Stane 38 Din za celo loto, za inozemstvo 60 Din. - Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din _ Nar.*»,n<. Dop.se .n spise sprejema u r e d n t š t v o .Domoljuba«. - Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema uprava .Domoljuba«. - Telefon 29 92.
Ban dr. Marko Natlačen:
ficssego
Zopet stopajo jugoslovanski obrtniki pred javnost s prireditvami obrtniškega tedna. Opozoriti nas hočejo na svoje delo in svoje težnje. Kdor je njihovemu stanovskemu pokretu sledil, bo moral priznati, da ne prihajajo praznih rok. Na mnogih lepih razstavah so v preteklem letu pokazali, da se z njih trdno voljo, ustvariti si dostojen prostor v družbi ostalih jugoslovanskih stanov, druži v visoki meri znanje in sposobnost. Občudovali smo jih na njihovih zborovanjih ln manifestacijah, kjer so s polnim zaupanjem pokazali živo vero, da se prekopljejo iz sedanjih težkih časov v boljšo bodočnost.
Ko nas kličejo, da jih zopet obiščemo, jim gotovo ne bomo odrekli, da se pomudimo pri njih delu, da se poglobimo te dni v njih težnje in težave in jim zagotovimo, da jim bomo, kjer nas potrebujejo, z ramo ob rami stali ob strani. Potrebni smo jim!
Ce se te dni poživi v nas misel za ročno delo našega obrtnika, ki mu bomo dali povsod, prav povsod prednost pred tujim blagom, bomo storili samo to, kar od nas obrtništvo upravičeno pričakuje. Pretnnogokrat so nam dokazali, kako malo jih upoštevamo, ki so naše krvi in naše gore list. Zato se okleniino domačinov, kadar si nabavljamo vsakdanje življenjske potrebščine. Dokazali so, da so v vseh pogledih konkurenčni tujim proizvodnikont, tako v cenah in kakovosti blaga kakor tudi po lepem oblikovanju svojih izdelkov. Toda ne samo lastna gospodarska potreba in korist, tudi narodna zavest nam
narekuje, da jim ne smemo več tako tuji stati ob strani. Segajmo po domačih izdelkih!
Težave časa tudi v preteklem letu niso popustile in posebno slovenski obrtnik jih je (rdo občutil. Dela je primanjkovalo. Na vseh koncih in krajih se je sledilo; potrebe so se omejevale. Kjer je kdo mogel, je poskušal, da si delo opravi sam v svojem gospodarstvu. Če je bilo treba kod kaj novega napraviti, pa se ni mudilo, se je delo kar odložilo za b ilj-še čase. Če pa se je le moralo izvršiti, ga je opravil tnnogokje neobrtnik, da bi bilo ceneje. Poročila o stanju obrtništva nam kažejo, kako strašno se v zadnjih letih krčijo rokodelski obrati in obrti opuščajo. To stanje za naše gospodarstvo ni zdravo. Upravičeno trdijo obrtmiki, da spada krepak rokodelski stan med temelje narodnega blagostanja. — Dajmo jim dela in ne štedimo, kjer nam šte-diti ni treba! Zaposlovali bodo nameščence in brezposelnost bo manjša. Njih denar bo prišel v obtok in blagostanje vseh državljanov se bo dvignilo. Od .svojih dohodkov bodo mogli zopet dajati državi na davkih in javnih dajatvah; saj so obrtniki med najboljšimi davkoplačevalci.
Ko slovensko javnost pozivam, da z vsemi močmi podpre našega obrtnika v njegovem prizadevanju, upam in pričakujem, da od nas ne bo nikogar, ki bi v tem plemenitem stremljenju zaostal. Obrtnikom pa kličem po davni lejii navadi:
Bog živi pošteno rokodelstvo!
Boj z jeSiho
Vzemimo nedeljsko delo po številnih obratih Malodane povsod je dandanes na dnevnem redu. Seveda čisto brez potrebe. Kolikokrat je že bilo rečeno: če je taka sila za delo, če mora biti delo v določenem času narejeno, zakaj pa ne najamete več delavcev! Saj delavci stoje današnje dni prav po evangelijsko na ponudbo in se tudi izgovarjajo kakor pove evangelij: »Nihče nas ni najel.«
Tudi delavec je človek in nujno potrebuje oddiha in počitka. Tudi zanj je nedelja na svetu. Seveda se nekateri perejo, češ da je delavec v današnji krizi potreben tudi zaslužka, denarja. To je res, toda vi zagovorniki delavskega zaslužka: pokažite nam delavce, ki bi brez nedeljskega dela morali ili beračiti! In pa tiste, ki se preživljajo z nedeljskim zaslužkom! Če vam je toliko za gmotno delavsko blagostanje, dobro: zakaj jim pr. nc »višate plač! Saj jo znano, da so ti siromaki kapitala ponekod salamen-sko slabo plačani.
Danes tega še ne čutimo toliko, a prišel bo čas, ki bo dokazal našo trditev, da jih bo prav zaradi pomanjkanja potrebnega počitka prav mnogo predčasno onemoglo in ne bodo za nobeno porabo več. In njihovo zdravstveno stanje ne bo daleč od jetike.
Človek ne živi samo od hrane in od denarja, potreben mu je tudi oddih in gibanje na svežem zraku. Zato bi človek rekel: Manj predavanj, pa več dejanja v boju z jetiko.
Novo poglavje se nam spet odpira, če slišimo tožbe o skrajšanih lednih ... Tu se dela samo po pet dni na leden, tam samo po štiri, tu ločijo delavce v dva oddelka: eden dela po en teden, prihodnji teden pa pridejo spet drugi na vrsto. Po delu se seveda ravtia tudi zaslužek. Po zaslužku pa način življenja. Z zmanjšan i m zaslužkom mora priti v hišo in v družino stradež in pomanjkanje. To mora pa vsakdo priznati, da jo ravno neredna prehrana največja zaveznica in prijateljica jetike. To so tako ne-
AII fics| bo ttS}&moljtsbte cenejši ali nss§ bo večji?
Današnji številki »Domoljuba« jo priložena posebna vprašulna pola, na kateri morejo naročniki izjaviti, da so zato, da se »Domoljub« poceni tako, da bo odslej »tal le 32 Din letno, ali pa-da se list poveča sa štiri strani tedensko.
Prosimo vse naše naročnike, da se prav vsi poslužijo glasovalne pravice in sami odločijo, kakor se jim zdi najbolj prav. Podrobna navodila za naše glasovanje imate natisnjena poleg vprašaine pole. Pazljivo jih preberite!
Gospode poverjenike »Domoljuba«, slasti duhovnike vljudno prosimo, da izpolnjene vprašaine pole, ki jim jih bodo izročili naši naročniki, skupno pošljejo na naš naslov vsaj do 20. decembra. Za trud se jim vnaprej najlepše zahvaljujemo!
Vsi na delo za naš slovenski katoliški tisk. V vsako hišo moramo spraviti katoliški časopis.
Uredništvo in uprava »Domoljuba«.

zdrave razmere, da vpijejo že do neba. Te razmere urediti bi bilo bolj nujno delo, kakor pa sama predavanja: »Varujte se jetike ... Jetika je vaš največji sovražnik ...« In podobno.
Vprašanje je samo, če se le žalostne razmere sploh še dado urediti. Če ni vsa stvar tako prav zavožena, kakor jetično stanje naših kmetov: vprašanje kmečkih dolgov. Naredba se vrsti za naredbo, vsako je treba popravljati, ni ga pa dobiti junaka, ki bi zadel zmaja na glavo. V resnici Sizifov trud in Tantalove muke . .
Pomudimo se še pri listih žalostnih prikaznih naših cest. Mislim na procesije brezposelnih, ki v čedalje večjem številu poplavljajo naše vasi, trge in mesta. Pred vsem pa vasi. Mestna in trška gospoda se jim še nekako izmika z napisi: »Beračenje odkupljeno!« »Pozor, hud pes« in podobno. Tako in podobno se glase taki izgovori. Zato pa tem bolj poplavljajo deželo. Ni še davno, kar mi je tožil nekdo, da izda vsak teden do 15 Din za brezposelne. Pa če bi mi tudi ne pravil, saj sem sam v istem obsojenju. Po dva in po dva oblegajo naše hiše z večnim ponavljanjem: »Brez posla sem, službe iščem, in za malo podporo prosim.« Skoraj vsak bi rad srajco, čevlje, spodnjo ali vrlino obleko. Če bi človek imel enega konja samo zato, da bi dovažal to, za kar ga prosijo ti ljudje, pa bi komaj sproti dovažal, kar hočejo ti ljudje od tebe.
t-
Stran I KM«
DOMOIJLB . dne 4. decembru Hl:l.Y

RAZGLED PO SVETU
Ahesmsko-itaUjanska vojna
Vbe»inska vlada jc odgovorila na italijanski dopis ter naprosila Zvezo narodov, dfi f>u$Hi" njen odgovoi vsem svojim članicam. V svojem odgovoru (»omlarja abesinska vlada. da je doslej spoznala italijansko kulturo stiino v tem, da »o italijanska letala napadala miroljubno in neoboroženo prehivfilstvo. S ponosom ugotavlja abesiuskfl vlada, da je mogla Italija podkupiti samo eneaa abesin-skega poveljnika. Kar se očitanega suženjstva tiče, ni mogoče na mah odpraviti stoletja .•darili običajev in tako tudi Italija v svojih afriških kolonijah se do danes ni odpravila suženjstva.
Kaj pa na bojišču? Nič posebnega. Italijanski listi se zelo jeze nad agenturanii Reu ter . Havas in drugimi, ki da razširjajo neresnične vesti o italijanskih porazih v Abesiniji. Značilno pa je. da vse velike svetovno novinske agentnre kljub vseiuu italijanskemu oporekanju o abesinskih zmagah vzdržujejo. Sicer pa tudi Italijani ne naravnost sumi potrjujejo resničnost svojih porazov. ko pišejo o bojih na južnem bojišču, ki da se vrše že okrog l'al-Uala.
Po francoskih vesteh so se Italijani mt južni fronti umaknili, deloma iz strahu, da niso Askari več zanesljivi, deloma pa zato, ker so boje. da jih abesinska vojska poglavarja Deste napade z levega boka. Askari so baje uprli, ker jih italijansko vrhovno poveljstvo neprestano pošilja v boj, da so imeli že silne izgube. Askari pa se tudi pritožujejo. da dobivajo mnogo slabšo oskrbo, n. jo drugi italijanski vojaki, pa čeprav je tako rekoč vse breme vojskovanja na njihovih ramah.
Abesinska vlada oporeka razne italijansko vesti: Abesinski prestolonaslednik se ni ponesrečil. Abesinska plemena ne prehajajo na italijansko stran, temveč se nasprotno množi število beguncev i/, zasedenega ozemlja.
Tri italijanske bataljone je uničil poglavar Vores na severnem bojišču pri lialovi, severno od Makale, ko so vojakom delili kosilo. Med prvimi je padel komandant bataljona. Čete generala Grazianija so vsled slabega vremeni), in hudih naporov, pa tudi radi večjih in manjših porazov v zadnjih tednih izgubile precej korajze. Kako bi jo ne, ko pa
nimajo pred abesinskimi četami niti ure tnirtt, ne podnevi, ne ponoči.
!>a položaj na afriškem bojišču za Italijane ni posebno rožniki, je priča sum italijanski tisk, ki opozarja svoje bralce prod pretiranim optimizmom ter opozarja na silne in neverjetno velike težkoče, ki jih mora premagovati italijanska armada v Abesiniji.
Maršal Hadoglio je že prevzel vrhovno poveljstvo uad italijanskimi četami v Afriki ter je odredil popolno preureditev italijanskih čet. Najbrže bo namestil večje število svežih oddelkov, zakaj v tistih, ki so pred Ahesinri že bežali, bo težko oživeti za težke boje potrebno hrabrost. Novi poveljnik afriških čet je mož hitrih dejanj in jo verjetno, da po poizkušal priboriti, če ne odločilnih, vsaj večje uspehe. No smemo namreč pozabiti. da — t a 111 Italijo vojna mesečno okrog ene milijarde lir Ze do,sedaj so italijanski davkoplačevalci prispevali m afriško vojno do 10 milijard lir Naj se vojna zavleče eno ali celo dve leli kat bo potem?
Ker je odšel na severno bojišče tudi ahe-linski resar, kjer ostane baje deset dni. nam tekoči teden lahko prinese z. afriškega bojišča kaj več zanimivih vesti
AVSTRIJA
s To in nno iz Komtana. V Dravo je zašel in utonil drvar Feliks Zupane s Polnne. — K zadnjemu počitku so položili 79-letnegn Gašperja Glavnika |id Pik Ia v Običah. — Istohini sta odšli b Gospodu po večno plačilo l!'-leina Marija Jaučič iu :. Mežnarjeva mati« Magdalena Sibitz. V grob so položili Terezijo Vedenik pd. štištarjevo v St. Tomažu. — Bivši kmetijski minister je nedavno navedel. dq znašajo kmetijski dolgovi v Avstriji 'V7f> S na hektar rodovitne zemlje. V letu 19*28 so znašali še 210 šil. — V Grebinju je izvoljen za županu gostilničar Miklau. Drugi svetovalec je Slovenec posestnik Kunčič Tomo. — Na Kostnnjah je izvoljen za župana dosedanji upravitelj Valentin Opriessnig. — V Sv. Nikolaju na Dravi je poštno ravnateljstvo dovolilo telefonski urad, ki se nahaja v gostilni He-! snian. — Na kolodvorski žagi v Svetni vasi I se je smrtno ponesrečil delavec Martin Matic,
Brezposelni so velik duvek za našega kmeta, pa tudi ztr vse tiste, ki so po svoji službi priinorani. da žive in bivajo na deželi, recimo naše učiteljstvo in duhovništvo. Zf pri plači se odtrgujejo dinarji za fond brezposelnih. Potem pa še brezposelni sami bijejo na njihova vrata. In ta davek je še večji. Kar izračunajte, kakšna vsota naraste iz 15 Din na teden skozi celo leto! Narasle namreč skoraj do 800 Din.
Pa mi povejte, koliko teb pioč vrženih WK) Din pomaga tistim, katerim pridejo v roke!? Trdno sem prepričan, da je pri velikanski večini tako kakor pove znana ribniška o Ribničanu. ki trguje s suho robo. Samo malo jo bomo predrugačili: »Ko k domu poda uej gnarja, nej blaga.< Skoraj ves nu-prošeni denar izgine v žepih gostilničarjev in
trafikantov. Za pijačo in za tobak mora biti, četudi vsa hiša od lakote konec jemlje...
Pa mi povejte, če ni res, kar bom se-dajle zapisal: Ali niso tudi vsi tile cestni potniki in berači kandidati neizprosne jetike? Če danes še ne. čez nekaj let pa prav gotovo!
Tudi Iu so na mestu dejanja in ne samo predavanja. Treba bi bilo v dejanje spremeniti predlog, ki ga je pred nekaj leti objavil Kolednik Mohorjeve družbe, pred kratkim pa ga je naš znani F. S. Finžgnr objavil v ? Slovencu p. Predlog zasluži, da bi se z njim popečali ludi gospodje, ki se v dejanju ukvarjajo s tako zvano socialno politiko. In če se ne: ali ni ludi to že znamenje, kako strašno smo za rane i» bolečine sedanjih dni neobčutljivi!
Težtrk hlod mu je zdrobil lobanjo. v Vrbi je izbruhnil požar v penzljonu Havliček. Po. s lop je je uničeno, opravo so rešili. — tki •£). dee. do 7. janufirja ie vlada odrediiu spi:*U(, prepoved za zborovunja. Dovoljeno so le pri-rediive drulabiiega anaeeja, božičnice, »ihe. »t rova nje iu se prireditve društev gospodarskega, umetnostnega ali športnega značaja. — Pred celovškim sodiščem so se zagovarjali tako zvani revolucionarni socialisti, med njimi bivši državni posl. Falle, tajnik so?, strokovne zveze Soffner, Utjnik soc. stranke VVsdeuijj iu še vrsta drugih. Državni pravilnik jih je oh-ložil, da so po razpustu strunke skušali usla-uoviti tajno organizacijo revolucionarnih --o-eiaMsiov*. Potek razpravo je dejansko pokazal krivdo ožjih pristašev bivšega titjn'ku
j S. fluerja
! AMERIKA
s Kužno. Generalni državni pravdni!-, do zave Njujork jo nedavno določil, da se mora i iz javnega -klada pomagati tudi revnim iičci,-j ceni farnih šol. no pa -amo mladini javnih | ali ljudskih šol. Y-led lega bojo take revne i učence preskrbovali /. obleki/, s čevlji, knji-gnini iu hrano.
Pred nekaj tedni se je vršila v ('hii-agii skušnja ali tekma nadaijenih pevcev iu pevk z.i podelitev proste šolnine na Ameriškem glasbenem konzervatoriju Vseh tekmecev je bilo '15. Med temi jo dobila najvišje priznanje ali prosto šolnino č. sestra Norine, učiteljica petja na Mercj visoki šoli. Sestra Norine je zapela dvoje opernih točk. in neko himno Za črno davico je umrla v Calumelu rojakinj:) Terezija Slrbenc. — V Arma Kans. je preminul 5:!-lelni Mike Kazpolnik Iz Tfotiča pri Litiji. — Povožen je izdihnil v Eveletu Min Jurij .lankovič iz Črnomlja. — Ktivno tam je odšla v večnost Helena Campa. Tri milijone dolarjev škode je napravil potres v mestu Heleni v državi Montana. — V Johnstovvnu Pa. so pokopali 62-letnega Mihaela Karliča iz Mirne na Dolenjskem. — V \Vaterfordu Wi> so položili v grob Jožefa lirmenca iz Ljuhnu v Savinjski dolini. V Shel»oyganu je zapustila solzno dolino 0'2-letna Alta Florjan.
ABESINIJA
s Abesinski način bujevunja. Pri nedavnem kron-ikein svetu v \ddis Abebi je bivši abesintfki poslan k v Parizu Hnvariate dal vojnim poglavarjem na.lednji nasvet• Ne delajte nobenih velikih ofenziv; no np.i-:iite v nobeno veliko, bitko; ne izpostavljajte se za tarčo tankom, artiljeriji in sovražnim letalom; varujte se vsakega zbiranja v večje skupine; z. vso vnemo pa se vrzite mi tnala vojno, v kateri ste nedosegljivi in največji mojstri sveta. Mislite na to, da se levi nikdar ne bore v večjih skupinah, nmpak vedno le dva skupaj. Mislite dalje na to, da svoje uni-
BANKA BARUCH
If, Rue aa&er. Parls (99>
Odpremlla denar v lu<»osl«»viis>
najhitreje In po najboljšem dnevnem knrzii. Vrši vso barone posle najliulnntnejr
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji iu Luksem-btirgu sprejemajo plaSila na naše fekovne r»8une. BH.OIJA. S» SOM-M lli-airtlu PRASHJA: Si« 1117-94 Pirt«. HOt.A*-IHIAi K« J45S-M X<4, rilea.l, I,t)KS8»MlWlt X.. m? HnmiMiirc.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naie 'ek nakaznice
Mnntrfilpfnp IVffU&fliir "am potrjujejo, da je PLANSN&A zdravilni čaj zelo /rilll/^vicuic	liudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz
stvcue in deloma tudi iz ljudske medicine. PLANINKA-£aj BAHOVEC je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6 - 12 tedensko zdravljenje s PLANINKA-čajem izredno dobro pri slabi želodčni prebavi in zaprtju,
pri »labem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri oboleniu jeter, pri nervozi in živčnih boleznih.
Zabtevatte v lekarnah lureeno PLANINKA-iaJ BAHOVF.C za 20 Din paket., Iti vBemiJe s&mo tedaj pravi PLANlHKA-čaJ, kadar |e paket zaprt in plombtrau ter nosi natslov
Lekarna Mr. Bahovec, tjub/farta. Kongresa' trg.
Heg. :ii. 142
dobro znan-
na Jezici ste more
sestaviš^ hand
Kakor hitro je zavel prvi dih svobode na zakonitosti, že je pričela prej vsemogočna JNS kopneti. Dokler je imela v rokah bajonete, zapore, okrajne glavarje, ki so morali biti njeni politični prt-
b..... " ;e Ia družba uganjata največja nasilja nad
uapim ljudstvom. Mislila je, da bo vladala večno. Kako trhla je bila ta protiljudska tvorba, se je pokazalo na ježici. Pri zadnjih občinskih »volitvah« je tako sijajno »zmigala«, da je dobila od 24 odbornikov 22. Sedaj pa ne more dobiti v celi občini 60 podpisov, ki so potrebni za vložitev kandidatne liste. Zastonj se je trudil učitelj Oermek, zastonj županov sin. Niti 24 kandidatov nista mogla spravili skupaj. Kje je ostalo 586 glasov, ki jih je pri zadnjih volitvah po »uvodnem« rezultatu dobil odstavljeni župan Ramovž? Odgovorite, kako ste mogli zadnjič razglasiti, da ste dobili 586 glasov, če sedaj ne morete spraviti skupaj 60 predlagateljev! Tako kratka je bila slava ježenske JNS.
Zato pa mera pod rdečo zastavo. Ko tukajšnja Kratner-Marušičeva družba ni mogla v celi občini najti 24 kandidatov, se jc obrnila na socialiste za pomoč. Socialisti, ki so sc že večkrat znašli v objemu s to proti ljudsko družbo, tudi sedaj niso odrekli. Vzeli so jih nekaj na listo in sedaj govore in pišejo o »združeni opoziciji«. Naše delavstvo še ni pozabilo volitev v letu 1924. ko so se takoj po trboveljskih dogodkih, kjer so morali nedolžne delavce naši socialisti pobratiti z Orjunaši in sestavili skupno listo.
Vse delovno ljudstvo jim je tedaj obrnilo hrbet. Pa se niso nič naučili. Dolga leta so delavce metali iz služb, jih zapirali in preganjali vse, kdor ni ponižno klonil hrbta in plesa! po tata Kraitier-MaruSičevih priganjačev. Sedaj pa napra-vro tako imenitno zvezo, ki je v celi občini vzbudila veliko veselost in pomilovanje v lastnih socialističnih vrstah. Vsi vidi o. da ie edino lista gosp. Severja Franca, prva lista delovnega ljudstva. Na njej so zastopam vsi stanovi in vse vasi sorazmer-
no po številu volilcev. Vsi vemo, da bo ta lis zmagala. Podpisalo jo je nad polovico ježensk volivcev, med katerimi pa ni nobenega, ki je pc pirai nosilni JNS-režim Zato jo bomo vsi voli
Nikdar več ne boste ieptall ljudske volje. V Ježica govori o zmagi Severjeve liste. Vsa Ježi že komaj čaka, da pride 15. dccember, ko bo f metla za vedno z zadnjimi ostanki proslule JNS režitm, Tudi maloštevilni priganjači te ot rožene družbe govore, da vedo, da bo gosp. Sei zmagal, ker bodo volitve svobodne. Tolažijo pa s tem, da bodo zopet razganjali svobodno iz\ Ijene odbore, kadar pridejo »pofarji« na vlado. 1 ko se je v nedeljo ustil neki poklicni demmcija Slaba tolažba! Vedite, da naše ljudstvo ne bo \ dopustita, da bi kdo uganjal nad njim nasilja, bi talzilicirali uradne akte. Zastonj so vaši u Naše ljudstvo je dovolj močno in odločno, da znalo ukrotiti tudi kakšne »pofarje«, pa naj prid v kakršnikoli uniformi. Zato pa 15. dec*rabra i Ježica na plan.
Doma ne sme ostati nihče. Kdor ostane dot podpira največje sovražnike našega kmeta iti lavca. Kdor ostane doma, podpira tiste, ki so f ganjali poštene može in fante. Kdor ostane doi odobrava sedanje občinsko gospodarstvo, ki ni j znalo varčevanja. Ali še veste, kako so delili denar raznim protiljudsikim društvom. Ali še ve: kako so ovaduhi stikali za vami? Ali še veste, k; so zapirali naše voditelje, razpužčali naša društ Dosti je bilo gorja. Zato 15. decembra pokažir da smo proti nasilju, da smo za svobodo in štenost, za varčno gospodarstvo tudi pri obč Zato bomo vsi volili našo listo, katere nosilec gosp. Sever Franc.
¥IMO
pristn' in poceni dobite CentraJn vinar v Ljubljani
Kako so gospadmli na Jezic«
z občinskim denarjem
Cujoče delo lev izvrši ponoči. Po tem se tudi vi ravnajte. Kakor levi, tudi morete mirno spati podnevi. Ko pa ponoči začujete rjovenje leva, tedaj je vaša ura, tedaj stopite na plan in opravile svoje delo. Vaš državni ščit je levova podoba; to je opomin, da morete biti tudi pogumni in neustrašeni, kakor levi. Dalje je Havariate dal armadi nasvet, da naj zavleče vojno do prihodnje deževne dobe, ki nastopi 15. junija. Potem bodo po njegovem mnenju sovražnikovi lanki, topovi in letala brez pomena. Potem bodo Abesinci lahko stopili proti sovražniku kot mož proti možu z nedvoumno gotovostjo, da bodo iz boja izšli kot zmagovalci.
GRŠKA
s Zopet imajo kralja. Bivši grški kralj Jurij se je po dvanajstletnem pregnanstvu vrnil oni ponedeljek v grške Atene, kjer mu je narod priredil veličasten sprejem. Grški ministrski predsednik Kondilis je ob tej priliki izjavil, da more v Grčiji samo monarhija I za jamčiti narodu miren razvoj. Stara resnica uči, da je boljša dobra monarhija, kakor slaba republika.
DROBNE NOVICE
100.000 vojakom, ki so že osem mesecev pod zastavo je dovolila Italija dopust v svrho olidelovanja zemlje.
25 smrtnih žrtev je zahtevala povodenj v italijanski Kalabriji.
2,400-000 ljudi je umrlo lam ua svetu za lakoto; 12 milijonov pa je bilo samomorov.
Mornarji 800 velikih ladij štrajkajo v ja-ponpki Inki Osaka.
Vse železnice v Turčiji (2635 km) so prešle v državno last.
Revolucija je izbruhnila v Braziliji, a jo je vlada po tlačila.
97.5 milijona ljudi je štela 1. oktobra Japonska.
Novo nevtralno vlado v Grčiji je sestavil D&inercis.
Italija se bori proti sankcijam. Železna vra ta vrtnih ograj bodo pobrali m zelezo nora-bili za vo.ino industrijo
Naši možje, ki jih je Marušičev režim pregnal z občine, so bili navajeni v korist občine ludi zastonj kaj napravili. Prav iz tega razloga so bili prej osebni izdatki pri občini zelo skromni. To pa Je prenehalo, odkar so prišli na občino drugi ljudje, ko je bivši tam dr. Marušič brez razlogov odstavil zadnjega svobodno izvoljenega župana gosp. Severja in z njim It odbornikov, mož-poštenjakov.
Kako so ti ljudje gospodarili, naj pokažejo naslednic številke iz občinskega računa za leto 1934. Tajnik Potrato je prejel redne plače 9600 Din. Pripominjamo, da je ta gospod v službi v Ljubljani m samo v popoldanskih urah pomaga pri občini. — Pomožni tajnik Kurent je prejel redne plače 6000 dinarjev; Lah lože 8520 Din, Krečič Alfonz 5878 dinarjev, Jakopič Anton 6939 Din. Visoke zneske so razen teh prejeli še župan sam, ki si ie zaračunaval vsako pot, županov sin itd. Lepe tisočake je dobil ludi občinski sluga, županova služkinja za pometanje pisarne, razni pomožni pisarji in drugi. Le čemu je bilo potrebno toliko pisarjev m slug, ki smo jih morali tako drago plačevali, če vsi skupaj niso znali opravljati občinskih poslov v redu, taiko da ie morala banska uprava tik pred volitvami
se
nt.
/eč da Pil bi
?jo rsa
ua,
de-
vaš
ro,
DO-itii. je
pri
odstaviti župana vsled nerednosti, ki tih ie našel revizc.' pri občinskem gospodarstvu:
Vsi še preveč dobro vemo, kako svojevrstno so ti ljudje razdeljevali podjx>re. V časih ko mara vsak pameten gosoodar kar najbolj varčevati, so ti ljudje razmetavali lepe tisočake svojim društvom, ki so skrbela, da je bilo v občini dovolj veselic in plesov. Niso pa dali ti ljudje nobene podpore res potrebnim društvom, ki jim je res pri srcu pomoč bližnjemu, oziroma, ki skrbijo za revne občane in jim v stiski j^omagaio.
Volilci! Ako hočete napraviti konec takemu go-sjx:darstvu z vašim denarjem, aiko hočete imeti ua občini red in nepristransko fw»lovanje, ako hočete, da se tudi pri občini v teh težkih časih, ko nimate niti za davke niti za obleko, varčno gos|>odari, potem 15. decembra pometite s sedanjimi občinskimi gospodarji, ki so na tem mestu že od svoiega po-četka proti vaši volji. Glasujte vsi za ljudskega župana, za svobodno voljenega župana gosp. Severja, tako da bo 15. december dan naše naivečic zmage, zmage poštenosti in pristne svobodne ljudske volje.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Strai, (>10
r DOMOLJUB dne i. decembra l»39.
Atev. 49,
smmmmmmmnem
Peter Križman:
Ko v večerni mrak zapoje
Ko v večerni mrak zapoje zvon in Tebe počasti, popustimo deio svoje in odkrijemo se vsi.
Tiho. tiho šepetamo Tebi angelske pozdrave, kot da vidimo Te samo, ki se spuščaš k nam z višave.
O, potem je lep večer, saj vemo, da Ti si z- nami. saj vemo, da nismo sami. le zaprimo hišna dvor.
Mati. !e pri nas ostani z .Jezusom in z angeli, vselej bodi nam ob strani, dneve vse in vse noči
Na zadnji postojanki
Pod naslovom -Temni pogledi v bodočnost? opisuje glasilo slovenskih trgovcev gospodarski položaj Slovenije po uveljavljenju znanih gospodarskih ukrepov proti Italiji. >Trg, list ugotavlja, da se slovensko premoženje krči že celo vrsto let tudi vsled nede-lovanja denarnih zadrug, ki jim nihče ne priskoči na pomoč. Ugotavlja, da protidaja-tev za vse velike finančne žrtve Slovenije ni. Dobrot javnih del Slovenija skoraj ne pozna.
Nato našteva Trg. list«, kaj se ic Sloveniji že vse obljubilo, a ne izvršilo iu zakone uje: Zašli smo na zadnjo postojanko, nu ka-teri se še brani slovensko gospodarstvo, Če ne dobi pomoči, ki jo na podlagi svojih dav-; kov z vso pravico zahteva, potem bo padi« , tudi ta zadnja postojanka. A kaj bo potem'/ j Naj odgovore na Io vprašanje oni. ki nočejo l sljšati naših še (nav<v,»-»nih opominov.'
OSEBNE VESTI
d Za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja je postavljen polkovnik V Pogačnik. <1 Ostavko je podal na župansko mesto
vrhniški občinski predsednik Hočevar. Ho zakonu ne more biti oboje: župan in poslanec, ti 70 let je dopolni! Urankarjev oče iz
DOMAČE NOVICE
d <"'K«tno predsedstvo Jugoslovanske zveze m zaščito otrok je prevzela naša kraljica Marija. Kraljica v posebnem pismu naglasa, da bi morala skrb za otroke biti glavna skrb naših i.Lčin.
d Praznik narodnega zjeriinje nja smo tako v Sii.veniji, kakor v celi državi praznovali tudi leie-s najslovesneje. Ta dan je liil izdan ukaz e splošni pomilostitvi. Mnogiip bodo kazni popolnoma odpuščene, drugim pa znižane. Pedrobnosti o pomilostitvi priobčuje ponedeljek i Slfivenec.
■ i Tako je prav. Na državni praznik ze-dinjenja 1. dec. je sprejemal gosp. lian dr. Natlačen \ banski palači poklonitve in čestitke. Doslej je bil običaj, da je g. ban na m dan priredil za one, ki so prišli eestilat, primerno zakusko. Z ozirom na sedanje izredno težke gospodarske in socialne razmere pa je g. ban dr. Natlačen odločil, da dosedanja običajna zakuska odpade in je mesto te razdelil med razna dobrodelna društva znesel; 25.000 Din z naročilom, da se la znesek uporabi v obdaritev najsiromašnejšib na praznik narodnega zedinjenja.
d Pismenost in nepismenost v Jugoslaviji. Za Slovenijo, ki ima ~>M% nepismenih, pride takoj mesto Belgrad, ki ima sorazmerno še enkrat več nepismenih, namreč 10.87%. Največje mesto države ima torej sorazmerno
dvakrat toliko nepismenih kakor pretežno Slovenija.
Za Bclgradoni pride savska banovine, ki ima '-!7.117% nepismenih, nato donavska banov ina, ki ima 2H.87"«, primorska - :,7.48%. mofttvFka z 0tM%, drin-*ka ?. 82.11 %. zetska s 86.4?«. varila roka z 70S«i", in vrhaska z 72.80%.
d Občni zbor Marijanišča«. društvo za podporo brezposelnih služkinj, se je vrši te dni v Mariboru. Društvo deluje že nad tJO let. Mnoge služkinje s hvale/,nosijo priznavajo, da je bilo Marijanišče njihova rešitev. Taka ustanova je pač vredna vsestranske podpore.
ScmS«*!« mater«
morajo paziti, da se izegnejo >saki lenivi p eba </i, posebno zaprt,u z uporabo naravne
FR&til-JOšiFOVE
| grenk* vode. Frunz-Joseiova voda se lahko uviiva
| in iičinkme ie po kratkem čani nrez nepriietnih
pojavov.
Kes. li., ima m:, pul. I" »"r. Mir. s ,„■.	\ 3iJ
(i Novo ravnateljstvo iu nadzorni odboi je imenovalo ministrstvo za Okrcžiti urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
d Zemljinimi po finančnem zakonu za I. l!ISfi-'l7. Osnovni davek na dohodek od zemljišč je tudi za davčno leto 10itr> 10% katastrskega čistega dohodka, v davčno osnovo za zemljarino za navedeno davčno leto pa sc vnese kljub veljavnim zakonskim odločbam katastrski čisti dohodek za njive (oranice). pa tudi za vinograde na krševilein svetu, kjer so kmetom glavni dohodek. /. vrednostjo, zmanjšano za 20%. - V smislu leh določi) znaša zemljarina 10%. Kol davčna osnova pa zu njive iu vinograde na krčevitem svetu ne' služi katastrski čisti dohodek, ampak se ta zniža z ozirom na zgoraj citirani člen -18 zak. o proračunskih dvanajstinah za I. 1935-1988 za tretjino. Na kratko povedano Zemljarina
bo znašala za »goraj omeni- «-ii4jižea (pred-postavljanju seveda, da bo linaačru zakon v tej obliki sprejet) 10% od dveh tretjin kata-sirskega čistega dohodka.
d iibmt je omejila Trboveljska premogu-kopita družba v kočevskem rudniku. Delavci bodo imeli le po en dan dela na teden, s takimi ukrepi goni družba obupano delavstvo
d Za nujno potrebno rešitev ljubljanski' ga kolodvorskega vprašanja se zavzema zadnji - Trgovski listi. Podrobno opisuj.; razne iK-dostatke in zaključuje: Ljubljani ..t železniška direkcija predlijači z dob< • .um l)iu 33-1.717 na 1 km proge med vsenu direkcijami. Zalo ima tudi Slovenija pra< • zahtevati, da se razmere na IjubijaBsfiem kolu-<horu zboljsajo m da st- že enkrat vprašanje ljubljanskega kolodvora lesi. Vsa Slovenija je \ tej zahtevi enotna, vsa Slovenija od le svoje zahteve ne bo m ne more idm li.ili.
d Ze deset dni ui prišla v šibenišku pristanišče m,Lena italijanska ladja.
t! Stavka rudarjev v pieuiogovu;kti Sla | m >ski. pri l'< Ijčanah je k.nrana.
d I rediu- iiKnBe ceue v mesiu iu na deželi! Ne vemo. zakaj poskočile cene živilskim p< lieliši mam. Čudimo pa se, da pust« jih čiuifelji ne urette c uc ino*u. IViznit-vaici razmer trdijo, da se zadnji Čas prod.i-, jajo pitani voli po 2.80 Din zu kg. -pilim j piašiči ))(. 5 Din, krave pn cd 50 par ih 1 Din. Mesarji par izjem je — v splošnem prodajajo goveje meso po 8 do 10 Din, prašičje pa po !'_' do ! I Din za kg. To so pre-dajne .ene, ki gredo nad kupnimi celo za 20(1 (-dsti tkev in več. Le vzemimo primer: Mosai kupi 350 kg h žku kravo. Plača ju po I Dii za kg. Koža lake krave tehta do 80 kg. Preda jo po 14 Dih kg, tako da ihJtl za kožo •120 Din. Torej velikanski zaslužek!
d Pobotnice morajo biti kolekovanc.. Potrjena je olisodba Ivi mire Trebčn ua plačilo kazni v višini 335.573 Din. ker ni kolkovaki [Mihotnir o prejemu plač svojih uradnikov. Proti razsodbi se je ivernica priti žila nn upravno sodišče v Dubrovniku. ki pa je njeno pritožim zavrnilo.
d Nova ležišča bakra je odkril v bližini llitolja rudarski podjetnik Popovič. V eni toni rude je 14 gramov ziata nt 280 kg bakra. Ze davne hi. Jugoslovan hi I Ifogai, če zlatih i tain žil ne prikrival bi škrat ..
d Novo velik« radijsko oddajno postajo dobimo? Tvornica Philips namerava zgradili v Jugoslaviji veliko oddajno radijsko posluj" / jakosljo 120 KW. Postaja bi bila en« najmočnejših v Evropi. Tvornica je prepričana, da bi Lilo mogoče na ta način zvišati število j radijskih miličnikov od sedanjih 88 000 ua I 309,000. Nova postaja bi veljal« okoli 120 mi-i iijonov Din in tii se plačala s prispevki ud I naročnine. — Število radijskih naročnikov -c i !'o p" našem mnenju zdat.no zvišalo le, ak> ; I*' lake cena naročnine kakor tudi cen« ap.<-j ralo\ padla vsaj za polovico. I d Važna razsodba za podjetnike, liprav-: nn sodišče v Celju ie razsodilo. da obresti r.i j izp< sojeni denar pri napovedbi pridobitni'' j lahko odštejejo od dohodkov, če se je denar j pprabil za obratne namene. Pri družbenem ! davku pa se Lile že doslej odbitne vse «h-• ">sli ne glede, v kakšen namen se denar po-i rabi. Ta razsodba bo marskoga lahko r«'/.-' bieiiienila.
<1 Novo organizacijo braajevrev je odobrila banska uprava savske banovine. Velik
del branjevcev je bil namreč nezadovoljen z delovanjem ateužeajft maliif trgovcev.
d 51)80 prasaih sl*n»vanj je v Belgradu. Nekateri hišni gospodarji imajo rajši vse leto stanovanja prazna, kakor da bi znižali najemnino.
d Se veda« trgujem«. Kljub našim gospodarskim ukrepom proti Italiji, ni prenehal trgovska promet med mestom Zadrom ia obolieo. Italijsmska vlada je izjemoma dovolil*.. da se uvažajo živila z jugslovunskega ozemlja, ker bi sicer nastala v Zadrn prevelika draginja, naša vlada pa je dovolila i-zvoz živil v Zader, Ker bi sicer okoliški kmetje sploh ne mogli prodati pridelkov,
d Za »praži te v delavskega taeSjeniškega, doma. Na posredovanj«: notranjega ministra dr. Korošca tn miaiiitra brez, portfelja dr. Kreka j«< minister za telesno vzgojo naroda Konmenovič pristal, d« se izplačuje posojilo v znesku 4IXW00 Din občini Maroka Sobota na sgraditev delavskega izseljenskega doma.
d iOINlO Din zitvinlii za zdravstveno zaščito mater in otrok v I.jubljani jo odobril ministrski svet
d ftentjansk« železnico prične graditi. Med glavnimi deli, ki jih pričakuje Slovenija ud države, je nedvomno zgradita železnice št Jati/. Sevnica, soiazuierni> kratke, a važno proge, ker bi se z nj« združil ve? .sistem železnic ua bivšem Spodnjem Štajerskem ter 1>< tenjskem, kar bi omogočilo boljšo zvezo Maribora * SušakoHi. ius drugi strani pa hi pridobila tudi Ljubljana, ker bi poleg proge Zagreb—Zidani most, imela n« nrapolagu .še drugo progo čez Sevnico—St. .lan/, iu Trebnje,
mwino, .Francija pofiMja uafe delavce domov, da tako preskrbi delo svojim.
d Kmečki Kugada, Ljubljana, Krekov trg št. 10 (ftasproti Mestnega doma), vam nudi najboljše zštasko manufakturno hiugo po izcedno nizkih cenah. Obiščite trgovino in prepričajte se!
IZ DOMAČE POLITIKE
d Jugoslovanska vlada je «dg«verila ua dopis italijansko vlade zaradi sankcij (prepoved izvoza v Italijo). Odgovor naše vlade ima prijazno vsebino.
<1 Skladatelj« hrvatske narodne kitna® so te dni odkrili spomenik v Zeleujaku pri Klanjem Ob tej priliki je dr. Mafek izjavil sledeče: »Bog daj, da bi se čira prej vat Hrvatje popolnoma vživeli v smisel svoje narodne himne in razumeli, da je pravi domoljub tisti, ki ne ljubi domovine samo z besedami, ampak v •dejanj« ljubi ves hrvatski narod in v tem praven tudi uravna svoj« življenje.«;
d Na zadnji seji vlade je bilo sklenjeno, da se v državni režiji zgradi proga Usti Frača—Koča in da se gradbena dela takoj prično ! ler da se dvori kredit 50 milijonov Din za j oskrbo z vodo v krajih, kjer vode primanjkuje. Na soji je prometni minister tudi poročal o pogajanjih z Romuni glede zgraditve mostu čez Donavo, ki bi vezal Jugoslavijo in Romunijo.
j d Svoj dnevnik namerava baje izdajati
v Zagrebu dr. Maček. ! d Lističi -Sloves k a zemlja«:, ^Bojevnik« j in Ljudska pravica« bodo vztrajali sanjo še
Ivanka časih zlobna?
Nikakor n®! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tal* naš kuža je napram potepuhom in postopačem prav tak kakor je terpenfinovo milo Zlatorog napram umazaniji. Naš kuža užuge vsakega prifepenca, terpentinovo milo Zlatorog pa vsako umazanost pri perilu.
Gradnja proge je bila letos razpisana, nastale pa so rasne ovir«, čeprav jo je pravitim zdia-žiia ljubljanska tvrdka inž. Dukič. Kot interesenti so se namreč oglasile 3e druge tvrdke, zlasti iz Beigrada in inozemske. Dražba je bila sicer pravilno razpisana, niso pa bili v natečaju točno označeni pogoji, katere vrste kamen se UKzra uporabljati pri gradnji težjih terenskih premostite«', zlasli pri gradnji predorov. Zaradi teh ovir sta prejšnji teden odpotovala v Belgrad zastopnika tvrdke Dukič, to je inž. Dukič sam in inž. Alffild, katerima se je posrečilo doseči z generalno železniško direkcijo sporazum, tako da je bila medsebojna pogodba podpisana ter bo tvrdka Dukič ob prvi ugodni' vremenski pri Miti pričela z delom. Oba zastopnika ljubljanske tvrdke sta zaenkrat še v Bdgrada ter obravnavata s prstojnmi činiteiji Se druga važna vprašanja.
d Večja skupina naših izseljencev it Francije se je vrnila oni dan preko Jesenic v do-
do novega teta, nato pa pride ua dan kot ljubljenec vseh treh en sam časopis, ki bo podpiral mačkovsko gibanje v Sloveniji, l ako nekako poroča zadnji ^Bojevnik..
d Bivši ministrski predsednik .ieftif je te dni na nekem političnem sestanku izjavil, da hrvatsko vprašanje ne obstoji.
d Kdo se skriva pod Mnikovim klobukom. »Kovine;, glasilo Slovenske krajine pišejo, da so prišli ped Mačkov klobuk skoraj vsi tamošnji bivši demokratski socialisti in komunisti, da bi na ta način morda vendarle do vlade prišli. Slovensko ljudstvo pa dobro pozna gospode, ki si zadnji čas na-devijejo Mačkovo suknjo in jih »iejkoprej odklanja.
d Najprej krtih, potem spomenik. Nesrečnemu kmečkemu uporniku Matiju Gubcu so v Zagrebu nameravali postaviti spomenik. Pa se je toliko ljudi vmešalo v to reč', da spomenika ne bo. Vsak. Iii je hotel pokazati, da
Zal DINAR
dob«te tabisto Aspirina Varujte se pom*re<ib' Na vsak« tabtati je u H soje p 8aysrjev krit
ASPIRIN
B /VIU t 'J 1 %
je dober Hrvat, je hotel imeti odločilno besedo pni ton. Pevsko drufitvo »Zvonimir in »Društvo hrvatskih Zagoreev« »ta začela m svojo akcijo iu po časopisju se je že razne -ia vest, da sta g. nadškof dr. Stepinac in g. dr. Maček prevzela pokroviteljstvo. Drugo akcijo je vodila »Seljačka sloga« v posebnem odboru, sestavljena iz odborov brv. kulturnih društev, h kateremu naj bi pristopil tudi <ir. Msaček. Dr. Maček pa je napravil konec temu barantanju z njegovim imenom z izjavo, ki jo je dal zastopniku »Jutranjega lista«, v kateri pravi, da sedanji čas, ko je polno drugih narodnih potreb, ni ravno najbolj primeren za postavljajnje spomenikov, pokroviteljstva pa da v nobenem slučaju ne bo prevzel, ne pri tej, ne pri kaki drugi akciji, ker taka reč nima drugega pomena kakor da se prisili po-edine častitilepneže, da malo globlje sežejo v žep.
d Socialistična doslednost. Socialistični mesečnik Ljitdski glasi v zvezi z občinskimi volitvami na Ježici piše sledeče: a Vse se jo oddahnilo ob razpisu volitev, da nas jo doletela ta sreča, da si bomo občani lahko svobodno izvolili može, ki bodo pošteno in nepristransko vodili občino v tem kritičnem času. Skoro smo že pozabili, kaj je svoboda in demokracija itd.- — Sedaj pa si po zdravi pameti razložite socialistični korak, ki so ga napravili naši soeiji, fci so se prav za te volitve zvezali na žive in mrtve z ljudmi, ki so pri zadnjih »volitvah? najbolj kruto gazila sleherno svobodo, izvajali najgrši pritisk in bridko teptali svobodno ljudsko voljo. Sooiji, ali imate svoje pristaše za tako kratkovidne, da ne vidijo vaše nedoslednosti. Kdo bolj obsoja vašo zvezo s predstavniki skrajne kapitalistične iu buržuazne miselnosti, kakor ravno ljudje ia vašega tabora, ki prav zaradi tega ne bodo volili vaše liste, ker ste jih tako nesramno izdali. Dobro bi morda pa le bilo. da poveste, Eakaj vara prav m prav gre. Za dobro svojih tovarišev gotovo ne v prvi vrati!
d Revšisija občinskega poslovanja na Ježici. Zgodilo se je, da je prišel nekega dne tam v začetku prejšnjega meseca v občinsko pisarno ua Ježici revizor banske uprave v
V
PreHstraže italijanskih aska rije v prodirajo proti Makali
\ kaznilnico Lincoln-Heiglitz v Los Ange-lesu je prišel 22 letni Peter Daviš, ki telita 460 funtov. Zanj je moral ravnatelj k«7--ntlnice dati napraviti novo obleko, nove čevlje, novo perilo in novo posteljo
Ljubljani. Tri dni je init l g*>sp. rev \zor oprav-Ka. Po njegovem odhodu pa se je začel" -u-š'jati. da utegne župana in mogoče Je koga ('■iigega ta nepričakovani obisk odnesti z občine. In res, danes gosp. Ramovš ni več ježenski župan. Po volji Ivana dr Marušiča je prevzel od zadnjega našega ijtidskega župana gosp. Severja občinske p^tsle. 26 novembra letošnjega leta pa pii je moral iz-ročiti v druge ke. ker je tako zahteval rezultat uradne revizije. Z njim vred pa so bili razrešeni: čerin Miha z .1 ežšce. RoJla han z Jarš. l.enče Anton iz Kleč. Pečman Frane iz Stožie in Rotar Janez u Cernuč. Perko Ivan in Dimnik Miha iz Novih Jarš pa sta prav taku bila razrešena funkcij v občinskem izboru. ker sta bila po inkorporaciji pripadla ped ljublj. mestno občina. Do izida občiiii-Kkih volitev dne 15. decembra ho opravlja! tekoče občinske posle Skerlj Janez iz Savelj.
d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dohite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetan ' p., Ljubljana, Maistrova ulica 1-1. Priložiti znamko ?.a odgovor za R Din
NESREČE
d Gospodarsko poslopje je uničil po/ar
pristojnimi rinitelji še druga važna vprašanja, pri Mariboru.
d Cela domačija je zgorela posestniku j Jerneju Habjančiču v Stražgojncih na Drav- j skem polju.	I
d Sunek je vrgel voznika pod voz. Ono sredo se je pripetila na poti šl. Danijel— Prevalje smrtna nesreča, katere žrtev je (x> sU-.l voznik Beher Maks iz Prevalj. Voznik je sedel na vozu. Sredi klanca je sunek vrgel voznika pod voz. in so Bebru kolesa strla prsni koš.
d .Mina mu je raimesarila glavo. Dne 29.
nov. je ubila mina. ki je nenadoma eksplodirala. okrog let starega delavca Franceta l.uznarja. p d Gaznega z Dobrave pri Kropi, I i ie bil zaposlen pri urejevanju hudournika 1 nnovec v Kropi.
d Dve smrtni nesreči. Oni torek zvečer se je vračal s pošte v šmartneni ob Paki F. Stopar na svoj dom. Pot iz šmartnega na njegov dom pa vodi čez Pako. kjer je čisto ozka brv. Mož je najbrž vsled teme padel z mosta v Pako. Našli so ga \ sredo zjutraj mrtvega v Paki. — V četrtek pa se je zgodila v reških gozdovih druga smrtna nesreča, ki ie zahtevala življenje posestnika Filipa Komna n H ^ndrejca iz Trnave pri Gomil-
|ji*t,u . . .jisui aoiji. o, i ne, i „ .?.!.-., .ctosi.je ene, j,. , .>esaiapiji iiutlo prizadela tie-sarahsko poljedelstvo. Na deželi vlada prava lakota. Romunska vlada se je zavzela zlasti za otroke, katere pošiljajo v bogatejše kraje. Na sliki vidimo skupino otrok, ki so na vožnji skozi bukareško postajo in tam obedujejo
skem. Dt varil je s štirimi drugimi. Nesreča je hotela, da ga je podrlo drevo. Ker je bilo drevo ogromno, ga je z viška stlačilo k tlom, mu zlomilo prsni koš in rebra, prav tako tudi roke in noge. da je bil takoj mrtev. Preden se je zgodila nesreča, ga je tovariš opozoril, naj se ne umika v tisto smer in ga je celo vlekel stran. On pa je vzrajal pri mnenju, da drevo ne bo padlo tja in tako ga je zadela nesreča. Filip Korun je bil lastnik večjega posestva v Trnavi iti je bil skrben in priden gospodar.
NOVI GROBOVI
d I smili se jih! V Sostrem so pokopali bivšega lamošnjega župnika, duhovnega svetnika gosp. Martina Poljaka. — V Retnjali pri Tržiču je odšla v večnost posestnica in trgovka Magdalena Zupan. — V U>ki pri Zidanem mostu je zapel mrtvaški zvon posestniku Janezu Mlinarju z Mrzle Planine. — V Škofji [>oki je umrla 78-letna Ivana Gaber. — V Mariboru so položili k večnemu počitku prosvetnega inšpektorja v pokoju dr. Janka Bezjaka. — V Kranju so djali v grob ravnatelja tiskarne v Celju Josipa Linharta. — V Novem mestu je zapustila solzno dolino so-
. proga trgovca in posestnika Ana Ogoreutz ' roj. Kogler. — V Ljubljani je med drugimi umrl Kosec Franc. Naj počivajo v miru!
RAZNO
d Duhovne vaje za dekleta bodo na Mali Loki pred božičnimi prazniki samo enkrat in sicer od 14. do 18. decembra. Ne morete lepšt pripraviti svojih src za lepe božične praznike kakor s tem, da v samoti duhovnih vaj uredite svoje življenje, mnogo molite in se z vso dušo oklenete Boga. Prostora je še dosti. Pišite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala ljoka pri Ihanu, p. Domžale. Oskrbnina ža ves čas 100 Din; v to vsoto je že všteta vožnja z avtobusom iz Ljubljane in nazaj
PO DOMOVINI
Rajhenburšho baziliko so oropali
Ni dolgo, ko smo poročali o vlomu v naše žup-nišče v stanovanje gosp. svetnika Jos. Tratnika, pa je bil zopet izvršen gnusen rop v nedeljo zvečer v naši baziliki ,
V ponedeljek ob 4. zjutraj je prišel v baziliko /iaš cerkovnik Franc Medvešek ter prestrašen opazil, da so glavna vrata odprta, vratica na ta-bernakelnu razbita, a v njem ne Najsvetejšega kakor tudi ne dveh ciborijev. Edino konec pile je še ležal na oltarju, ki se je zločincu pri odpiranju zlomila. Cerkvenik je hitro obvestil našega gosp. svetnika Jo-s. Tratnika, ki je zaprosil na naši železniški postaji službujočega prometnika, naj bi pazi! na sumljive ljudi. Ko je prispel jutranji vlalj, ki pride v Rajhenburg ob 5.17, je železniško osobje obvestilo o dogodku orožnika, ki je spremljal vlak, podnarednika Franca Breznika z Zidanega mosta. Orožnik je v vlaku že med postajama Videm-Brc-žice s pomočjo sprevodnika prijel dva roparja, Kurnika Antona, doma iz Studenca pri Sevnici, in Blažiča Ludvika iz Ilirske Bistrice (italijanski državljan). Prvi je po poklicu mesar, drugi brezposelni delavec. Orožnik Franc Breznik je močno vklenjena roparja že 8 prvim jutranjim vlakom pripeljal v Rajhenburg. Pri sebi sta imela dele stol-čenega ciborija, mnogo ključev, dlet, dva vitriha in tudi nekaj denarja. Prišli so orožniki iz Senovega in pod vodstvom gosp. Lužarja se je začelo zasliševanje. Roparja sta povedala, da imata druge stvari skrite in da bo?ta pokazala kje.
Oba sta bila odvedena na kraj in res so našli blizu bazilike, kakih stopetdeset metrov od cerkve na župniškem zemljišču na njivi zakopano Najsvetejše in ostale razbite dele ciborijev. Škoda se ceni na ca. 15.000 Din. Oba tatova sta dobro poznana orožništvu. Izjavila sta, da sta tatvino v baziliki izvršila že okrog 8 zvečer ter se nato podala peš do postaje Videm-Krško, kjer sta v čakalnici prenočila in stopila v prvi jutranji vlak za Zagreb, kjer bi vnovčila ukradene stvari; kar sta zakopala na njivi, bi prišla pozneje iskat.
Fran jo Neubauer:
Tvoja duša
V	tvoji duši Marija je solnce, na oboku mu žar je prižgan,
a z ljubeznijo zemljo objema in planino zlati in ravan.
Tvoja duša se koplje v svetlobi, ki razliva se z jasnih višin, ko vsa zemlja beli od srebra se, ki razsipa ga ščip bogatin.
V	tvoji duši smehljajo se zvezde, ko v večer jim sijaj zagori
in vesele so svoje krasote sredi mirne in tihe noči.
Tvoja duša, ki si jo prejela od Boga kot brezmadežni dar, uživala prostost je brezmejno, ni zasužnil pekla jo glavar.
In telo ti je Stvarnik zastražil, ni se greh ga dotaknil nikdar, kakor duša ostalo je lepo, lesketal mu je čistosti žar.
Mi, ki grehi teže nas od rojstva, svoj proseči dvigujemo glas: Naj očiščeni pridemo gledat Tvoj brezgrešni, brezmadežni kras!
Marlfan
banovinski zdravnik in zdravnik moške bolnice usmiljenih bratov ordinlra od 10-13 NOVO MESTO - Kapiteljska ut. 2
Dvojni umor
pri N&vem mestu
Podoben zločin, kakor je bil izvršen pred nekaj meseci v Dobravicah, kjer sta bila umorjena; železniški čuvaj in njegova žena, se je zgodil v noči od sobote na nedeljo v Regerči vasi pri Novem mestu.
Blizu cerkve sv. Koka v Regerči vasi stoji hiša, v kateri sta stanovala 78 letni Ignacij Re-povž in njegova hčerka Marija. Vaščanom se je ' čudno zdelo, da v nedeljo ves dan ni bilo na spregled ne očeta Ignacija, ne hčerke Marije, vendar na kaj hudega niso mislili. Danes zjutraj pa so stopili pogledat v hišo, kaj je z njima. Nudil se jima je grozen piogled. V stanovanjski sobi sta ležala na tleh vsa v krvi, hčerk« s j>re-rezanim vratom, oče [>a udarjen z debelim kamnom po glavi. Po sobi je vse razmetano, vsi predali so odprti. Očividno je morilec iskal denar. Tudi v drugi sobi je vse narobe, v kuhinji pa vsa krvavo. Na kuhinjski mizi leži debel, robat kamen, s katerim je očividno bil ubit stari Rejjovi, zakaj kamna se drži še koža in lauje. Zločinec je najbrž prilezel v sobo skozi zadnje okno, ki je bilo samo priprto. Po zločinu si je v kuhinji v umivalniku umil roke, pustil okrvavljeno vodo in odšel. Novomeški orožniki 60 se takoj podali na kraj zločina in začeli natančno preiskovati. V času, ko to pišemo, za zločincem še ni nobene sledi.
God sv. Lucije in drugo.
(Dražgoše.)
Bliža se god sv. Lucije (13. dee.i. ki »a Dražgošani vsako leto z vso slovesnostjo obhajamo. Sv. Lucija, katere lepa bož lepotna cerkev slovi že najmanj WX> let. privabi ta dan številne častilce in romarje, ki pridejo prosit dragocenega zdravja oči ali jia se zahvalit zu uslišane molitve. Tudi letos, /.lasti če nam bo sneg prizanesel, pričakujemo mnogo romarjev, ki jih bomo sprejeli z največjim veseljem in jim nudili dovolj spovednikov za prejem svetih zakramentov. Poleg praznika sv. Lucije imamo tekom leta še tri romarske stiode: 3. nedeljo j>o Veliki noči, nedeljo po sv. Jakobu in nedeljo Imena Marijinega. Naj zaslovi zopet naša božja pot kot je sloveia v preteklih stoletjih, o čemer glasno pričajo naši znameniti zlati oltar ji, ki jio
T. Jeske-Choiiiski:
Ugašajoče solnce
(Nadaljevanje)
»Ti tvoji grški jiisatelji so vedno bolj dolgočasili,« je pristavila Tulija. »Vedno isti dogodki na potovanju, nesreče na morju, življenje zaljubljencev na samotnih otokih... stokrat sem že to slišala.«
»Ljubezen nikdar ne izgubi mikavnosti pri mladini,« je tiho odgovoril učitelj moli roslovja.
■ Misliš?«
»Ti sama veš, gosjiodariea.«
Plemkinja .je dvignila svojo glavo in njene oči so se srečale z zarečimi pogledi (Irka, ki jo je motril, kot bi jo hotel z očmi pojesti.
»Ali so pisma na oskrbnika že odposlana?« je vprašala Tulija z lahnim nasmehom.
»Kakor si ukazala, gospodarica,« je od: govoril modrijan in se sklonil nad papirnati zvitek.
»Slišim korake Marka Kvinktilija. Ne potrebujem te več; lahko odidc-š. Samo ne zmešaj preveč glave mojim sužnjam; ojia-žiim namreč, da častivredna modrost ni nenaklonjena Amorjevem ljubinikovanju!«
V trenotku, ko se je dvignil Hiparh, .je prihitel Mark. Danes je bil spočit, svez. popolnoma bel, z napudrano glavo, m v belih čevljih. Njegove blesteče roke, na katerih, je. celo' kosma t i ne skrbno odstranil, so krasile d ni goreti e zapestnice. Okrog sebe je razširjal orijentalske dišave.	.
»Prihajam ti na pomoč,« je reke in poljubil T liliji roke. »Kajti bojim se. da bi te morda blesk Fabijevega zlata omotil, kot afrikansko solnce. Ze prihaja namreč z vsem svojim spremstvom; od daleč sem ga videl.«
Tulija je nabrala malo obraz.
»Tebi je vse to šala,« je pripomnila.
»Mi je šalo napravilo, hočeš reči. Že uvi; devam, da ni življenje tako veselo, kot se mi je pred kratkim zdelo. Marsikaj me ne^ veže več nanj in najmanj zadovoljnega se čutim
v	družbi takih Fabijcev in njihovih hčera; toda nimam navade ozirati se nazaj, ako som se enkrat odločil stopati naprej.«
Na pragu se je pojavit kliear in naznanil:
»Odlični Lucij Fabij Pomponij Furio!«
»Julij Cezar Klavdi.i Antonin!« se je smejal Mark, ko je služabnik izginil. »Ze štiri imena ni je izmislil in v egiptovskih stojnicah kujiil dve stari omari s predniki. Prepričan sem: prej ko bo eno leto bo kak grški modrijan izvajal njegov rod od Ro-nmla in svet bo verjel, dokler bo mogel novi patrieij svoj rodovnik iznova pozla-čevati. Ti mi boš morala biti še hvaležna, da boš po meni v svaštvn s tako odlično rodovitni.«
»Mark!- ga je pokarala Tulija in se vzdignila. »Samemu sebi očitaj!«
Zavesa se je dvignila; vstopil je odločno Fabij, ki je vodil svojo hčer za roko. Ril je srednje postave, oblečen v krasno belo togo z ozkim robom, znamenjem viteškega stanu Z ostrim pogledom svojih malih, pro-dirnili oči je kmalu spoznal dostojanstveno jiostnvo plemkinje.
Trenutek se .ie Tulija obotavljala, neodločena. kni naj stori. A že se je premagala. Z neprisiI jenostjo svetske dame. s prijaznim nič značilnim smehljajem je pristopila k Li-
vi	i i. se dotaknila njenega čela z ustnicami 111 rekla: »Bodi pozdravljena v hiši Kornelij; cev! Soproga mojega dragega bratranca mi bo vedno dobrodošel gost.«
Fabijevemu poklonil je kratko odzdravila in povabila goste z lahnim zamahom roke da se vsedejo in tudi sama je zopet sedla.
Fabijev rumeni, od debelega nosu iu širokih ustnic jiopačeni obraz .ie zablestel v smehu in zadovoljnosti.
»Bogovi so nam podarili lep dan in zdi se da odobravajo združitev naših hiš,« je začel grški in se vsedel nasproti domači gospodinji.
»Mladino, ki svoje nedolžne sanje polaga na oltar Himna, spremljajo vedno dobra znamenja dobrohotnih bogov.« je odvrnila Tulija Liviji.
Njene besede niso vzbudile na licu deklice nikake rdečice, čeprav je bila nevesta šele petnajst let stara.
»Dobrim znamenjem bogov bo pripomogla še dobra volja Marka Kvintilija,« je pristavila Livija z dopadljivim smehom svojemu zaročencu.
»Potrudil se bom, da te dobra znamenja rie bodo varala.« je odgovoril Mark precej malomarno.
»To tudi ujiam«.
V leh besedah je bilo toliko odločnosti, da je Tulija jiogledala Livijo pozorne.iše v oči.
Lepa ni bila milijonarjeva hčerka. Male postave, stisnjena, podolgoste glave, z debelini nosom, mesnatimi in počutnimi ustnica; mi je imela ravno tako drobne in zvite oči kot njen oče. Ko je bila tako na zofi zlek; njena kol oseba, ki si mnogo domišlja, ni bila vredna časti, ki ji je bila dana, da jo smeln prestopiti prag Kornelijcev.
Plemkinji to ni ugajalo. Hladno ie zo; pet povzela besedo in pristavila: »Mark mi še ni povedal, kdaj bom imela srečo, lovijo pozdraviti kot njegovo soprogo«.
»Kakor hitro bo Livija končala svoj filozofski tečaj, bomo zažgali Himnu bakle,« je odgovoril Fabij.
»Deklica se bavi z grško modrostjo? Ah ni ta zabava prenaporna za njeno mlado glavico?«
tvojem bogatem sijaja ainiajo para v coli "lo veni j i — Se nekaj o nosom prosvetnem delu. Od letošnjemu občnega thoia se prav živahno gibljemo. Imamo dekliški krožek ki jo /ujel že skoraj vse dobromisteč* dekleta in ki deluje z največjo vnemo. Tudi fantovski odsek pripravljalno. Imeli smo v toni času že troje predavanj. Na god sv. 1 ne i te bo pa s Vinko /or govoril o evharističnem kongres«, kazal lepo skioptičiic slike in predvajal tiojlopšo prizore tudi v filmu. — Vse to kaže. da se drtlitveni odbor resno trudi, da bi zbral k resnemu dolu okrog ognjišča katoliške prosvetr v-n našo mladino.
Sveti misijo* in drugo.
(Mekinje.)
<£a našo žU|*iijo ko od 15. do 'ZL Oecembra »v. misijo;: pod v<xi>tvooi gg. laiaristov dr. Zde-šaij« in Tavčarja. Ob delavnikih bodo i oziram ua delavstvo po tovarnah govori zjutraj ob pol iestih in zvečer ob jx>l sedmih, obe nedelji pa zjutraj ob pol šestih, ob osmih, desetih in popoldne ob treh. Dal Bog svoj biajrostov! — Novoustaaov Ijena četa skavtov v Mekinjah bo uprizorita za sv. Miklavža otrokom na prazaik 3, decembra |X> večernicah v Društvenem domu trodejatKfco igro ■ Tončkove sanje«. Ce bo sv. Miklavžu ostalo še ka, darov, jih bo cb tej pritiki razdelit revnim otrokom.
Prireditve.
I Dev. \furiju v Polju.)
V četrtek ob T. bo prišel sv. Mikl.uz z velikim spremstvom obdarovat naše pridne otroke. posebno one iz Marijinega vrtca. Tudi pur-koljni nuni l»o,lo \ posebnem dejanju poku/ali svoje življenje v peklenskem parlamentu«. Vsi muli iu veliki (uidejo na svoj rnouo ua tem večeru, /ato vabimo k obilui udeležbi. —• Na praznik Brezmadežne. N. decembra, priredi na-ša kongregacija ob jx>l 4 akademijo v slavo Brezmadežni. Na sporedu so deklamacije. petje, govor in dramatični prizori
Podpore.
(-"viha Krajina.I Vlada je nakazala nekaj podpor krajem, ki jih je «n«a najhuje prizadela Tudi nam jo obljubljajo, t od n v obliki javnih del. Pripominjamo. dn jo misel dobra, toda ne vedno pravična. Vzemilo ta le slučaj. Kmet iina osem nedoletnili otrok, ki stradajo dnuna. Na delo ne
bo muc t L t. o i nit« iii,w<i pri gos|K)«i«i i -tvn d< Ia iu opnivk«. za eno ,m-lw tudi |xizimi več kakor dovolj. Dragi kmet pa ima štiri odrasle fante, ki bodo šli vsi lahko na delo iu si od- ■ služili podporo- Drugi bo dobi! veliko, pni p« nič. čeprav j,- bolj potreben. Želeli lii zato, dn hi ]iri dodelitvi podpor upoStevidi take slučaje. Istotako mislimo, da jo podpora namenjena kmetom, ki so 4fe«lo rt-s uncli. ne pu onim. ki posestvu nimajo.
Za delavstvo.
(Smlednik.)
Pri nas postaja vedno bolj vužuo delavsko vprašanje. lega se zavedo tndi »ase prosvetno društvo, in hoče ravno temu posvetiti vso pozornost. V ta uaineu tmli uprizori v nedeljo, H. decembra delavsko igro Za svobodo in pravico«.. Delavci, v času, ko se vedno bolj zavedate svojih pravic in ko vas hočejo nekateri kar s silo-potegniti za seboj v marksistični Ui-i bor, pridite in poglejte boj vernega delavstva j — trpečega /u svobodo svojega narodu. hoj 'ti ' pravice svojega stanu.
Proti trdi stolici,
l čirom in katarja r črcv>h je dobre sredstvo naravna
Frartz-Josefova
grenka veda, Se «e j«nlw večkrat a« dan. Iti*. £M> mifi. nw. sol. in uar. H(tf. S br. I.VIfci, 3&. V
Novice.
(Grahovo.)
(M V do 10. novembru smo imeli \ uuši turi sv. misijon Vodili so ga gg. luzaristi krušni cerkveni govori so privabljali vedno več in več poslašalcev, tako da je bil« cerkev zadnje ilni skoro cel dan natiito polna. Svoj višek je sv. misijau dosegel v ucdeijo zjutraj, ko smo skoraj vsi prejeli ••». obhajilo, podebno pa se ob veličastni skleni procesiji. kakršne naša far« še ni doživela. Vsi priznavamo, du ni nihče pričakoval tako krusnrjra aspeha — Ta lepi uspeh pa ni všeč oekcam tukajšnjemu »nap rod-nema« človeka, ki v »Glasu imw«mIu« tarna, du j so bili -govori sicer lepi. toda /u kmečki strni i skrajno poniževalni!« Gotovo jo moral dopis- j nifc pri govorih stiSnti marsikatero resnico na
i učita njegove tioMitutc v esti, zato B,„I)rj bodejo. - /.adnji čas so jo pri nas iiriCd,, ukoiju za ustanovitev nove občine v Grahovem Občina je pri na<« |K»tr«bna visrudi štoviltjjj, uradov, ii se nahajajo v naši rani: dekanijski in žiipiii urad, pošta, žandarmeriju, vojašnici šola ter številne figovim; ia obrti. Občina bi obsegata sedanji šolski okoli*.
Novice.
(Piežgunje pri Litiji.)
Dun blagoslovitvi; »Ljudskega doiinu Utl l*reapanjciB sino obhajati zelo slovesno. Puli,« drugih odličnih oseb, ki so prihitele na lo našu sluviiost, naj omenimo tajnika prosvetne /vezo g. Vinka Znra, ki je opravil ob 10 mašo s krto nisi govorom — in g. dekana Antona Gornika, ki je blagoslovil prostore »ljudskega domu« Biki je mnogo ljudi, in zastopniki sosednih dni .štev so se skoraj od povsod z veseljem oil/vali livuta jim! Tudi popoldanska prireditev jc p,,, tekla v najlepšem redu. za kar /usluži vs, priznanje iiaS ljubljeni g. župnik. linama tudi občino na Prežgan jem, čeprav -<- jc nc znatna jie.ščica borila zoper to. Pa je le pravku držalu s K5% občanov. Dne v. novembru je bil s »Ljudskem domu« občni /.bor JK/ Treheljev<». Izvolili smo odbor. Pp občnem /boru »e je vršila važnu seja JK/. Nn-a občinska uren-nizanja JK/, Šteje članov. -- V nedel jo, dur K. decembra, so oglasi sv Miklavž po nauku v »Ljudskem domu*. NturSi, potrudite -e. in napravite veselje svoji mladini. Darilu so ^pre-jomajo pred nnst«|M>m v žnpoiščti iti v trgnvini
—	iVtrš -tldeči križ«- se pripravja za -v. večer -krasno HcdenSe.kovo tiramo , i.t\ grunt', kmalu bo leto »kozi. Kljub krizi fn-č, n,,, v<i (»stati zvesti našemil *lkmoijiihiif.
Ix dolenj»k<4! iicsietk.
(Kostanjevica.)
V nedeljo smo in»cli diicudaj, du jc bili kaj. Pošteno sino se nasmejali našim igralcem
—	V nedeljo se 1«) oglasil Miklavž v naši dm-rani. Otroci »o ga seveda /olo vesele. — IJi jjii teden od 11. do 13. decembra bodo pri nas dn kovne vuje za ženi-. V;iaK du« po dva g«ivoi.i V Svetem Križu bodo v istem času duhovni vaje za može ju funte. — Tudi v ju« nem /n-ljenjti sc vse /nabito giblje. Menihi so l»lizn ol/čilisko volitve. Maii -bivši« sc »znkrafeovcit. <1n bi se
-bivšo so pogujujo / priključiti Ko«tunjcii
Fnbij je zmajal z rameni.
Filozofija je tako nekaj navadnega v modi/ je rekel, da bi soproga Marka Kvin-kiilija prišla večkrat v zadreifo, ako bi je no poznala vnaj v- njenih temeljih. Dobil aem iz Aten dobrega učitelja, da pomaga Liviji pridobiti nekaj testa nciirebavljiveea mato-rijala..
Nekdanji eestninar je »overil (grško brez napake, gladko z atiškim imglaaout. Tudi njegovi gibi niso. odbijajoče vplivali nn plemkinjo.
> Na katerem učitelju irnu moja «oprogn največ dopadenja?« je vpralal Mark.
Sojn-ogtno dopadeu.io ne sine uiuscroto-vati okusu inoža.f je odločno odgovorila Li-vija. .laz dajem prednost pred vsemi modrijani Epikurju.t
»To je v resnici edini modrijan, ki daje najbolj vprabna navodila za življenje,« je pristavil Fabij.
Jn Epiktet?« je pripomnila Tulija.
i' abij je omalovažujoče mahnil z roko. »Kako more suženj misliti za svobodne ljudi ?
Potem se je napeljal pogovor na drug predmet iu rekel: »Lepa Tulija je bila včeraj gotovo v cirkuHii? Tn Auicet dela naravnost čudeže; stotikrat je že prejel prvo darilo.'.
»Vozi kot pravcati solnčni bog,t jo potrdila Tulija.
. »Herkul ni mogel biti lepšo zraščnn od njega,* je pristavil Mark.
»Ako bi hotel Mark Avrel delovati bolj v «u i slu Bitna, bi moral okrasiti Aniceta s ikrlatom,« je naglo pripomnila Livijs
»Porcija Porfirija mn je vrgla velikanski šopek belih kamelij,« je rekel Fabij in #« značilno smejal.
»Kaj pa pravi konzul, njen rnož k te-mn?» je vprašala Tulija.
»Konzul Pulherij pa <»losk ji ?m dolgo vsem častilocui .svoje soproge.' jo piistavil
Mark.
.Jaz m! ne čudim,« je [Kivzola aupet besedo Tivijo, »da ima raje lepega Auieota, kot grdega iu iKiletuioga tuožu..
Te bcwotle no -zvenele z um t petnajstletne deklice tako čudno, dn je Fabij karajoč« pogledal k vo j o lioer.
Lici j a pa je zaničljivu namrdnila svoj« debele ustnico in očitajoče reklu: »Časi no' minili, ko tono inorali liliniti m!vedno»t.<i
Za Poioijo Pulherijo je juišiii na vi« t o precejšnje število drugih uovelikih gospa Rima, o katerih je zna! vsakdo navzočih ka.i zanimivega povedati.
Pri slovesu pu je roko I Fabij: »Upam. da so bo tu pod tako srečnimi znam«inji sklenjena zveza s časom ža utrdila v proevit naših hiš, v blagor Fabijcev, Kvinktijeev in sorodnih rodovi«.
Mark je spremljal -svojo zaročenko do preddvora. Tu mu je zaiepetal Fabij: >Ako boš imel dojioldiie kaj več časa, poišči me nn Marsovem polju. Potrebujem tvojega nasveta v zelo unjni zadevi«.
Ko se, je p rotor vrnil v spremno dvora uo, je vprašal Tulijo: »No, kako ti ngajn Fabij?«
Tulija je skomignila z rameni. »No morem si biti popolnoma lia .jasnem. Na videz nima i« človek nič odbijajočega na sebi ve de še dostojno, govori izvrstno grško in 'vendar tiči v njem nekaj, kar ga loči od nas.
• "m t°	sleilovi njegovega pokole
nja. Jo bo izginilo v naModnjeni rodu. Fa-htj m vsiljivec Predno ga je lakomnost Egipčana zavedla k zlatim jamam pri emi-ut, je bil v Rimu odvetnik, in je mnogo ob čevaJIv plemiških rodovinali.«
»Bila sem na vsak način iznenadena vsletl njegovega vljudnega nastopa. Zelo
pazljiv irnira bili človek, a k«, Irooe ra/lonti njegovo priučeno vedenje.
Zlato povišuje uistke in [mnižujo visoke. Ruzlika stanu se hitro izenači. Za denar jc mogoč« kupiti uajboljše sužnje, ki znajo v-c napravili, kur je d«ii«s no svetu mogoče. Samo posebnež kot .te Publij uoee te resni co lazumeti.«
In še druge stvari s«, ki jih ni mogoi'c dobiii za deuar.- je priponniilu Tulija.
»Državljanski čut tJolžiiosti. ljubezen d" Rima in podobno starodavnimi!!« .-«• .!«■ norčeval Mark. > Vem kaj hočeš reči; to so -noc povesti, ki se bero danes samo še v knjigah. Nekaj lisletra pu. kar so naši očetje luie-ui-vali kreposti, s«' je inoromo ho vedno naučiti Tudi Fabij zna govoriti kot stari Kalo. nk« vidi, da je potrebno.
'Meni nt- ugaju zgoiluo po lova njo Livi-
je priiMininjlu Tutijii.
> Današnje deklice so našitn starim m«-torum zelo neenake; toda soproga brez pni'; sodkov bo tiuli veselemu pretorju marsikaj pregledala... Toda pri tebi no vidim nobenih kolovratov in s tatov!« jc vzkliknil Mark iti se oziral. rPublij te Ivo gotovn v bližnjih dneh obiskal.«
»Moji sužnji bi sc mi posmehovali. bi pi-oiniiijala setlaj hišno opravo. Poskusila bom igrati vlogo ninironc tudi brez le kotne di,ie.«
»Morda so snidemo danes nn Mart oveni polju, dan ie tako lep'/
SS temi besedami se je Mark poslovil ■>'' 'Puli.je.
Topel oktoberski dan je izvabil ves H'"1 nn Martovo polje. Kdor le ni bil uri vezan na prodajaln« nli delavnico, je hite) v ln mestni park.
Martovo ooljo je ležalo ua levem brce« Tib»re iu -zavzemalo ogromen prostor. > cc
ški občini. Upajo namreč, da bodo s pomočjo njihovih glasov šo naprej imeli kaj besede. Pa Him» prepričani, da se zakrakuvei ne. bodo d'd i spel jati uu led. Pošten in zaveden Slovenec pač ne more podpirati politike tistih, ki so dosledno izdajali slovenske koristi. Vas Gruča je izrazila željo, da se. iz kostimjeviške občine izloči in pridruži Bpet St. Jerneju. 'l'o Iii vodilo do občinskih volitev v obeh občinah.
Prosvetna vest. t Polica pri Višnji gori.)
Prosvetno društvo Šmarje igra v nedeljo, s. decembru, ob 3. popoldne v cerkveni hiši na Polici lepo igro -Koroški Tihotapci* v štirih dejanjih. Vljudno vabimo, da se te lepe predstave udeležite v velikem številu. — Istočasno naznanjamo, dn se /n ta dan napovedani] pr<-d stava I iliofnpeev. v Šmarju ne vrši.
Prosvet«.
lSo-lro.l
\ eetrU-k, ">. decembra. '»h S, /večer -r bo v di uštvciiein domu oglasil sv Miklavž Davila -c bodo sprejeuinlu od 4 pojuildne do po! 7. /večer /.u Božič pi ij>ra . Ijuuio in -(udiramo božični misferij Henrik gobavi vile/ 1 :, ,i jc vsebinsko lepa in primerili* /u pia/nova n p-K risiiisii cg(i ropt v n.
Smrtna kosa iSpitalič)
Pred nekaj dnevi je nenadno umrl v run i /up-uiii mizarski mojster Frančišek Klemen. Pokojni je bil dolgo vrsto fel zvest naročnik Domoljubu, posten in značajen mož, ki ni bil /nun samo kot izvrstni oi>rtnik temveč tudi kot vnet in /avciieu katoličan. Svojo obrt je izvrševal po raznih krajih naše ožje domovine a najdelj v l/imskib toplicah in v rojstnem kraju. Pokojni Frančišek je ludi brat znanega podoba rja ni pozlataria Ivana Klemena iz Kamnika. Naj v miru počiva!
/. naših hribov.
'.škocijun prt Moki onogu.i
kupcev /a vino takamo. /c preil ča-om |c Slovenec« poroča! o letošnjem vinskem pridelku T11 reci moramo, da je po kakovosti, kukoi mdi pu količini v«uj v višjih legah obilen iu izvršna. Vendar so «a razmeroma malo jirodili doM-diij. /arudi ,tegu pii ie kri/a še boli ob-
čutljiva, saj bi si rad madsikdo kupil naipo-trelineje, pa ni in ni denarja, ker tti »berontije«. Kar ie bilo dosedaj poknjiljem^a vina. je šlo za ceno 3,50 do 4 Din. te že preje ne, spomladi pa pričakujemo kupcev in kupčije. - le/,ko je obolela cdčilofova, učiteljica ua TeKali; zadnja leta je bila večkrat jitegaujattu, končno pu je vkljiib 30 službenim letom prišla ua Tclče. /te limo ji skoraj okrevanja. Za 250 učencev jo ostala na šoli samo ena učne moč. —■ Prvič je v naši fari zasvetila električna luč pretekli teden pri posestniku Antonu činkoletu pod Bojuikom. /a domačo porabo si je napravil na vodni pogon mujkon diiunno-stroj. — Sv. Miklavž je obljubit, da se bo letos oglasil tudi na Teletih na praznik. H. decembra, popoldne.
Prosvetu.
(Sod ra/icu.) Naše Prosvetno društvo je \ nedeljo, dne 24. novembra, ujirizorilo v lejio prenovljeni dvorani ljudsko igro »/.ugorski zvonovi«. Pred igro je moški zbor odpel tri lepe narodne pe.smi. Vsi. ki smo se prireditve udeležili, smo odšli i/, dvorane prijetno presenečeni. Naše ljudstvo pa jc s svojo udeležilo tmka/nlo, tla si se vedno /eli jiošteoega ra/.vedrtlii in i/obm/be. Dovolj je /e
Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josei grenčice«.
s"' nw»"im" t ii > wmii mwiinw"iin il pumiii
bilo čakanju in prisilnega molka: zdaj sinemo spet -vobodno delati in dihati Seveda se nekateri nasprotniki v to kar ne morejo vživeli, tta drugi strani |>a se nekateri še ne morejo od ločiti, da Iti odkrilo stopiti v naše vrste, nas podpirali iii mini pomagali pri delu /a pravo kulturo našega ljudstva, in da bi se povsod -kupno borili proti onim. ki nam spor skušajo . metati polenu pod noge. — /.a Miklavžev večer j pripravlja društvo kratek, a lep otroški prizor | - petjem, in nato sledi razdeljevanje darov. 1 ua kar že /.daj opozarjamo starše, ki bi radi I naredili svojim otrokom kaj vesetla.
i	Novice
(Begunje pri Lescah) \ eseli smo in z.elo zadovoljni. Proti volji ljudstva je bila ood prejšnjo vlado ukinjena begunjska
občina iti priključena Lescam. Radi zgraditve velikih
občin, se je reklo. Dejanski so pa igrali veliko, če ue največjo v!o<ro drugi oziri. v postavno določenem rSku so ljudje podpisali prošnjo, da „e jim vrne samostojnost, pa zaman. Ustreglo se jim je pa sedaj, /.a kar izrekajo občani toplo zahvalo ministru dr. Korošcu in banu dr. Natiačenu, ki sta se oba za zadevo vneto zavzela, tembolj, ker so obema Begunje in cela zadeva dohro znani. Občini jc priključenih na željo in prošnjo prizadetih še par sosednih vasi, ki preje niso sem spadale, ki so jim pa Begunje naravno središče. Tako se bodo sedaj krile meje občine z mejo župnije, kar ima mnogo ugodnosti. Na kaznilniškem pokopališču so zgradile sestre usmitjenke, ki zavod upravljajo, zase novo grobnico, kamor so prenesle kosti sester, ki so dosedaj tu umrle in kamor bodo pokopavati sestre, ki bodo zanaprej tu našle poslednji počitek. grobnico so postavile lično kapelico.
!z naših društev.
(Mengeš)
Praznik zedinjenja sno letos pri nas zadosti slovesno praznovali iu se tako spomnili ustanovitve naše države, njenega rojstnega .Ine z lepo proslavo.
Na predvečer je bita bakljada in slovesni sprevod po trgu. V nedeljo popoldne je bila slavnostna akademija v Društvenem domu. Sodelovala je pri programu skoro vsa l»ra. zastopana po različnih društvih in zastopili. — Pozabiti ne smemo predavanja pret. četrtka zvečer, ko nas je g. javornik po-• e I j a I v Abesinijo — V nedeljo tia praznik Brezmadežne. ki vedno bolj postaja praznik katoliške mladine, borno tudi pri nas slovesno praznovali. Za ta dan bodo naši fantje uprizorili versko igro Luč z <;ora . Gjiamo, da' bodo svoje delo dobro-naredili. Začetek bo popoldne po litanijah.
Novice
(St. Rupert na Dolenjskem)
Itidi v našo dolino je pripihal drug političen veter! Pred dobrim mesecem smo ustanovili stranko JRZ. katere predsednik je tukajšni trg. g. Marko Kastelec. V nedeljo, 24. nov. smo imeli pa shod. Govoril nam je bivši narodni poslanec g. Janez. Brodar, ki jc orisal prejšnji režim in sedanji položaj vlade. Ljudstva je bilo i»!no dvorano ni navdušeno odobravalo i^ovor g. poslanca. — Dne 11. nov. smo pokopali Livkovega očeta iz: Homa, moža, kateri se je udcjstvoval v verskem in tudi v javnem življenju. Bil je 15 let obč. odbornik, med ustanovitelji hranilnice /raven pa še ključar po-družne cerkvice na Vihru. Počivaj v miru! — V
slotisoe kvadratnih klufter zemlje mi name uili nekdaj očetje republike javnim namenom. plemiči in cesarji jia -o okrasili to jio-
1 jc s krušnimi -.stavbami, ua katero ,ie bil vsak
rimski meščan jioiukseti. Tu so liilu gledališča. eii-kiis, stadion, 'kopeli. Tu so bili nako-
pičeni v številnih dvoranah neizmerni zakladi: Iu je svetovno mesto posluviln pod po
nosno kupolo Pantenna bogove.
V Itivorjevih gajih so bili te,urni drevoredi, vrtiči in liela. ,-• peskom jKisuta potu. I I iu jene so vabile številne klopi k od poči i -ku, onim pa, ki so se dolgočasili, -o nudila razna zabavišča razvedrilu. Otroci so si1 igrali na planem; glumaoi so kričali drug čez drugega hvaleč vsak /svojo umetno«! in vabili v svoja zabavišča. Na konju, peš. v no-silnieuh in \ dvokolesnih vozičkih so hitele na vseli potih nove množice. V«e vrvenje [ia so pre,kričali s svojimi glasnimi prošnjami berači in prodajalci raznih drobnarij.
01) kraju lavorjevega gaja blizu poetika A gripe, sta sedela na kumeniti klopi dva Hermana, katera je zjutraj zadržal sprevod Kubi jev. Glave sta imela podprte z rokami in zrla v- pisano vrvenje ter molčala kol po bila od volikoiuestnegn vrveža.
Pred njihovimi očmi «e je razvijal prizor udobnosti in uživanja. V škrlatnih no-silnioab ua Inhkonogih konjih so hiteli njih gostiodaiji sveta katere so nosili in sprem-Ijali s 11 ž 11 ji vseh barv in jezikov. Njim liu-spruti se je dvigala v jasno in sinje nebo mogočna stavba Portika. Sto stebrov iz Ivi-gi.jskega marmorja je nosilo orjaško ostrešje. Tu so se prodajni i sužnji, kakor tudi s o-nova kost, španska volna, kitajska svila, platno in barvano sleklo, grško vino. egiptovska zelenjava, arabske dišave, ribe ,/. Onega morja, sir iz «lvice in smaragdi i/ Urala Delo in pot vselt narodov je služil
l u uživanju svetovnega vladarja srečnega Iti ina.
Nikjer je nisi videl?, je vprašal preteki. ne da bi se kaj premaknil.
.Pregledal sem celo Martovo polje do zadnjega kotička. Vaše neveste jia nisem nikjer videl. Dobro so jo skrili.« je odgovoril Herman.
In zopet sta molčala.
Kaj takega ni pni nas,« ,ie povzel čez nekaj časa. zopet prefekt in pokazal z lah nini zamahom roke na veličastnost kraja.
!>u. toda toliko beračev pn tudi ni pn nns. je pripomnil starejši.
Toda njihovi berači žive in stanujejo bolje kot naši gospodje.«
Prav nič jili ne zavidam za njihove .smrdljive in /mlelile votline brez solnen in zraka.'
Tebi torej bolj ugajajo naši po gozdovih razi re.-eul dvot-i?«	_	,. •
\' nmikontanski h gozdovih prebivajo bogovi.
Tudi Uiuil.iani imajo svoje bogove.«
Njihovi bogovi so popačeni, kot oni sami. ie odgovoril pl.-n-obrndee. »Njihovi tem-plj'i so p-Mzni in njihovi duhovniki ne drže oltarjev v časti.«
Pa vendar vlada njihov Olimp nad našo V nihalo...«	,	...
Hole-leti .smehljaj je preletel pn teh besedah prefeklov obraz.
In zopet sta umolknila: z jeznim pogledom sta opazovala veseli Kini.
("tez nekaj časti ;ie Herman prekinil molk.
Gospod .morila še ne veste, da Jieka.i tednov sem zopet odmeva bojno orožje m bojna pesem v naših gozdovih?«	.
Prefekt -se je previdno ozrl — nikogar ni bilo v bližini. Tedaj je odgovoril: »Da bo jioles- starih zopet, nov poraz za na«. ^ njihovo močjo se ne moremo meriti.«
Njihova moč se naslanja največ nu hra: i brosl zavezniških narodov. Nobenih legij bi ne bilo brez naših rok.
Tako govoriš, kot no hi bil legijonar. Kot star vojak bi moral vedeti, da mala, na red in disciplino navajena četa lahko po-: 1 o!če celo neurejeno vojsko.«
Danes imamo na tisoče svojih legijo | nar.iev iu ni nam več tuja Hojna umetnost.« ' Nekdo prihaja!« je opozoril prefekt.
Po mali skozi lavorjev gaj speljani stezi je stopal samoten popotnik- Roke prekri ; žam n« prsih je počasi stopal » povešeno glavo.	.
Ko je prišel' bliže kamenih kiopi, sta planila obenem oba Germana kvišku. Sta rejši je obstal v vojaški stoji kot vklesan, | mlajši pa jc hitel par korakov potniku ua-j proti.
Publidt«
' Publij Kvinktilij Var je dvignil svojo I glavo; žarek odkritosrčnega veselega izue-' nadenja je preletel njegov mrki obraz,
Servij? Ti v Rimu?« je zaklical in pri-1 jaz.no slisnil roko Ciernianii. »In tu te mo-I ram srečati! Hišo Kvinktllijev hi ti lahko pokazal vsak mestni stražar. Kje stanuješ?«
Nastani! sem se v šotoru pretorijaueev. ' toda naiiien.il sem se. da te jutri obiščem,« ' je odgovoril prefekt.
Medlem je Publij zapazil tudi njegove-1 ga spreinl.ievalea in jo stopil tudi k njemu.
Ah, tu ,ie Herman!« je smehljajoč po I zdravil vojaka, ki je imef še vedno svoje i .srepo oko nepremično uprto v tribuna; »Iier-i 'man, eent.urij tretje kohorte, desete legije-j Ali se še spominjaš ljutega napada v Pano; ' ni ii? Drug poleg drugega, sva šla nasproti celemu oblaku puščic in kopij. Tedaj nama je bilo vroče, ali ne, stari?«
(DalieK
petek bo sv. Miklavž, zato bo na predvečer v četrtek prosv. društvo v dvorani priredilo Miklavžev večer za otroke, pa tudi za odrasle.
Jubilej
(Hrušica)
Ugledni posestnik g. Franc Sušteršič je praznoval 3. tiec. 75-letnico svojega življenja. Jubilant je videl rvogo sveta. Znana mu ni le naša ožja in širša domovina, ampak tudi druge evropske države in Amerika. O svojih potovanjih ve mnogo zanimivega povedati. Čeprav samouk, se je izvežbal za iobrega in priznanega cerkvenega slikarja. Mnogo njegovih del krasi cerkve Vedno je bil izredno ljubezniv, mehak in dobrosrčen. Dobro govori več jezikov. V Hrušici je vsled svojih zmožnosti vršil več uglednih javnih "služb. Zadnje čase ga je sicer revinatizem priklenil na bolniško posteljo, a njegov veseli značaj mu pomaga, da tudi breme starih let junaško prenaša. Bog daj našemu staremu naročniku še zdravja in obilo srečnih let!
NAZNANILA
n Ziri. Kat. prosv. drušlvo na Dobračevi priredi dne S. decembra ob pol 4 pop. Iejx> igro s petjem: »Podoba Devico Marije«. Pred igro be cerkveni zbor zapel par lepih pesmi. Izkreno vabljeni tudi oni, ki se naših običajnih večernih prireditev ne morejo udeleževati
n Vinarska zadruga Meilika, priredi 12. t. m. vinarsko razstavo spojeno z vinskim sejmom. Otvoritev razstave bo ob 12. uri po prihodu vlakov iz Karlovca in Ljubljane. Razstava bo v lastnih prostorih vinarske zadruge pri kolodvoru Kupci se vabijo.
n —Gasilci z Vira ponove dne s. decembra oh 15. v Godbenem domu v Domžalah ljudsko igro črn« žena«. Predprodaja vstopnic v Godbenem domu na dan predstave.
*
k Sveta maša in pesmi. Priredil dr. Pr. Kimovec. Zbirka večinoma znanih in nekaj novih cerkvenih jiesmi. ki je namenjena predvsem za ljudsko petje pri sv maši. Obsega Mi pesmi za celo leto. Zbirka bo brez dvoma veliko pripomogla k lepemu petju v cerkvi. Dobi se v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za 16 Din. !
DROBTINE
Kako sanirajo občine na — Kitajskem. V kitajskem mestu Lung-Yen primanjkuje mladih mož za ženitve. Med dekleti, ki bi se rade poročile, vlada pravcato tekmovanje za ženine. Občinski svet jc posegel v položaj in uvedel takozvani davek »za mlada dekleta«, ki znaša v naši valuti okoli 80 Din. Ko dekle odplača davek, dobi dovoljenje, da sme iskati ženina. Ce se poroči žena brez mestnega dovoljenja, jo kaznujejo z zaporom ali denarno globo. Poročajo, da je It malo deklet, ki bi davka ne plačale, seveda ne iz ljubezni do mesta, marveč iz želje |X> ženinu. Beležili so čeki vesele slučaje, da jc ženin plačal davek za svoje dekle, če ni premogla sama.
Dvakrat na leto 12.000 kilometrov. Lastovka ali štorklja preletita vsako leto tja in nazaj več tisoč kilometrov. Najdaljše razdalje preletijo letno
zdra«nlk
javijo, da je otvoril privatno ordinacijo v Črnem!)«.
ptice selivke iz severne Azije in Amerike. Tako zvani dežni piskač preleti vsako leto dvakrat 12.000 km. Pot njegova gre od Beringove morske ceste ob azijski obali do Avstralije in Nove Zelandije. Ptice selivke letijo brez karte, navadno v noči in jim kaže sigurno pol od Stvarniki podarjeni nagon.
Ker v Palestisi ni dosti drevja in grmičja, delajo čebele svoje panje v duplinah skalovja V poletnem času raztopi solncc satjvje tako. da se razteka med iz skalovja.
»Farme« v K* ropi. Nekaj je Kvrojia vendarle uspešno posnela po Ameriki: njene farme. Pole:; kokošjih farm jioznamo v Evropi že tnruie ever nih lisic, bobrov, taline za želve, fazane i. dr. Rekord v farmah pa ima trenutno nek Parižan, ki goji na svojem posestvu ribe. imenovane sipe (Tintenfisch). To so morske ribe. katerih meso slovi kot delikatesa. Seve leži njegovo posestvo ob murju, hrano za svoje ribe pa dobiva iz Amerike. Evropa sicer nima nobene druue skrbi.
RADIO
od 5 .decembra do 12. decembra 1933.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročil« 13 Cas, spored. obvestila, 13.13 Plošče, 14. Vre. me, poročila, borza, 19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 5. decembra: 18 Miklavž in purkelj govorita. 18.40 Slovenščina za Slovence, |i).Ti| Nacionalna ura. 20 Prenos iz Belgradu, NV poved času, vremenska napoved, poročila, olij«. va sporeda, 22.15 Radijski koncert. — Petek, b. dec.: 11 šolska ura, 18 ženska ura, th.Jn Vokalni koncert, 18.40 O zaščiti upnikov, 19.30 \a. cionalaa ura, 20 Prenos iz Zagreba, 22 Napoved časa, vremenska n«|M>ved, poročila, objava sporeda. 22.15 Radijski orkester. — Sobo'a, 7. ile. cembra: IH Radijski orkester, 18.40 Pereč u /u-nanje - politična vprušanju — Nedelja, 8. decembru: 8 .Napoved časa. |Hiročilu, objava sporeda, 8.15 Telovadba. 8.45 Koncert citra.škcga krožka Vesna«, 9.45 Versko predavanje, lil Prenos i/ Marilioro. 11.30 Mladinska ura. 15 kmetijsko predavanje. 15.20 Radijski orkester. Iti Gospodinjska ura. 16 15 Radijski orkester. 17.li Razvoj slov. drame. 19."V) Nacionalna ura iu .Napoved časa, poročila, objuvii sporedu. -'o.H Operne arije, 21.30 Prenos i/ Zagrebu. 2-' Napoved času. vremenska napoved, poročila, ob. juva sporeda. 22.15 l.aliku glasbo — Poncilc-i (jck. 9. decembra. 18 Zdravniška ura Is ;u I Harmonik« Is.40 2009 letnica pesnika lloraciju. \ I9.3(i Nu< ionalnu ura JO Radijski orkester. JI i Komorni kvintet na pihalu. 22 Napoved časa. j vremenska no|wived. pončilo. objava sporeda, j 22.13 Instrumentalni dueti — Torek. tli. de-' remhra: II šolska ura. 18 Radijski orkester, | 18.4(1 Višek kitajske kulture pred propadom I 19.3o Nacionalna ura. 20 Preims opere i/ Zatrie-ba. v odmoru: Časovna napoved, vreme, poročila, objava sporeda — Sreda. II. decembra: 18 Otroška ura. 18.JO Storžek se jc |>oholj-,tl. 18,40 () morfologiji in geologiji planincev, lovi Prenos / Dunaja 22 Napoved časa vremenska napoied. poročila, oblina sporeda 22.15 Diut mandoline in kitare.
PORAVNA ITt NAROČNINO'
B-skir
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje.)
V berdjunskem krajevnem časopisu sem dne 23. maja 1918 čital brzojavko, da je bil oddelek anarhistov pod vodstvom Marusjc Nikiforovne pri Rostovu na Donu popolnoma uničen. Anarhisti so nazadnje sami drug na drugega streljali. da bi ne prišli v trde roke carskih generalov. Ta dan sem čital. da je general Kornilov, o katerem sem že pisal v .Spominih«, padel šele sedaj v boju z boljševiki. Pri bombardirovki Jeli/abetgradu je prišlo k njemu odposlanstvo boljševikov s jvizivom. nuj se vda. kar je ge-nerul. pri katerem je bil večji oddelek prijateljev. odklonil. Ko je boliševiško odposlanstvo odšlo, je začela boljševi.ška artiljerija streljati v ta dom. Kornilov ni hotel zapustiti hiše in je mirno pii čaj Končno je bil pri bombur-dirovki hudo ranjen in je padel v nezavest. Ko je prišel k sebi, je rekel, da se dobro počuti, a je kmalu nato izdihnil Berdjanski časopis je tudi poročal, da so boljševiki generala Kornilo-,va tajno pokopali in da za grob nihče ne ve.
Začetkom junija 1918 je bil pred nemškim mestnim poveljništvom nabit razglas, da se lahko piše v Germani jo, in sicer y nemščini. Pis-ino, ki ne sme imeti več kot štiri struni in mora bih odprto, je treba predložiti policijskemu oddelku nemškega poveljništva in nalepiti znamko zu 20 kopjejk.
..., f>oroč'|o iz Kijeva ve, da se v mnogih okrajih, ki tvorijo Ukrajino, pojavlja uporno giba-aije. Kmetje zažigajo veleposestnikom hiše, pa-»ejo krave j»o veleposestniškem žitu in sploh (postopajo kot gospodarji veleposestva.
Boljševiki so tiste dni bombardirali Rostov »ia Donu, ki je bil prešel kozakom v roke. Spustili so v mesto okrog 4000 izstrelkov in povzročili tuni velika razrušeni«. Med bombardi-
ranjem je padlo tudi m mol' o Nemcev iu \v-stri jcev.
Zanimiv članek scin čiial v »Berltuer lage-blaltu«. Napisal ga je poročevalec l.ederer. Z o/irom na položaj v ("krajini poudarja sledeče: »Kmetje in delavci ne marajo za hetimuiu (nekak državni poglavar Ukrajine. izvoljen od kinetov« po nemški volji). Celo mnogi izobraženci so proti hetmanu, čeprav še niso izginili sledovi boljševiškega divjanju. Kmetje iu delavci se boje cuii/m« Večina Ukrajine hoče biti samostojna, vendar v zvezi z Veliko Rusijo.
I.ederer	odkrito obžaluje, do se mora nemško armada vtikati v notranje zadeve I krojinc, iu smelo priznava, do se hetman op-ro samo nu germanske bajonete Avstrijska in nemška vlada sta seveda hetmunu u rudno priznati. Niso pa se 11111 hoteli |>okorovoti kmetje in so se puntali tudi zato, ker so Gerinanci zahtevali od
11 jih žitne zaloge za izvoz v Nemčijo. Upornike so nemške posadke ostro kaznovale. Neredko so jim Nemci požgali cele vosi. V tistih dneh je
II.	pr. nu ta način pogorelo veliko ukrajinsko selo Gulaj-Polje.
Dne 13. muja 1918 je bil pravoslavni Vne-bohod. jaz sem stopil v lepo katoliško cerkev v Berdjansku, prisostvoval službi božji ju se zopet enkrat spravil z Bogom.
Nemško okupacijska armada je uvedla v Ukrajini jirecej strogo cenzuro. V Boljšem Tok-rnakti so ti. pr. Nemci zahtevali, d« jim pred-lože društva v odobritev celo muzikuini program prireditev.
Časopisje je pisalo, da so socialisti — revolucionarji — leve smeri ubili v Moskvi nemškega konzula Mirbucho, v Kijevu pa feldmoršala Eichhornu. Seveda ini ni znano, če je bilo vse to tudi res.
Čital sem tiste dni, d« hijejo češki oddelki I že več tednov boje z boljševiki. Čehi so vzeli boljševikorn več mest oh Volgi in skoraj vso sibirsko železnico. Angličani in Srbi da so se izkrcali na severu pri Murmanu in se nnliujaio okrog 300 kilometrov severovzhodno od Petro-grada. Ruski prostovoljci p« so prišli 200 km
pred Moskvo. Tudi /a resničnost teli vesli .t*. veda ne jamčim
Dne 4. avgusta 1918 so začeli \ licritjuiiskii s tečaji, ki naj bi učiteljstvo usposobili /u po učevanjc predmetov v ukrajinskem jeziku, zakaj ogromna večin« učiteljstva je obvladala somo ruščino.
\ Morili polu so boljševiki napadli a vsi 11 i -ski okupacijski oddelek iu streljali n« Avstrijce s kamini, ki so jim jj|i nedavno \zeli. Na obeh straneh ji- bilo mnogo mrtvih in ruiijenili \ tem mesni je morala plačali mestna uprin« nad MMl.OOO rubljcv z« ranjene in ubile \> strijee o/iromo Gcnnuiiec. in sicer /11 \-ake;.i ubitega 40.000. za ranjenegu |ia 20.000 ruhlirv.
Skoruj bi |io/.uhil povedati, ilu smo se tiuli v poletju letu 1918. |>rnv pridno kojiuli v Venskem morju, običajno dvakrat na dan. Dopoldne sem se solneil ob pristanišču, popoldne 11« sem se odpeljal za nekaj kopclk v osem kilometrov oddaljeno blatno kopališče, kjet sem si preguujul sibirski rev mati/eni. Tmli nemški okupacijski oddelek jc jiruv redno hodil k morju in vanj. Za oficirje so napravili ob bregu nekakšne barake z« obleko. Vsi so uporabljali plavalne hlačke. P11 le nekaj dni zakaj kaj kmalu so se tudi Nemci jiri kopanju oprijeli ruske razvade jn se solnč-ili v pesku in kop.ili v morju v Adamovem kostumu.
Po progonu boljševikov, je okrajno uprava vsem svojim nostavljencem znatno znižala mesečne plače. Tako sem tudi j«z zu moj. junij, julij in avgust 1918 dobil samo jio 137 rublje*. Ker je rnbelj v veljavi zelo padel, je poslalo življenje, posebno kur se tiče obutve in obleke precej težko. Finančna komisijo okrajne upravi' je vse to uvidela in s I. septembrom 1918 plač« ponovno zvišalo za 60%. Po novi uiedbi je šlo meni 293 rubl jev no mesec. Kur zadovol jen setn bil in niti najmanj nisem mislil, da sem v septembru potegnil plačo kot ruski nameščenec zadnjikrat, soj sem bil, do si utrdim položaj 'ia upravi, zaprosil celo za ukrajinsko državljanstvo. Zgodilo se je tole:
(Dalje prihodnjič.)
Za nikiaila ia oollc
gl«tM»ii« imhtm cene pri
f. L 6orlčar pri Ivanki
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Tako na primer:
perilo:
Trpežna črtasta fianela . .	od Din 5-50 do 6-58
Enobarvna fianela	. .	« . » 7*-- » 10"
Oks'ordi za sruice, trpežni .	f- * H-
Koutenina bela in rajava . .	* n 4'50 10*—
Dvojno široka za rjuhe . , .	* » 12" »29-
Flanelaste rjuhe	» » 24* » 44*—
Flanelaste deke za na posteljo	» » 30- - » 7J'— Trpežni lioci za na voz in za
konje	.	» » 48- naprti
Klotaste odeje v vseh barvah	- »110- do 158-
/<a dam«ke obleke
Volneno v vseb modnih barvali od Biti 18- - naprei Pol volneno karirasto za obleke » » 14- « Modni barhenti za damske
obleke	» » 10- »
Volneno blago za plašče in ko
stume	* 25-— »
Črno in temno modro boliše
blago za plašče	. .' » » 60- »
£a moš'«e obteke:
Snkoo debelo za površnike . ud 70-— naprej Sttkfio za športne obleke in pum-
parice	» 55- — »
Kamgarni temnosivi, črni in modri » 68' - /> Črtasto za modne hlače	. » 75'— »
Hlačevina Saglia najboljša ...» 26'— »
Dalje velika izbira zimskih srajc, trikomajic in spodnjih hlač, pletenih vestic in iopic, nogavic, rokavic in kravat. Dežniki moški od Din 35- naprej .. t. d
Pri večjem odiemu še poseben popust, tako da se Vam tudi daljša vožnia izplača k nam.
Sklicujte se na današnji inserat v Domoljubu!
Stopnjevanje Učitelj: »Zdenko! Ali avto lahko stopnjujemo?« »Da, gospod učitelj.« »Tako? Kako pa?« >Dvosedežni. štirisedežni, šestsedežm, omnibns...«
Vprnsilfele. kje .tobite lep modera
klobuk' ali čepico
Najnovejše oblik? in prvovmine kakovosti pri
Mirku Bopilt.tf, I.jubliana, Stari trg 14 V zalogi klobučevin. čevlji in zimske kape.
V
rAli Vas tolij o
KURJA OČESA?
Pomočite noge to čudodelno kisikovo kopel
Vsako kurje oko odstranite s prsti
Ribolov »No. kako gre. -te že kaj ujeti?-	Na trgu. St. Martin le Grami v Londonu stoji
Ce ujamem še pet takih, jih bom nncl ravno pol poštni nabiralnik ie od 1. !850, ki ie še vedno v duinta, kar bo zame po|X)hioina dovolj.	i rabi.
Bolečine so prenehale ~ v3 minutah!
ik« I, i III J povedo vse. Nabavite takoj v najbližji | kisik prodrl.v bolno nežno Kožno tkivo, bodo vnetia in Iv .arn« zajo, Saltral Rodelta. Nssujte ga v vodo v toliki občutljivosti takoj prenehala. Popolno olajšanj, nastooi men <la bo voda dnliitn vid** mleka. Ko bo osvobojeni | ze po 3 minutah. Uspeh ie zajamčen
Pristojbina za male oglase te plaiuje naprej.
Zimski suknjiči
samo 1S5 Dni dobre ob 1 ke ud 250 Din ter vsa druca 1 blačila nočen' nub v te pri Pre-skeru -v Pe ra c. 1-i.
Brimevo olie, K:
ne. češmimevo 'ube itd ku;>uj-m po najviš jih cenah K I C šler, Vrhnika
lialenra la niizarst o
vdience S|,rP)m. rn.
Cejieljnik Frani', Viz-marje, p. št. Vid n L|
IS letneqa fanta
s p r e • 111 m takoj v slutbo. /.ior K š.dt 28. p. Dev. Mar. v Polju.
SlužhtniD,^:^
la sprejmem '.a Novo leto Okoln-a Liunljane. Pismene ponudbe na upravo 1 »omot uba 1 od št. 14/13
Brejo
suiajo tt
Slana. Brezovica št 24 pri Ljubljani.
Vajenca ^r^Z
oskrbn v hiši sprejme A Boncel), k. vaški moj-sler. Bi tof pri Kranju.
litanra '-a mesarijo in
niapca dek)e 7a vsa
h šna dela sprejmem. Anton Škrjanc šolski drevored. Ljubljana.
Prod™ mlin
za m etje brinja Jurca. Planina. Rakek.
Sutie plohe in deske,
;e-en, smre o, l»jio in jelšo. laKOj ku: i ni Antobus Rodna. Si-ka
Tfoosina d^K
je |ireseiiia iz Florj-m--k- ulice ni Ste T' tri! št 30 ua-prot .avarne 7.aiazn k. - Zdravič.
Okrušeno posodo
dobite za vsako ceno pri Fr Stup ca,trgovina r železnimi. L ubljana. Gos.-osvi t.-k;i cesta t.
Sluihinio. C
eno vseh k ne tskih del sprejmem - Ponudbe upravi Domoljuba od >'322.14«5S .
Ulsnor k živini in za nlOPBt potiska dela se sprejni- tako. v nližini Ljubljane. Ponudbe na upra.o Dom tu ha [.od > Vesten, pošlem 14971.
Mlad posestnik
samostojen,blizu mesta, že 11 znan:a / mirnim in deslo'n in dekletom s primerno doto v svrho žen i the.sta 1 m 20-25 et Pi nudbe s s, ko na u ravo Domoijuta ;>cd »Mirna št. 14076.
35» K^anjekuho
dobite najboljše brinje, fige in rozine pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o. z„ Ljubljana, TyrSeva cesta 33. JAVNA SKLADIŠČA (Balkan!
Naročilo — Sel (slugi:) »Ste bili pri Maliču? Kaj je dejal?« Sluga: »Nisem mogel z njim govoriti« Šel: »Nezaslišano! Naročil sem vam. da morate 7. njim govoriti.* Sluga: »Pa ni bilo mogoče. Prvič je predvčerajšnjim umrl..« Sel: >No in drugič?«
V pisarni, »Gospod šel, dajte mi, prosim, pet dni dopusta, oženil bi se rad.* — »Kaj niste mogli opraviti tega med rednim dopustom?« — »Obžalujem, gospod šel, nisein si hotel pokvariti počitnic.«
Za fesen io zimo ^h0konabavite
mainifafctumo blago
po zelo nizki ceni, Istotam dobite vsakovrstne p:et, nine lastnega proizvoda
m. mim SAVNIK, §H©i$a LQM
smie gofee iurCke, foreitovhe, HsifKt- mL«
!l?Ol in (l<:tll|no S€8ne kujuje po najvišji renl Sever & Komp., Ljubljana
Gosposvetska cesla 5
Priasnanf^!
Na velesejmu sem kupil 1 lonček Radio Balzama Pritet sem 7 meduro 16. s. Danes po topit kopeli so moje noge kot novorojenčka. Ravnati se mora vsak po Vaiem navodilu in uspeh bo sijfuron. ToraJ vse priznanje Vašemu ,,Radio Balzamu", To pismo smete uporabiti za vsako reklamo. Rajhenburg, 27. 9. 35. Jakob Kalan, Stipnlk r
pokoju.	,
Zahtevajte v Vašem interesu povp.od proti: kurjim soiu, bradavicam, tidi koži, bulam, ozeblinam: samo
.Radio Balzam". Dobi se tudi ir. do poŠti razpošilja: 1 lonček 2» 10 ™ (predplačilo). Na povzetje: 1 lonček 18 Din, dva 28. trije 38 Din V inozemstvu samo proti predplačilu pri:
RUDOLF COTIC - LJUULjAlVA VII.
JtutSeva 27 - Kamnl$kn tO, "
\saka lioNna vr^i c> ali 1 ie prosto! velja zu enkrs Din 5 Naročniki ..Domoljuba" plarajo samo polovico Hkt» kupujeio kmetijske po Irehščine ali prodaiajo svoie firidelke ali iši'-e|o poslov oziroma obrtniki pomočniko* iti vaienrev in narobe
Moli oglasnik
Pretiran šport ženam škoduje. Pred nedavnim je predaval vodja klinike kraljev* univerze v Milanu dr. de Francesco o škodljivih vplivih pretiranega damskega športa. Učenjak je prejel za svoje globoko zasnovano predavanje javno nagrado. Profesor je opozarjal, kako škodljive so zdravju žene naporne orodne vaje in težie športne pano ge. Njegova izvajanja potrjujeio tudi opazovanja na sellheimski kliniki. Tu so namreč ugotovili, da je sorazmerno največ nenavadnih porodov pri takih ženah, ki se preveč bavijo s športom, dasi-ravno so drugače lepo razvite.
Urednik Jože Košicek
Za Jugoslovansko tiskarno-i Kare! Ceč