pooblastil fmančnejsa ministra, da izda dolgoročno državno posojilo za financiranje javnih del do zneska ene nr<>-jarde dnarjev. Sredstva tega posojila se bodo porabila za izvrševanje javnih dei po načrtu, ki ga bo sestavil ministrski svet Posojilo se bc eni tiralo postopno, kakoT bo potrebno gl©-d.' na napredovanje del. Obvezn;ce se bedo obrestova'e po 4.5 "'o in bo znašal emisijski tečai 98.5% nominalne vrednosti Obveznice bodo izdane v komadih po 10.000 100.000 in 1 000.000 dir. Posojilo bo amr rtiz rano v 30 letih, po 1 januarju 1949 bo obveznice država lahko izp'ača'a Vse ustanove ki so dolžne nalagati rezerve v državne pap-rje (predvsem zavarovalnice. zavod' za socialno za-arnvanie in denarni zavodi) morajo najkasneje do 1. junija t 1 v teh napirjih naložiti po zakonu določen letni znesek. — Iz gorenjskega trgovinskega registra* Vpisana je b la tvidka Franc Offner, lesna trgovina, žaga, hotel -n gostilna v Gornjem Jezerskem. =± Kovinski davek v Franciji. FranciJ* si je !zb,-ala originalen način zbirar ja starih kovin, zlastj predmetov iz bakra, brona, medenine, kositra in niklja ki se lahko pogrešajo v francoskih gospodinjstvih. Pravkar je 'zšel zako- po katerem "se bo moral letos stanovanjski davek, kj se odmerja po številu prest rov. plačati deloma na ta način, da se bodo oddali «rtarl gospodinjski predmeti iz navedenih kovin, Dri čemer se bo zaračunala razmeroma visoka cena Kdor ne bo oddal kovinskih predmet-v bo moi-al plačati večkratni znesek davka v denarju Kovine, ki se bodo po tej prti zbrale se bodo porabile izključna za potrebe Francije. KULTURNI PREGLED Razstava ob šestdeseUetssiei slikarja Saše Ša&tla Retr spektivna razstava slikarskih in grafičnih del, s katero bo slikar prof. Saša š a n t e 1 v nedelja, 14. t. m., ©tvoril pomladno sezono v Jakopičevem pav 1 jenu. bo pokazala o prilik umetnikove 60-letnice n.jeg vo obšir o in mnogestransko delo na polju Likovne umetnosti. Razsta/a bo na- polnila vse prostore pavijona. katerega razstavna ftiOokev bo še povečana s posebnimi stenami, ker b bila sicer za okoli 250 del preteaia. Posebnest pri otvoritvi te razstave bo nastop komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga Š i j a n c a. Ochgral bo stavek iz šantlove su'te za godalni orkester. Nastop orkestra bo tečno ob 11. ur ter je občinstvo naprošeno, da pride v razstavne px'03t re že pred tem časom. da ne bo motilo muzikalnegu izvajanja. * Nedvomno bo razstava, ki jo napoveduje zgornja vest, vzbudila v kulturnih krogih našega mesta ž:vo p zornost. Prof Saša šantel, slikar in muzik, je tako značilna osebnost v sl:-venskem kulturaem svetu da bo naše občinstvo s simpatijami po;dra-vlo razstavo njegovega življenjskega dela in mu z izdatnim obiskom izkazalo vsaj de] tistperifernih« narečij zadušiti fn zatreti. Kako se nekateri bojijo lepih, star nskih izrazov ki jih ima od šol in čitanja še ne dovolj pokvarjeno ljudstvo v srečnih, a toliko sramečenh rovtah! Nasprotno, — ljubljanski trg je treba očistiti z izdatnim curkom! Saj ne bo zamere zavoljo ugotovitve da sem celo jaz, ki si ne lastim sodbe brez pom te, našel, cja marsikaka beseda g. dr. černiča ne drži? No, saj se je že tudi sam preklicaval to in ono. Dr. A. Debeljaka poznam in vesn, kaj zna on. In veseli me, da sedaj očitajo njemu da »otroci otepajo ovsenjakst; po vsem severnem delu slov. ozemija namreč tudi ^otepajo« krompir in fižol. To je namreč »huda« hrana; mlatijo po njej. Ko °nila-tijo snop, dobijo otep. Iz ne preveč zdeane slame (omiačenega) etepa pa delajo ško_ pe. — Seveda se tud' človek ljudi otepa: Suva jih od sebe, brca jih in mlati po njih. Tudi misli se otepamo; pa sumnjičenja seveda. Utepa se pa kaj včasi tistemu, ki se ni česa pravi čr.s otepel. Otepsti b' se morali na primer razvade, da kaj do »pičice« natanko ugotavljamo. Hrvatski jezikoslovci bi rekli, da »to ne valja«, da.3! (po besedah g. dr. černiča) ne znajo tolmačiti, kaj pomeni »sve u šes-naest«. Ta (zadnji) izraz se na. področji! hrvatskega jez:ka mnogo govori in piše. Belokranjsko »vse ob šestnajst« je iste. Pač pomeni morda »mnogo« ali »večkrat« ali »brez konca in kraja«. Nemcem služi v tem smr^lu izraz »auf die Tsiusend«. Na žalost nimam pri roki Broza-Ivekoviča. Prof. Ko-štiš.1 bi vedel kaj. Po m/ jem bi smeH PleterSniku očitati samo to, da ni popoln. Koliko bi se še dalo dodati! »Prevejat«, kakor misli g. dr. čeraič, ga ne bi smeli. Poleg težkega zrnja je na grmu mnogo lahkega in. zakrnelega, ki morda ne bi padlo med pleve, a getovo ne bi priietelo na vršaj. Ker pa smo tako vnet5, bi vse v naglica pometi! k plevam, škoda bi b:lo. Tam-le nekoč Je nekdo sprožil zadevo: Predložil je, da bi se sestala — »jezikovna komisija'«. Nesrečni ljudje, ki ne moremo nikoli in nikdar najti za svoje reč1 svo. je, samorastne, domače besede! Leta 1582. je bla v Firenzi ustanovljena Accademia della Crusca, ki je rešetala italijanski jezik. Saj ni rečeno, da b' se naša ustanova morala imenovati ravno ^-Slovenska Rede-seja«; a treba bi nam je b'lo krvavo. In še česa, kajti pri n2S ne gre samo za otrobe in pleve. V zgradbi našega jezica so razpokam zidovi in razmajan' temelji. Lotimo se dola po načrtu! Nikdo nas ne ovira. Nasprotno, razumejo nas. Vinko Gaberski. * Nova zemlja za Italijanske naseljence. Ital jamsko ministrstvo za kmetijstvo ;n gozdove je izdalo poročile, iz katerega je razvidno, da je osuševanje Pontinških moč vili j zaključeno. Obenem se krepko nadaljuje razdeljevanje veieipoeestev na Siciliji.' kier se naseljujejo mali kmetje. Doslej so na "novi zemlji, k! bo sprejela naseljence, položili že 3310 km vodovodnih cevi ter napravili 23.224 km jezov in paekopov. Ob-e em je bilo trasiranih 13.942 kan novih cest. Osušenih pa je bilo 1,213.607 ha moč. v rja. Poleg tega je bilo pogozčovanih 34.287 ha puste zemlje. Vsega skupaj so osušili 2,700.000 ha zemlje, katera je zdaj obdelana. Na tisoče naseljencev je s tem dobilo kruh :n zemljo, ki jih b: lahko preživljala. * Novi komisar konfederacije vinskih trgovcev. Na predlog konfederacije fašističnih trgovcev je minister za korporacije imenoval fašista Gobbija Belcrelia za novega komisarja konfederacije trgovcev z vinom. * Ukinjeno podeljevanje častnega znaka za zvesto službovanje. Notranje ministrstvo je na podlagi Hitlerjeve odredbe do konca vojne ukinilo poleljevanje častnega znaka za zvesto službovanje. Odredba zadeva tudi odlikovanja v policijski službi in pri jasil-cih. Do 1. marca prispeli predlogi bodo še rešeni, nadaljnjih pa oblastva ne bolo več I sprejemala. * Odkrite freske iz 14. stoletja. V Ferrar so odkrili dragoceno pričo stare umetnosti Pri podiranju nekega poslopja v notranjosti mesta so ugotovili, da stoji skoraj nedotaknjena stena s freskami iz 14. stoletja. Freske nimajo samo zgodov;nske. temveč tudi veliko umetniško vrednost. * Film o Carrari. Luce je dovršila film z naslovom »La Montagna Bianca«, ki prikazuje kamne lom za marmor v Carrari ter življenje kamenarjev. * Otvoritev vojne kuhinje v Triestu V navzočnosti Prefekta Eksc. Tamburimja je bila te dni v Triestu otvorjena vojna kuhinja za meščane, ki je v prostorih mornariške postaje. V prvem nadstropju so jedilnice za 800 oseb, poleg tega pa je še dovclj prostora za obedovalce, ki opravjo kosilo stoje. Kuhinja servira gostom hrano po željah v štirih kategorijah od 5 do 15.50 lir. Kosilo servirajo od 12.30 do 14 ure, večerjo pa od 19 do 20.15. * Nemška moda je šla na dopust. Pod naslovom »Moda na dopustu« je objavila berlinska »Zeitung ara Mittag« članek, v katerem je rečeno, da se morajo tud: m Kini predpisi v Nemčij5 po treh in pel letih vojne spremeniti od temelja. Tudi v p, gleda mode se mora nemško prebivalstvo prilagoditi zahtevam totalne vojne, ki je ome-jia delovanje številnih industrij. Modne kolekcije Berlina in Dunaja se morajo ocd-rediti načelu skrajne ste dajo s tvori vi. Zaenkrat sa vsa modna prizadevanja v nemškem ljud.etvu izključena, razmahnila se bodo pa lahko nanovo po vojni. » Srečne »anje. Magdalena Cazzolijeva iz Roviga, žena nekega tvc.rničarja, je sanjala, da se j,i je prikazala mrtva mat- ter ji je svetovala, naj stavi na tri števiHce v mianski loteriji. Zjutraj je žena tekla v najbližjo loterijsko poslovalnico ter stavila na sanjske številke 200 l!r. številke so bile res izžrebane in Cazzolijeva je zadela 467.000 lir. * Nesreča zaradi papirnatega zmaja. 121etni Vittore Rubini iz Ferrare se je igral s papirnatim zmajem. Vodil je zmaja s pomočjo kovinske žice. Nenadoma je potegnil močan veter ter pognal zmaja proti električni žici visoke napetosti. Rubini je hotel potegniti zmaia k sebi, pri tem pa je občutil silen sunek, ki mu je stresel telo. Neposredno po tem dogodku se je deček onesvestil in ko so mu priskočili na pomoč ljudje, so ugotovili, Ja ima strašno ožgano roko. Iz slavističnega slovstva V zadnjem zvezku revije i>Buig3ri3« (Rim) poroča njen urednik prof Enrico Damian1 o stri zvezke obsega jočem znanstvenem delu »latcna limbi romane« ki ca ie dovršil ne* davno profesor bukarcšktga vseučn šca Rosetti Damiannevc poročilo o tej zgod' v m romunskega ;ez'ka ie sp sano s slavističnega stališča V tem pogledu sta posebno zankama Hrug: 'n tretji zvezek ki obravnavata odnose med ro-m'insk;m teziko-m n balkansk'm' e/iki odnosno med romunšč no n južncsUrvanskrni jezik-Glede sledniih prav. nrnski savist dz so b'1 vse premalo proučen- ir od zran-nire knjige slovenskega rojaka Mkloš^a »De siav sehen Elemente >m Rumanischen« k bila objav Ijena pred osemdesetim let' pa dr danes m izšlo večie n znanstveno zahtevnejše delo o tem nredrnetu ^ele prof Rosett je v tretjem delu svoje Z«odov ne zčrpneie ubdela' tčmo ki se je mnoqokrat omenjala a redko proučevala. V uvodu tega zvezka podaja romunski IZ LJU8LJA& >• 8j» tsJS u— Nova grobova. Po dolgem trpljenju je preminil uradnik meteorološkega zavola. v Ljubljani g. Franc Blanč. Za njim žalujejo žena, otroci in številno drugo sorodstvo. Pogreb blagega ranjkega bo v soboto ob pol 15. z Ž3& na pokopališče k Sv. Križu. — Nenadno je umrl pečaraki pomočnik g. Jos. štepic. K večnemu počitku so nepozabnega pokojnika spremili v četrtek popoldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. — pokojnima iaj bo ohranjen blag spomin, preostalim svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno sežalje! u— Javljamo žalostno vest, da Je utmrl gospod Stanislav M a g n e r , strojevodja v pok. Pogreb bo z Zal, kapela sv. Ahaca, ob pol 4 popoldne k Sv. Križu. 0 Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic In • cvetja — »»KOŽA«« cvetličarna u— V vrednosti kmečkih vremenskih prerok°vanj naim b:sta letos rahko dala zanimivo spričevalo god 40 mučenikov :n pa današnji god Gregorja Velikega. O 40 mu-čencih pravi kmečka modrost: če na 40 rnučencev dan zmrzuje, še 40 mrzlih r.oči prerokuje. Kakršno je vreme na 40 mučeneov dan, takšno bo 40 dni čez plan jn ravan. Letos so mučend godovaK. na pepeln'co ki jo bila dopoldne oblačna, popoldne pi nam je spet posijalo sonce in se je živo srebro dvignilo na 12-2 stop. C. Bil je prav prijeten Sjux. Noč na četrtek pa je bila spet hladna in smo davi zabeležili —3 step. C. Nočni hlad je osvežil ocaračje 1n včerajšnji dan je bil spet jasen Im sončen. Toda sončno vreme okrog godu sv. Gregorja r.aškn kmetom ni najbolj všeč. Takole pravijo njihovi reki: če breskve pred sv. Gregorjem cvetč, se štirje tovorniki za eno tepo. če na Gregorjevo deži, bo dobro leto in bodo vse mifti poginile, ce pa na dan sv, Gregorja vleče veter, bo vetrovno do sv. Jurija, V ostalem morajo biti kmetje ob Gregorjevem že povsod pndno na delu. Neki rek pravi o tem: O sv. Gregorju najv šjj gorjanec na drvo potrka (or-je). Po sv. Gregorju od vsakega vetra sneg kopni, še tole pravijo o sv. Gregorju: Kmet dolgo nj'vo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi. ^ u— Eden najlepših komornih koncertov letošnje na koncertih tako bogate sezone bo brez dvoma v sredo 17. t m. Ta večer bo koncertiral v Ljubljani znameniti kvartet Poitronieri. Kvartet Poltronieri je naj-idealnejše komorno združenje, kar smo jih slišali v Ljubljani V sredo bo njegov 3. koncertni nastop v našem mestu, ki bo prav gotovo napolnil veliko filharmonično dvorano, kakor je bil obiskan koncert Poltronierijevega kvarteta ravno pred dvema letoma. Za svoj tretji koncert v Ljubljana je določil primarij kvarteta, slavni violinist Albert Poltronieri naslednje skladatelje: Boccherini, Beethoven in Smetana (Iz mojega življenja). Predprodaja vstopnic za koncert se bo začela danes v petek zjutraj v Knjigarni Glasbene Matice. Cene običajne koncertne. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob pol 7. zvečer. u— Na X. simfoničnem koncertu letošnje sezone se bo izvajal med drugim tudi Tartinijev Koncert za violončelo in orkester. Solist bo gospod Cenda Sedlbauer, ki je naš najodličnejš: soločelist. Cenda Sedlbauer je absolvent praškega konser-vatorija in je bil po dovršenih študijah več let soločelist Češke filharmonije, potem je nastopil svoje mesto kot voditelj Glasbene Matice v Ptuju, kjer je nad 10 let sijajno vršil svoje delo na šoli in tudi pri tamošnjem mešanem zboru. Sedaj deluje že več let v Ljubljani in je steber našega koncertnega življenja. Sedlbauer je član Ljubljanskega kvarteta, član Ljubljanskega komornega tria, sodeiiuje v opernem in radijskem orkestru ter prireja stalne koncerte ob spremljevar,ju pianista Marijana Lipovška. Tartinijev Koncert v D-duru, ki ga bo izvajal na ponedeljkovem s:mfoničnem koncertu s spremljevanjem orkestra, mu bo nudil vso priliko, da pokaže vso čustveno in tehnično plat svoje igre. Poleg Tartinija bomo slišali simfonični orkester pod vod-tvom odličnega dirigenta Draga M. Sijanca. Vršil se bo v ponedeljek, 15. t. m., ob pol 7. uri v veliki unonski dvorani. Spored je na razpolago v Knj.igarni Glasb. Matice. u— Akafl. slikarja Frana Klemenčiea. ki je razstavil 18 novejših krajin in tihožitij v vseh treh izložbah Kosovega salona v prehodu nebotičnika, poznamo iz prejšnjih časov kot mojstra v slikanju z lopatico, s sedanjo razstavo pa je dokazal, da je tudi mojster čopiča. u— Knjigarna Tiskovne zadruge je založila prof. Frana Siča: Knjigovodstvo, ki izide še v teku meseca marca. Ker bo knjiga izšla le v omejeni nakladi, sprejema Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani, Sslenburgova 3, prednaročila. Vezana knjiga stane v predprodaj. Lir 42. u— Sv. maša zadušnica za pok. ing. Anton Klinar-jem bo v petek 12. t. m. ob 9. uri v župni cerkvi Marijinega oznanenja u— V pečaščenie spomina g. ravnatelja Antona Klinarja daruje 100 lir za slepe Vida Sesek, u— Predsedstvo Pokrajinskega sindikata poljedelskih delavcev PDZ v Ljubljani vabi vse člane, da se udeleže 1. redne skupščine sindikata, ki se bo vršila v nedeljo dne 21. marca 1943 ob 2. uri popoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nad., soba št. 5. Dnevni red: 1. Verifikacija. 2 Odobritev zapisnika ustanovne skupščne 3. Poročila. 4. Predlogi in sklepi. Za vse člane sindikata iz Ljubljane je udeležba obvezna — Predsednik sindikata. u— Sindikat delojemalcev brivsko - frizerske kozmetične stroke vabi na širši sestanek vse frizerske članice, kakor tud: ne-čianice sindikata Sestanek se bo vršil v petek, dne 12. marca t. L ob pol 14. uri popoldne v prostorih Trgovinskega oddelka PDZ. Miklošičeva cesta 22/1 (prostor: nad knjižnico). Vabimo, da se radi važnosti čim večje število frizerk udeleži tega sestanka u— poverjeništvo Pokrajinskega sird- kata delojemalcev vrtnarske stroke PDZ vabi vse člane, da se udeleže ustanovne skupščine sindikata, ki se bo vršila v nedeljo dne 21 marca 1943 od 9.30 uri dopoldne v pisarni Oddelka poljedelskih de- znanstvenik splošen pregled zgodovine političnih. kulturnih m lingvističnih stkev med roma* niziran m prebivalstvom Balkanskega polotoka in slovanskimi osvojevalci. Nato pa obdeluje v štirih poglavjih jezikovne odnose > stališča fonetike, morfologije, sintakse ir besedišča. Damiani ugotavlja nekatere Rosettijeve sk!e> pe: V romunskem jeziku ie res veliko število besed slovanskega izvOTa; razdeljene so po vseh delih romunskega besednega zaklada To veliko število besed je nekatere znanstvenike napeljalo k napačnemu presojami1 značaja romunskega jezika. V resnici samo btsedišče nikdar ne odloča o znač Inosti nekega jezika, če ima njegova morfologija drugačer značaj Bistveni elementi, ki tvorijo romunski stavek, so po 90'/e latinski, s čimer je dokazan kljub vsem siceršnjim vplivom južnoslovanskih jezikov (staroslovanskega. bolgarskega in srbskega) latinski značaj romunščme Nekatere oblike slovanskega izgovora, nekater morfološki procesi in štev Ine izposo jenke 'z slovanskega besedišča pa so zares dajali romunskemu je* ziku posebne mesto med romansk m1 jeziki Poznejši politični in kulturo- dogodki so pri= spevali svoje da se ie sorodnost '•'•munšč ne z zapadnimi romanskimi jeziki znatno oovečala dokler ni v začetku 19. stoletja remunsk- iezik zaradi stikov z zapadnim svetom (vp iv francoske in italijanske kulture) poprnel 'zrazito zapadno-romanski značaj. V istem zvezku revije »Bulgana« objavlja prof. E. Damiani prvo poglavje iz svoje »Sto- ria della letteratura bulgara«c. ki jo popravlja. V tem uvodu podaja najprej tele period zacijo bolgarskega slovstva: Prva doba sc zjčenja z delom sv. Cirila in Metoda (9. stol) m se končuje s propadom bolgarskega cesarstva (1393). druga obsega stoletja političnega suženjstva vse do očeta Paisija (1762). avtorja prve bolgarske knjige, tretja pa sega cd 1762 do naših dni in se loči v tri obdobja: od očeta Paisija do 1878. od osvobojen ja do prve svetovne vojne (moderna 1'teratura) m sedanje obdobje (od svetovne vojne do danes). Bolgarski slovstveni zgodovinar pa mora upoštevati Kot uvod k prvi dobi nekak »periodo preletterario«. ka» kor imenuje Damiani stoletja, ko Bolgari (od» nosno balkanski Slovani) še niso imeli lastnega slovstva in črkopisa, marveč so podlegali kulturnemu gospostvu Bizanta. Pisec se bavi podrobneje z življenjem solunskih bratov sv. Cirila m Metoda omenja tudi njuno delovanje pri slovenskem knezu Koclu odgovarja na vprašanje o cirilici in glagolici. odklanja Miklošič-Kopitarjcvo tcc.rijo o staro-slovan^čini in odgovarja na vprašanje narodne prpadnosti solunskih bratov tako. da sta pr-nadala slovanskemu narodnostno še ned feren ciranemu ljudstvu govorila macedunsk« na* rečic okrog Soluna ter nista b la torej na Grka ne Srba in ne Bolgara, vendar imajo Bolgar obi restavracije Legat v Predcv:čevi uii«. \ Mostah Vabljen- tudi fantje, ki tma.io vesu:e d(, nogo meta Vsakdo nai pr nese s sebr- pu rr slike j — (ženska Sekciia.* Vabin \se llamn. k kr rudi dekleta k' želijo gojit «p<-ri ko-arkanjt ahko atletiko m plavanje da s t- 'ldHežt sestanka ki bo v petek 12 r rr ob .9 v posebn sob' restavracije Legat v Prcdovčcv ulici v Mostah. — Tehnični direktet Tragična smrt starke. V Cessoli pri Alessandriji je 79 letna Octavija Na . ione. vdova Cagnc, zakurila pečico, da bi segrela sobo. Pribijala se ie pečici pa se j; je vnela obleka. Na njeno vpi je so ji prihiteli sosedje na porneč. t da bilo je že prepozno. Ko so pripeljali starko v lx>!niš-aico, je izdihnila. Pariška akreba.tin.ja se je ponesrečila. Kakor poročajo iz Pariza, se je med predstavo v »Theatru de 1' Apostrofc ponesrečila na trapecu artlstka Suzana Dandesova. H. -tela je izvesti smrtni skok. ki se ji je pa ponesrečil. Padla je na tla ir. dobila smrtno nevarne notranje in zunanje po&kovibe. N:\pa-d na zdravnika. Dve ženski iz bbi ucela pri Ferrari sta napadli vaškega zdravnika dr. M. 'chesinija, ker jima ni hotel napisati recepta za morfij. Zdrava'ka sta opraskali po obrazu, da se je moral za-.eci v bolnišnico. Po napadu je zdravnik viožii tožbo in napa laiki .-;ta oili obsojeni, prva na 4 mesece, druga na 24 dni zapora ter rua poravnavo sodnih stroškov. Nesreča pn pogrebu. V vas, Gessopai-ma se je zbralo pri mrliču v hiši imuviteg~i kmeta 42 pogrebcev. Nenadoma so se pod tež; ljudi vdrla tla in vseh 42 oseb jt padlo v gleb no. Ljudje so bili pr tem več ali manj -poškodovani ter so morali nekatero poslat; v bolnišnico. Gandhi se je postil doslej skupaj 102 dneva. Listi, ki op aujejo zadnji Gandhijev OGGI »PRIMA« AL CINE DANES PREMIERA V KINU UNION MARGHERITA CAK0SI0 ARMANDO FALCONI ROBERTO VILLA post pripominjajo, da se je Gandhi v svojem življenju pestil 102 dneva. vsi ti posti to bili v zvezi z Gandhijevimi p litičnimi cilji. Zer.ii je pobegnil pred poroko. Na vlak, ki je imel odriniti iz To'-'t a proti Savoni. sta te a.lr.rmu pa se del; nadaljuj? in dokonča. & i i» U Arfi t«. » j PETEK. 12 MARCA i94j-XXI 730: Operetna glasba 800 Napwved časa, poročila v Italijan -C- n: 12 20: P o.:čc 12.30: Poročila \ slovenšč ni 12.45 Snufon čna glasba. 13.00: Njpovcd časa; pi.ioč'a v ital jan ičini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništvo Oboroži, h sil v slovcnščni 13 i2 Moderni pesni. vodi dirigent Zeme 13 25. Simfon čn:> glasba. 14.00: Poročila v itai'i3n\-n 14.10 Koncert radijskega orkestra vod d r gent D M S:jancc. Pi?ana glasba 15 00 Poroi! !a v slo ven.:č:ni 17.00. Napoved ea^a; p. r< či'a v ta- 1 janščini. 17 15: Prenos iz lnstitu'a z« roman ke študije 19.00: »Govorimo ita janske« po ačuje prof. dr Stanko Lcbcn 19 30. Prečila \ slovcnšč ni 19.45 Lahka glasba 20.00 \'3po ved časa; poročla v itJli;an;čn 20 20 Ko mentar dnevnih dogodkov v -»loverščini 20 30 Kad o Z3 družine. 21 15. S:mfon čn- koncert 22 05: Predavanje v slo cn':č?n 22 15 Kl.:s č m orkestet, vodi dnigent Man no 22.45: Poreč la v italijanščini. Zanimivi poskusi s čebelami Ravnatelj monakovskega zoološkega za-/oda prof. dr Frisch je delal zanimive >oskuse s čebelami Krmil jih je s poseb-io sladkorno raztop no. ki je d šala po do-očenih cvetlicah m je privabil na cvetlice, x) katerih je dišala sladkorna razi opina. Ko so se čebelice vrnie v panje, so na ivoj način obvestile druž ce o bogatem wiru medu. Tako so polagoma alarmirale ves uljnak. Prof Frischu se je posrečilo izvabljati čebelice na vedno nove cvetke. rzkazalo se je. da vonj tako močno vpliva aa čebele, da se dajo privabiti samo na dotične cvetke za druge se pa sploh ne menijo Prof Frisch je svoje poskuse nadaljeval in čebele je začel izvabljati s pomočjo vonja na polja s koristnimi poljedebk m •astlinami Hotel je ugotoviti, ali se bo aridelek povečal, če bodo čebelice v več-;ih množ:nah letale ha polje In to se je es zgodilo. Čebel je bilo na polju čim ialje več in pr delek se ie znatno povečal 31 o je za mak. lucerno rdečo deteljo itd Čebele torej lahko prinašajo kmetovalcem veliko korist ne samo s tem. da nab'rajo med temveč tudi da se z njihove pomočjo ooveča pr delek koristnih rastlin. Židovske neprsuHtoine na javni dražbi V Bnlea :ji s> bile židovske nepremičnine, zemljišča in hiše razlaščene. MlnisIrski svet je z laj sklenil predati vne nepremičnine na javnih di-ažbah. Pri tem bodo upoštevane v prvi vrsti državne cb'aeti ter kulturne in dobrodelne ustanove, šele z: njimi pridejo na vrsto zasebniki, ki nimajo lastnih domov. Odlikovani rumunski visJlorclci Prv;č v zgodovini Rumunije iti sn'oh vsega umunskega jugovzhoda sc b'la jxde' ena ^tu ientom v-snka odlikovanja namreč kr-žci za zvesto s u/bo Decct slušateljev ;n i* r sluša teljice univerze v f lcrmann«tadtu Sc bili od= ':kevam s kržcem za zvestr službo III stop* nje m sicer na predlos poupredseonika vlade prof M ha la Anbmesca k' :c pros"' k-1'ia. nai ta prcdlce spreime češ da vidi v taKem od= 'ikovaniu ne samo za profesorje tfirveč tudi za d'j3ke m"čno pobudo moderne naconalnc -?eda .og ke Med odlikovanci je tudi slušatelj nemške narodnosti Kcrcsesit?acija si! v Turčiji Turški ministrski predsednik je govori! v nedeljo teden v Ankari na manifestacijj za ljudske stanovanjske hišice Naglašal je velik pomen ljudskih stanovanjskih hiš kot velike scclalne pridobitve '"inčije. Pozval je prebiva'stvo naj strne vse svoje sile. da bo turšk- narod notranje čim enotnejši in odpornejši. Napovedal je nove stroge ukrepe. k: bodo v kratkem izdani za koncentracijo vseh sil zlasti na gospodarskem polju. t<3 letni čcfcrsvoljec Rumunski generalni konzul v Leipzigu Otto Pr ger je star že 60 let. pa se '"e vendar prestovoi-no prijavil na bojišče. V dnevnem povelju je marža! Antonescu postavil tega 601etn°ga dobrovcljca za vzgled vsej rumunski vojski. Nadpon čn'k Prager je bil dodeljen neki nemški arme '.ni skupini kot zvezni častnik. ItSsH stanova? Iz v Sai aifešti Stanovanjsko vpra:"an*e 'e v Budimpešti št vedno predmet zan-manja :n provčeva-ja ob č'n*-kcga sveta Tud' na zadnji sej je obč'nsk svet obrjv.ava! vprašanje novih stanovanj Gre v prv; vrst' za mala stanovanja k iih najbolj pr man;kuie Na sen ie bi! dovoben kredit v /nc'!,u 55 m;l jonov pengo za rtosp*ševanjt gradnje malih stanovanj ^\estn:i ovi"ina -ma na razpolage gradbeni material za 200^ mal.h sta no van j. GrOa Kr- Izvajala tsbaka Grško f.nrnčno m.nistrstvo je uiadno objavilo. da b kupila država ves lanski pridelek tobaka " tudi ves tobak, ki ji je sta'. .*,.- od predlanske letine. Ves tobak bo porabila G:č:ja doma (♦»»♦♦M****««««««««' / S h K naš larorni1-je /.avarovan Ul ste no ravna'« naročnino? Mac plsšiluega stsl-ga v VV<».: , -i necavp, aiet.rai: ne- »>-...i. •- r.»« 't: naj o o.i umoril .n .r<■;.»> n".-- -«r.-..'uijf' -a Težko je pa Jiio iok./ni ij, j mor m rop ker n so tašj- :ji u^ni nobene ukradene dragocenost uoiea »eaii >e ie P£j delal osum-iene< 4iuh<»perr-eea Vsj pos;^us; pripra- -t j; -j, '• M 7 'e napisa! samo na listek, da ie dobil nekoč hud živčni šok in pri tem izgubil dar govora Pol cija je pa zvedela, da je močno zadolžen. Nekega dne je dobil po pošti plačilni nalog. Ko mu je pismonoša na pragu izročil plačilni nalog je pa mož naenkrat izpregovoril. Začel je kričat in zmerjati pismonošo. Za vogalom je pa stal detektiv in tako so simu anta razkrinkali. Mož je kmalu potem priznal svoj zločin. Izredno lahka spzjina Japonsk profesor Obinata iz Zavoda za razisfc vanje kovin na univerzi v Be~(!ai je odkril novo spojeno, ki je za 33% I-žja od duraluminija. Nova spojina je tudi izredno elastična in tud' rja se ie ne prime. Nova kovi'a bo igrala važno vlogo v letalski industrij'. kjer bo izp drinila duralumlnlj. Japonska bo imela v bodeče na razpolago mn-go prvovrstnega materijala za gradnjo letal. Z a h v a S a Za izraze sočutja ob izgubi našega Dušana se najlepše zahvaljujemo. Iskrena zahvala g. dr. A. Neubauerju za njegov trud, da bi nam ohranil ljubljenega Dušana, prav tako tudi topla zahvala gg. združenim pevcem za žalostinke. vsem ki so poklonili cvetje in vsem, ki so ga spremili do groba. Zavest, da je imel toliko prijateljev, nam je v tolažbo. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 13. t. m. ob 7 v: - farni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 11. marca 1943. Ža!u|:Č3 d*uznz L0KARJ2VA Ogromna večinu oglaševalcev se obrača na JUTUOV" OGLASNI ODDELEK Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš nepozabni rnož. oče, tast, stric, svak. gospod Blamč Fran univerzitetni uradnik Pogreb ljubljenega pokojnika bo v soboto, dne 13. marca 1943 ob 14.30 uri iz kapelice sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Treviso, Arbe, dne 11. marca 1943. ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI in sorodniki '/■«'> .*>. J**-. ., FRANCE NOV8AR; 28 S^emir srca KO M A N Tisti večer sem na Marto popolnoma pozabil. Zame nenadoma nj bila več zanimiva, bilo je navadno, preprosto dekle, ki mi m mogla nuditi ničesar. V mojem srcu pa je bil že od nekdaj pohlep po bogastvu Sicer nisem vedel, da je razvit do tolike stopnje, toda moje dejanje je pokazalo tudi to. Od tedaj je potekel pač- že dobršen del mojih zrelih let in med tem se je tudi moje razmerje do Kristine ponovno menjalo. Nespremenjena pa je bila vselej moja želja da postanem nekaj boljšega, človek na svojem mestu, z ugledom in imetjem. Kristina je poklicala izvoščka m me prosila, naj jo spremim v njeno hišo Mislil sem si. da bo to preprosta hiša. kakršnih je po Dunaju mnogo, ko pa sva vstopila, sem se začudil bogastvu, ki ga tedaj pač še nisem bil vajen. Še bolj sem se čudil, ko sem prišel v njeno stanovanje. Bilo je za moje takratne pojme razkošno oprem'jeno. Kakor sem opazil, je vzdrževala tudi nekaj s!už:nčadi dve mlajši dekleti in starejšo žensko. Ta ji je menda bila za kuharico. Kakor sem jo v Dolenji vasi spoznal za lahkomiselno dekle sem se mo^el pozneje prepričati prav o nasprotnem Rila ie dober gospodar ki ni lahko-mi?elno znprav'jal V=e je vodia v najlepšem redu. Ko sva bila tedaj po teli letih spet sama, to pot v njenem lastnem stanovanju, mi je tudi zaupala, kako strašno jo nadlegujejo vsi mogoči ljudje. Gospodje vseh poklicev so ji dvorili, deloma zaradi j lepote, vsi pa v upanju, da se bo z njimi poročila. Ona pa je bila še vse preveč neugnana, da bi sklenila zakon. Še vedno je ljubila mene in prav rad j ji verjamem, ko je dejala, da se ji je zdelo ob snidenju z menoj, kot da so se bila odprla nebesa, j Razkazala mi je vse stanovanje, ki je bilo zelo veliko, naštel sem osem velikih sob. m pripomnila,' da si pač lahko mislim, kako sama se počuti v teh prostorih, kar ji je umrl stric. Bila je nenavadno srečna, ker me je spet videla. Hodila je sem in tja | oo sobph ne da bi vedela kaj išče Končno se je preoblekla in mi prinesla čaj. ki ga je sama hitro pripravila m se vsedla zraven mene v salonu. Tt-daj šele je jela spraševati mene po mouh doživljajih in kaj je z mojimi študiji. Ko sem ji povedal, da sem postal doktor in ji tudi pokazal diplomo, ki sera jo tisti dan nosil s seboj, spet ni mogla ničesar drugega reči kot: f.Sijajen mož boš ti zame!« Kako sem se mogel tisti h'p od srca nasmeiati. še danes ne vem. Nisem pom slil, Ja bi se Martino srce od groze in bolečine skrčilo, če bi vedela za moje misfi in besede. Seveda, sirota me je ravno tedaj vsa nestrpna pričakovala, pripravila je že vse za poroko, in če bi ne bilo Kristine, bi bil jaz res že naslednji dan na poti domov. Tako pa se je zgodilo, da sem ostal pri Kristini vso noč Ko je sobarica prinesla zajtrk, me je pro- sila, če hočem biti tol ko prijazen in ji pokazati sobico, kjer sem živel vsa leta, k r se nisva bila videla. Sla je z menoj ir dolgo zamišljena strmela na mojo pisalno mizo. kjer so bile še vse knjige, ravno tako kot sem jih bil pu il. Obrn la se je k moni. »AL bi se ne preselil rajši k meni? Če me več ne maruš,« je dejala hudomušno, »sva kljub vsemu lahko dobra prijatelja.« Pospravil sem vse stvari kot je želela in namčil gospodinji, naj poskrbi, da bo vse prišlo na moje novo stanovanje. Plačal sem ji, kar sem ji bil dolžan, se zahvalil za vso skrb v petih letih in cdšel s Kristino. Tako sem se prest iil k njej. Začela se je doba novega življenja, meni do tedaj neznanega. S Kristino nisem hotel še govoriti o Marti. Zdelo se mi je. da bi postala ljubosumna, zakaj v nekaj dneh sem se prepričal, da me ljubi z isto strastjo in predanostjo kot tedaj ob reki. Resno je govorila o moji bodočnosti. Imela je že nekaj zvez in s temi je hotela doseči, da bi jaz postal čhn prej samostojen odvetnik. Njenim načrtom se nisem up:ral. saj tudi nisem imel moči. Bodočnost z njo se mi je zdela prav posebna sreča. Pozabljal sem bolj in bolj na Marto, čeprav mi je vest očitala in čeprav sem dobival od nje ivsma. ki so me spommjala na njo. Odgovarjal sem ji vselej na skrivaj, da bi ne vedela Kristma. kako daleč sem r njo. Ne vem ali res ni vf-dela ali se ni hotela vmešavati v to mojo za- devo. Nekoč sem po naključju pustil na nečni omarici njeno pismo. Kristina ga je prebrala in mi pri obedu omenila, da je našla to pismo. v Rada bi vedela,-< je rekla, »kako misliš to stvar urediti.« Zdi se mi, da sem zardel, ko sem ji odgovoril, dn ji je itak vse znano, da pa sem jaz v dvomu, kako naj storim. >Pisala mi je mama,« je povzela Kristina, »da si zaročen z Marto. Da imaš lepega sina, sem izvedela iz tega pisma. Stori sam, kakor te je volja! Če hočeš živeti z menoj, se lahko še premisliš. Ljubim te, toda ne vem, če ti bom prinesla srečo. Rada bi te osrečila, verjemi mi. Ti si bil sen mojih prvih dekliških let in ljubila te bom. četudi se poročiš z Marto Danes tudi vem, da sem ti draga. Moja izguba bi te bolela.« Obstala je. »Tiste počitnice, ki smo jih preživeli v Dolenji vasi, so bile usodne za razmerje nas treh. Ti si danes mož in sam boš moral presekati ta gordijski vozel. Če ti morem jaz kako pomagati, ti je na razpolago denar. Če se hočeš z denarjem otresti obveznosti, lahko storiš. Saj sama vem. da kot začetn:k nimaš »vi-.f-koga denarja. V nekaj letih ga boš pa imel. O tem sem prepričana. Tedai mi ga vrneš, ali pa tvdi ne, nikdar ga ne bom zahtevala od tebe.« Ko jc govorila, sem jo ves čas občudoval, kako •mm" brez strn-ri je b la. fcj sj i^hko ustvarila leno živlienje, toda vse to je v tvojih rokih Stori, kakor hečeš!« Urejuje. Davorin Kavijec - Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskaroarja. Fran Jeran — Za inserumi del je odgovoren: Ljubomn /rAit - Vsi v Ljubljani