AMD pfgrmnrgp una »MPT (Ho. M6) AHTHe«ngP> BY m ACT OF OOTOBKI «, ltl7, OM »IT.« a«t TP POST orno« or nw T01M. H. T. By Ofdartf the TrmX A. B. Burleson, P. M. a^ Vftjvftčjl slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja u vse leto........ $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA "UN list slovenskih delavce? v Ameriki The large*t Slovenian Daflj in the Unit »d States. Issued every day except Bnndayi and legal Holidays. IT 76,000 Headers. H TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered aa Second Clan Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT* NO. 222. — ŠTEV. 222. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 22, 1921. — ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXTX. NOVA RAZKRITJA 0 CARJEV! SMRTI * . 9 t____ KERENSKI JE PRIŠEL NA DA N Z NOVIMI ODKRITJI. — CK IO ŠPANSKA JE HOTELA POSREDOVATI. — OBLJUBE Kil RENSKIJEVE STRANKE. Pariz, Francija. 21. septembri. -- Sedaj, ko se je razpoloženje o-i ih Rusov, ki so našli nribeŽHliš.*^ v Franciji, zopet prič.do nagiba h proti carigtičnemu vladnemu s« Ktemu, se je Judi vprizorilo 3 iteu z. v jo kampanjo. I.oje nam »n je e najnovejši obtožitelj Keren.*kija v zvezi s tem, se je on pogajal /. An jrlijo. da se spravi carja in njegr"-družino tiakaj, vendar pa je bilo ncijiofro'^ izvršili ta način. predno je prišla tragedija v E 1 aterinsgurgn. Kerenski j-» celo izjavil, da ri botel London rarm-šljati o rešitvi rnrja. dokler bi re bilo konec vojne. a Karab-Vvski je preiskal vs* L'lavna mesta Evrope t,»r našel dokaz«1. katere sinitra za popoln«* in v katerih glasi. da ni bilo no-I ene kraljev* drn?'ne ali v'ade v T'vropi. ki bi ne bila v velikih skrbi b radi usodo ea-ia in da se je vrrpovsod stavilo ponudbo, tika-u>"o ko pribfkliiiŽg. cepra** trdi Kerenski nasprotno. O." i vidno ni bil car nikdar ir-formiran o blagohotnem razpoloženju zavezniških narodov napram njemu. V pričet k u marca 1 >17 j-poslal an-leiki"kralj olprto brzo j.'vko na carja, v kateri je da« *1«-d njemu izraza -vojim simpatijam. To s porodilo j«- zagotavljalo rarjii: — Neprestano misbm ra vas ter ostajam. kot veste, vedro a a« verni prijatelj. — To razpoln žen je Anglijo je par dni p-zne]«-pojasnil Korenski j m in vedno naraščajočim sovjetskim dolesar I jam v Petrogralu 8»r Georcri Buc-ha nan, ancrleški poslanik, ki ie rekel. "da bi Vralja Jurija veselilo, •o bi mogel ponuditi prejšnjemu carju in celi njecrovi družini pri ložališr-e v An«rliii v upanju. d<> m- bo t epa pribežališča poslnžil pred koncem vojne " Skoraj istočasno je tudi španski kralj, s posredovanjem princa Kudačeva. takratnega ruskega pooblaščenca v Madridu, obvesti' rusko vlado, da je ^elo vznemirjal spričo možnosti nadaljnegn biw-1 ja carja v Rusiji, ker bi tr» lahko povzročilo krvave nerede. Prip" je nato obljubil, da bo stopil v oticijelni stik z vlado r. defir/tiv-r.'m načrtom, kako pomagati car ja in njegovi družini. £?e predno pa je bil ta načrt razvit in izpolnjen, jo bila usodi car '< žo zapečatena 111 i njo vred tiar usoda ostalih članov carske iružr-ri*. Rlične ponudb* so prišlo tudi :z Pariza, a voditelji proviz.trien^ Alado so ph ipniri'-ali >n eden teh voditeliev jo zagotovil Can'bonn ri-> bi so nadal jrre ponudbf tako vj-ste smatralo za 'zzivanje -irov! 'eviškepra režima. Dokari tak" vrs'o. temelječi na neoporečenih dokumontili bosost »v r»ni politični skupini, kateri so prejo pripadali r bo mosoč" odpraviti sovjete in »ustanoviti ustavno monarhi.io. Stranka K^renskija. ki in n svo i cfa^ni atan v Prairi pa je tudi pozorna ter je baje zbrala velik" svote fd kmetov proti obljubi, da " veTej>osestov ne bo vrnilo ,»lomo r.:tašem, "o bo vrnjen Rusij; mi»-. Kerenski jeva stranka je oblju- 1 ila. da bo ostala zemlja v -okfb proletarccv. ^e bodo slednji osta-*»• verni propramu Kerenskija. - i m tudi ne bo troba poklekat: pred kakim novim "batjušk.V. DNEVI SUŽENJSTVA SE VRAČAJO. V Bostonu je prišel neki Mr Ledo vx, (katerega vidite v sredi na sliki na desni strard) na original-ro idejo, kako odpomoči brtiposo lnosti. Zbral je precejšnje število bi ezpose^ih ter jih prodal al n^ javni dražbi Cena je znašala oci deset do dvanajst dolarjev na teden. Sedaj ie prišel Ledoux v l^ew York, da obnovi isti poikus, NEMCI SO ZA POSKUSNE ŽENITVE PRIZNAL, DA JE UBIL SVOJO ŽENO. Noki Natle Zucco, ki je b;l aretiran v Osininpu radi streljanji j«* baje priznal pomožnemu šeri. fu, da je lota 191f» umoril v Italiji p-, ojo ženo. O tom so obvestili la skopa konzula, ki hoče seda j uv»-£t; izročilno postopanje. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah * P**®1" bwkf inršiijfjt pm nizki črni. ur.njjiv« in hitr«. Vrenj «• bile na«r rror Jufoalavija: ***pmMlm mm aAur pmiU tm p^imi r^Woi unT tm -J«4ramka tanka' r UnMJnnL 300 kron .. |ljo 1,000 kron ... % 5.50 400 kron . .. « 40 5.000 kron ... 500 kron . .. 13.00 10,000 kron ____ 182.00 Itai ja, in zundeno oaemlje: BaipniHJn nn zadnje pmUe in Lcptornir -JaMi hni>- % Tnta. 60 lir ... $ 2*0 600 lir .. . $23.00 100 lir . .. $ 510 1,000 lir . . $46.00 300 lir .. . $14.70 Nemška Avstrija: W«nM*nji M zadnjr pmU* In bpU^nJe "Adrialisrta Bank" na DamK 1,000 Dcm. tTitr. kron l 1.60 10,000 nem.-avstr. kron $13.00 6,000 nem.-avstr kron $ 6^0 50,000 rem-avstr. kron $60.00 K«C i mmmhd "Jafrauk« Banke" ki njcaih "iw^wf liTMUiii nc«dne pogrnit, ki ta* veUke ka-rtmti u mk, U m ftr aH se Mt pmIninaU nnie tapke. D"*r mmm h P—kiti aajtalj pm Pinnik Mmejr Order, ali na P* Htm Ynt Bank Draft. WtAWK myglt, STATE BANK, 82 Cortlandt Mew York Kongres za spolno higijeno v Berlinu je sporočil, da se bo delavstvo zavzelo za začasne zakone. a I m u—tmO Berlin, Nemčija. 21. septembra i'Sedaj, ko smo pokazali hrbet Tiionarhizmu ter vl.idi enef;!-ski republiko. Tako poročajo tukajsni listi. Burgenlan 1 jo b»l zadnji čas v rokah ustaš-v. obstojnih iz ma'j tl/.arskih toIx». vendar pa se je I domnevalo o slednjih, da so se ve-cjnoma umaknile vsled pritiska ; katerega so izvedli zastopniki zr,-\ ozn i kov. Sedaj pa se glasi, da so se te tol-, pf koncentrirale in da štejejo srt daj skoro 30.000 mož, ki so baje tako dobro oboroženi in opromlje-n-- da se no bodo mogle žnjim. sprijeti ter jih poraziti redne madžarske čete, ki so bilo odposlane na lice mesta. Vojaškim silam poveljuje Friderik in zbirajo se pri Steinrmar.-geru. Splošno se domneva, da s'; sc. karlisti in legitimisti združili glede vprašanja Burgenlanda. KEORGANIZACIJA KITAJSKI; GA KABINETA. LINČANJE. McComb. JI septembra. - -l jud ska drhal j*- v po n del j*-k dv<-ndji f»d tukaj lin^ala Edaardn McDowela. črn*-a. ki jo bil rap^; slon v neki garaži ter je bit izurjen bolniški strežnik. Tukajšnja policija pravi, da no ve, za Kaj > nii linčan. Neki avtomobil se y pripeljal pred bLšo, v kateri jc spal zamorec . Izstopili so -,udj-.. tta prijeli, ga odnesli v avtomob^ t*-r hitro odšli na mesto linčanja. Peking, Kitajsko, 21. sept. — Y tukajšnih političnih krogih s* giasi. da b«) — kratkem reo.-kih finano. Poro.-a se nadaljo. da ho*e od st«-piti tudi mini>t#-r za ztinan * z^-iovo dr. -I n in si«*»»r raditojr^i. ker so zahtevali o.i nj*-2a. naj >k -«'i delesraoijo. ki bo šla v Wash ipgton za Crlih p°td--ot odstotkov. To skr'enjo so zahtevoJi z-stran velikih stroškov, ki i.h bo imola vlada ,»ri tem potovanju. MUNŠAJN T£ DVA DOL1BJA GALONA. Monako^o, -Bavrrska, 20. sepl Vsi poskusi bavarske ljudske stranke. d;i so napiavi konec ministrski kriri, ki se je pojavila \.,-lod odstopi ministrstva dr. vor 1' ahra. s»> bili dos- daj brezuspeš-ii' Voditelji stranke so vsb.-dteg? znpet naprosili Von Kahra. naj 'snuje ministrstvo, a 011 je to odklonil t»-r pri tem po vda ril. da mu jo nemogočo izpremeniti svoje na zoro ^rlede o-lnošajev zvezne vi h de napram posameznim državam V svojem pismu na vodstvo stranke je izjavil von Kahr: Jaz gojim le najboljše želje z-zdravo, močno in neodvisno Bavarsko v krogu zdravega in moč-iK'^ra nemškega cesarstva. Berlin, Nemčija, 20. sepr. — r ranči ja je poslala nemški poslanico, v kateri se glasi, da se bo :: finem 15. oktobra pričelo z umikanjem francoskih čet, ki so bile pričetkom maja poslane v zasedeno ozemlje. V zvozi s tem prav '■Vosische Zeitung", da ne bodr odtegnjene redne posa lke, t.-mv >č le one francoske č *te, ki bi \kora kale v Ruhr industri jalni < kraj, če bi se Nem'ija ne pokorili lon-ronskemu ultimatu. Bruselj, Belgija, 20. sept. — TJne 15. oktobra so bo sestala v tukajšnjem mostu konferenca, ki bo proučila stroške okupacijskih armad v Por nski. Na konf?ren"* Sodo zastopano tudi Združene dr- ;;; ve. STRAŠNA EKSPLOZIJA V NEMŠKI TOVARNI TOVARNA ZA ANILIN JE ZLE TELA V ZRAK. — NAD TISOČ 1'ELAVCEV MRTVIH HT RANJ i,NIH. — ŠKODO CENIJO NA STOPETDESET MILJ ONO V MARK. — EKSPLOZIJO JE POV ' ZROČIL PLIN. Mainz, Nemčija, 21. septembra. Badenska tovarna sa anilin \ Op-I au je bila danes uničena CM 1000 do 1500 ielavcev je izgubilo življenje, nad-dva tisoč jih ie pa lanjenih. Ker je eksplozija un'-č.la tudi telefonsko in brzo javno zvezo, ni bi!o dosedaj me-i.oče dobiti natan-'jiejših poročil iVa *ijo. da >0 eksplozijo p.»vzro-• li plini. Zaenkrat se je celo poslopje streslo, zletelo v zrak tev pokopalo pod seboj vse delavce. Temu so sledile dru.sre Taanjše eksplozije, ki so čisto onemogoči le rešilno akcijo. Sunek je bil tako strašen, da u.) Ie bilo čutiti a- štirideset milj od-naljeno mesto Frankfurt. V m"stu Manlieini. ki je oddaljeno samo trinjast milj, se je zr^ Š.Jo več hiš. Pri tem je bilo ranje-11I1 šestintrideset oseb. Ker je bila vsa pokrajina zav? ta v jjost dim. niso mogli ognjr- bili doma v Oppau. Eksplozija jej povzročila veliko razburjenost tudi po sosednjih tovarniških me-si:h, posebno v Liudwigshaven, kjer se tudi nahnjajo razne ko rrične tovarne. Na tisoče ljudi j • begalo po mestu. Ko se je dim nekoliko razkadil ie bil pogled na pozorišče nesre-"0 naravnost strašen. Na stotii;e in stotine trupel je bilo raztrganih na koščke. Dell teles so visel* rax drevje in tovarniške stolpe. Povzročeno škodo cenijo na sto-petdeset miljonov mark. Šole 1 a ciruga javna poslopja po okolic', so izpremenili v bolnišnice. Par minut pred eksplozijo so dospeti 11a tovarniško dvorišče trije vlaki z delavci. Vlaki in delavci so zgoreli. O vzrokih eksplozije kroži»"o razne vesti. Ravnatelji zatrjujejo. f!a je nastala v nekem skladišču, i- katerem se je nahajalo štiriti-soč ton žveplene«a niirata. D rut;: so nadalje mnenja, da je eksplodiral omanjak, ki je imel prove" pritiska. Kjer so stali gasometr; je petnajst čevljev globoka jama Vsa delavska stanovanja v bližir.t so uničena. Na pomoč je bil poslan takoj polk francoskih kolonijalnih čet, ki se je mudil v bližini. Neka nadaljna eksplozija jo vrgla polkovnika s konja ter ga močno poškodovala. NAPAD NA DUNAJSKO BORZO VOLSTEAD SE BOJI ZA SVOJE ŽIVLJENJE. PAPEŽ IN FRANČIŠKANI. KOJAKL NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA" KAJ. VXfiJI SLOVENSKI DNEV-ns T ZDE. DKŽAVAJL Danville, Ta., 21. septemb-a. -Fkonomska postaja dobave pc vprašaven ja je za vršila *©, če sai» niso zmogli Volstead in nje i-'ovi tovariš1, soglasno s poroeib ki prihajajo :z hribovitih Carroll ir. Patrick okrajev. Ker je padla cena munšajna na dva dolarja za galono, so ljudje spravili svo k«;lle pod streho, ke^se jim ne is-piača kukati žganje. Papoi Bon- imel na sv.-• vn*-m kongresu frančiškanska-2ra retla nagovor, v fcatonm j«-v kol. da jo ."-(oreška družba Ftr?-š-nr* razdvojena in sioer raditeg^ k«*r jo p rep jena z ^ftinaom m 1 • d noeo priznati ;ioizr.cril>r ih ro oiialnih razrednih razlik. Posle dica to^ra j*, da po sicer -.klopi Toirovn*- |>o^'.dbe »ned narodi, ds, pa kljub temu nadaljujejo ti narodi s klanj 'tn in prolivanjen krvi. Papež Benedikt je orisal ljubezen sv. Fnn>"iška do miru ir sprs ve ter rekel, da more le ta dub izboljšati sedaj obstoječe razmere. Kongresa se je vdeležilo približno |*ettis.-><' delegatov, kate:-? j^ sprejel pipež na vatikanske.n dvorišču. 1 Minneapolis, Minn., 20. sept. — V nekem nagovoru na Antisalon sko Ligo v Minnesotr je rekel včeraj zvečer kongresnih Volstead, da so ob priliki njegovega odpotovanja iz VVashingtona, o-grožali njegovo življenje. Trdil je, da je dobil pismo, v katerem so ga obveščali. 'Ta ne bo nikdar * eČ zavzel svojega sedeža v kon-£tesu. Rekel je nadalje, da ta pret-rj? ni bila orva, kar jih je do bil, odkar sd vdeližuje boja proti kršilcem prohibieijske postave Vsa ta pismi so anonimna. Volstead se je v svojem srovon. seveda zavzel za prohibieijske pn. s. a ve ter priporoo'1 strogo kaznovanje vseh kršilcev. Potni listi. Pa najnovejši ooredbi belgrt} ake vlade dobe Jugoslovani potm liste samo tedaj, ako prinesejo « *eboj kako listino iz alare^a krt ja, da je razvidno, od kod je do Take listine yt: Stari potni Hat. delavska ali voja&a knjižica kritni Ugt in doaamfea. N&Tadns piamo a« zadostuj« več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše žu/>anwtvn ne ob žiae, v kateio je prLitojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel d» biti jngroslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York ▼ namenu, da bi potoval v atari kraj, ako nima kaka gori "B5HJCM Bftine. | n T. Dunaj, Avstrija, 21. septembra. Do resnih nemirov je prišlo včeraj v tem mesln, ko je borza za,, pri a svoja vrata. Ljudske množice sa navalile na vhode, a poli-">ja jih je pognala nazaj. !..jud;.o sf nato razbili prostore številnih r.enjaleev denarja v bližini in par ljudi, o katerih so domnevali, do špekulirajo / inozemskim denai-j( m. so potecrnili iz avtomobilov Kr jih pretepli. Vršila so .^e številna ljudska zborovanja, in govorniki, ki so na stopili, so izjavili, da bo morala borza trajno zapreti svoja vrat? če ne bo prenehalo rpekuliranje in dobičkarjenjc z inozemskimi de i:r.rnimi vrednostmi. Brzojavni uradniki na Dunaju nočejo vc3 pošiljati sporočil, ki se tičejo f'.. rančnih transakcij borze in dru-glh denarnih zavoilov, PROHIBICIJA NA NORVEŠKEM PRAVOMOČNA. Stockholm, Švedska, 20. sept. — Prohibicijana na Norveškem, ki je bila zadnji dve leti le prov;zoric-r.a, je postala sedaj pravomočna in sicer po strem boju med suha-či in mokrači v norveškem pari a • mentu. Tako številni so nasprot--prohibieiji, da se je splošro domnevalo, da bo odredba padla, v končni seji parlamenta. Glavna točka spora je bila posledica diplomatičnih pogajanj z deželami, ki proizvajajo vino in i:i kupujejo v zameno norveške ri • bc. Portugalska in Španska str. skušali uveljaviti bojkot norve ških rib in to je povzročilo velii ko reakcijo proti prohibicij^ki odredbi na Norveškem. Kljub tem 1 j p so zmagali suhači. Prohibicijska postava vsebuje določbo, na temelju kate**- im-^aka posamezna občina pravit.c-dovoliti izdelovanje piva in vinski vsebuje do dvanajst odstotkov alkohola. OTOK IZ SOLI. New Orleans, La.. 21. sept. — Pote Blanche, neki otok ob južni obali te države, je v resnici iz sj»-n?e soli. — Tako se glasi neko p -rocilo, ki je lospelo sem. Ta otok je eden izmed številnih, ki vsebujejo dragocene sklade soli. med katerimi je najbolj znan Avery Island, ki je največji svetovn* rudnik soli. Krajevni seologi izjavljajo, da je to razkritje dokazalo že več kot stoletje staro trditev, da bii"» t or jena cela veriga otokov vsled skladov soli. Sklade na Avery (4oku so slučajno našli tekom državljanske vojne. -.•«-■ iT j. ^jgSe--« v"■• f-» = • ® ' :r -mT- - • ■ H. ■ ;> ■ i 1" . . ■ ! -IM41TNAR0DA" fe * f n Slovenian oajly " I » B> • ■ "nd Published by V li ^f0® nsCOMPAN1 rw—MBiit «- ^ LOUIS SENEDIK. . Traaauiwr Plac« of duilnm of th« Corporation and Addreaaaa of Abova Offlclara: M Cortlandt Str—t. «o—u«h 'Manhattan, NeW York City. N. V. _"C'«* Naroda* lrh«>« vsaki dan Izvzemil nadalj In praznikov. Za calo feto vatla Uat Amarlko 2a Naw York za celi lato ST.00 I« J ? V ' % UM za pol leta »3^0 Za pol lata . ■ ^ 93.00Za Inozemstvo za colo lato $7.00 Za fcotrt lata _ >1^0_za pol teta_|3Jifl , a L A t NARODA _ . (Volca c» tke People) . Itvwy Pay Except Sunday« and Holidays. IlV. . » k ; fcjbecrIptlon yearly ► ■ - ■ . ■ — i t y__ __ Advertisements on Agreement. t>0PM tore« ■ ta - oa»bne«U aa na priobdujejo. Denar naj aa blagovoli po-Uj&tt Po Money Order. Pn aiTememt)! knja naročnikov p'oslmo, da aa nan __tudl prejlqjo blvallftč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. G L A 8 N A R 0.q> •t Cortlandt »treat. BoreusS of Mankattwv. Mew York, N. Y. ' Telephone: CoKlandt 2876 « ----— -'- ^—IMt GLAS NAROpA. 22. SEPT. 1921 € TRADES (ffiflCQUHC f fT Ka Ks Ka Newyorškemu listu "The World*' se moramo za^ hvaliti, da imamo sedaj vpogled v eno najbolj grotesknih ter oh istem tudi najbolj strašnih razkritij. Če bi kak sovražnik Amerike, kak zloben Nemec, iztulital povest "Worlda" o Ku Klux Klanu, bi ljudje zaničljivo in bla-zirano potisnili to povest na stran. Te prisege ? Ti obredi ? Ta znamenja, izjave in uniforme i Noben satirik bi ne mogel najti ljudi, ki bi vrjeli v kaj takega. Vse to pa je resnično in izgredi, ki so se izcimili iz tega, so tudi resnični. To je fantastično, vendar pa je izid dolge priprave, kateri je bila izpostavljena Amerika od strani ljudi, katerim so dovolili prilastiti si ameriško ime. To je na gotov način posebnost, v kateri je velik del Združenih držav na široko karikiran. Skozi dolgo vrsto let so se nahajale bratovščine in pomožne organizacije te dežele v rokah mož, ki so domnevali, da jim je lastna domišljija. Najboljše, kar so mogli storiti, pa je bilo, da so nazivali same sebe ali druge s takimi prismojenimi naslovi kot Najvišji kaneelar, Veliki Zapisnikar. Veliki Vzvišeni vladar ali Cesarski Potentat. Z 1 velikanskimi skokom pa je "polkovnik" Simons "prekosil vse svoje bolj boječe prehodnike. Kot Imperial "Wizard ali "cesarski čarovnik" Ku Klux Klana se je lotil biznesa "nevidnega cesarstva" in sicer s terminologijo ali naslovi In izrazi, katerih iie more prekositi nobeno moderno cesarstvo. Kaj je angleški Knight Commander of the Bath ali Knight of the Garter (angleški vitez "strumfpanteljna") v primeri z Velikimi Goblinom ali Vzvišenim Ciklopom? Kaj so armadni rekruracijski Beržanti v primeri s Kleagom t Ta mož Simmons je radodarne roke podeljeval častne naslove. Na debelo jih je naložil kot dober sandwich, in v kratkem času, tako trdi on, je zbral krog sebe 650,000 v. Ameriki rojenih, belih ameriških državljanov, protestantovske vere, od katerih je kolektal s pomočjo svojih Kleaglov -6,500,000 na pristojbinah, ne da bi omenili dobičke od "literature", čepic norcev in belih rjuh, v katere se zavijajo ti vitezi. (Uniforma stane $1.25 a članom se jo prodaja po $6.50.) V vsaki državi Unije, razen treh, na severu in zapadli bolj kot pa na jugu, je našel 44cesar" Simons zreli sad, katerega je bilo le treba odtrgati.. On in njegovi Kleagli pa so zelo pridno obirali sadeže. Kot nam obrazlaga" newyorski "World" povest Ku Klux Klana v teh svojih občudovanja vrednih razkritjih, je treba dati dosti kredita Edvardu Young Clarku, cesarskemu Kieaglu, ki je profesijonalen reklamni agent. Tukaj opazimo zopet znamenje divjaške karikature. Dolgo časa se je domnevalo ter precej dobro dokazalo tekom eele vojne, da je mogoče "prodati" katerokoli stvar gotovemu delu občinstva, če se posluži človek prave "tehnike". Mr. Clarke je prekosil vse ostale reklamne agente, ker se mu je posrečilo prodajati versko bigot^tvo in plemensko Sovraštvo po deset' dolarjev za vsako puhlo glavo. S. tem, da se je prilizoval v Ameriki rojenim protest anto^skim belim Anierikancem ter slikal Združene države kot tajno ogrožene od Židov, katoličanov, črnci v in zunaj rojenih ameriških državljanov, je pridobil številne priproste in omejene ljudi po ceh deželi, da so prisegli na čisto krvni amerikanizeai. Kleagli ali agenti postanejo slovesno "neturalizirani" v nevidiaem cesarstvu Mr. Ninimonsa. Polože mu prisego lojalnosti kot je ne dobi noben predsednik niti od poštnih mojstrov in iti morajo skozi "bogoskrunsko dpohašanje .svetega obreda krsta'*, — vse to v namenu, da gredo v svet* ter rekrutirajo ljudi na temelju štirideset odstotne komisije. Kaj pa je pripravilo Združene dr. na ta izbruh primitivnega praznoverja t Mr. Lusk, Mf Stevenson in njih tajni plačani špijoni in tajni prostovoljci so deloma upravičeno .zahtevati zase kredit za to. To je enostavno isrodek številnih tiranskih manifestacij, s katerimi je bilo oblagedarjtna ta dežela izza časa, ko je dal Woodrow " Wilson kot predsednik Burlesonu in Palmerju absolutno polnomoel „V in. . ..." , Ni še dosti mesecev tega, ko je National Security League ugladila pot za Ku Klux Klan. Vsled delovanja "te org&niz&eije in sličnih drugih organizacij, vsled intolerance Ameriške Legije ter napadov na državljanske prostosti, katere ie kronalo izgnan je sbcijalistov iz zakonodaje v Albany, j« prišel navaden,, omejen ^merikanec povsem naravno do prepričanja, da' zahteva sto odstotni Amerikanizem v resnici ''nevidno cesarstvo" kot si ga je zamislil "cesarski* čarovnik". Vse bedastoče, katere so uganjali "pristni" Amerikanci v zadnjih letih, so se strdile v tej smradljivi mlakuži Ku Klux Klana, kot strup, katerega ne morejo duševni reveži razločiti od normalne lojalnosti. To gibanje je v resnici prej slaboumno kot pa zlobno. Kljub temu pa se ta slaboumnost ne more organizirati, ne da bi potsala nevarnost za ljudi izven Nevidnega cesarstva. Med primitivnimi inteligencami vsepovsod, naj se nahajajo v New Jersey ali pa na Melaneških otokih, izvajajo tajne družbe vedno veiko privlačno silo. Dočiin pa lahko antropolog z mirnim zanimanjem zasleduje čudne komedije divjakov v Južnem morju, zahteva pojav Ku Klux Klana nekaj več kot bilježnico antropologa. V vsaki ameriški občini bi morali ljudje poznati teroriste. Teh rojenih teroristov pa ni treba terorizirati v povračilo. Izolirati ali osamiti pa jih morajo oni, ki ne poznajo nobenega verskega bigotstva, nika-kega plemenskega sovraštva, nikakega praznoverja in nikakega strahu. • z t. Dopisi Hew York, N. Y. Poročila sta se tukaj v slovenski cerkvi George Valet ič in Mary Janša, roj. Majdi-č. Rilo srečno! i Brooklyn, N. Y. Henry Ličar se je poročil preučeni pondeljek ob 5. popoldne v- cerkvi na Morgan Ave. s Katy Horvat. Poročil ju je Rev. Cornelius Petrič, O F. M. Bilo srečno! Ralpbton, Pa. Ker že davno nisem videl dopisa iz naše naselbine, se želm zopet nekoliko oglasiti. Delavske razmere so kakor povsod sirom Amerike, ampak vrag je, ker tukaj nam kar čez noč mezdo odtrgajo. 15. septembra so nam zopet odvzeli 10 procentov, tako da bomo skoraj za 0 delali. da smo sedaj skoraj trikrat pod ničlo. Jaz ne sietujem sem priti nikomur za dekun. Stanovanja se ne more dobiti. Sedaj koiupauija že stavi šotore, da ljudje prenočujejo. Dne H. septembra sem bil povabljen na krstijo sobrata Mihael Sabodina, kjer so krstili hčerko. Zahvaljuje m se botru m botri Luki Arko in Mariji Cvet kov Lč za postrežbo. Ravno tako se zahvaljujem Mrs. Antoniji in Mr. Mihaelu Sabodin za postrežbo. Drugi dan. 12. septembra, se je poročil brat Mihael Sabadina Jožef z gospodično Jožefo Udovič, sestro Mrs. Antonije Saibadiai. Prišla je preti tremi meseci iz stare domovine iz Jelšan v Istri. Skoraj dva dni in dve noči «mo prepeva1 i in tudi plesali. Jaz se vsem zahva- Ker sem vedno vprašan iz več kra- ljujem iz naselim Jerome in Aco- jev, kako se tukaj dela, želim pojasniti, da se dela skoraj vsak dan', ali meado «o nam pa že trikrat v trgal i. Sedaj nakladamo 2 toni premoga za .tO centov. Prej v vojnem ča:.-u smo dobili za 2 toni od tone. Razmere so se poslabšale za 50 odstotkov, draginja se je pa povišala za 100 odstotkov, tako Peter Zgaga Neprijetno je človeku, če gre žena kupit klobuk za tri. dolarje, !>» prinese domov ivlohuk. katerega je dali petindvajset dola rje v. * . • Neprijetno je nadalje, če pušča dirjajoči avtomobil za seboj veli h rblak smrdljivega dima, pa s* eiovek nt* n-ihaja \ nvtomobilu pač pa v dim i. * * • Te dni sem dobil več interesant-r.ih informacij o slan nikprskem ^ frajku v Ne*.v Yorj\U. Vse bo pri-š'o počasi na vrsio, samo da se <-edobra prepričam. * * * Mladega zdravnika so vprašal* kako je kaj — O, — je odvrnil — dopoldne t i skoraj nobenega bolnik-., popoldne je pa malo bolj mirno. * * * Kapital in delo morata priti skupaj in se sporazumeti -— pra-> " jo politiki. To je res. Toda kadar prideta, jc treba poklicati na pom >č vojaške rezerva. * * • Rumunski kralj si je kupil «rru«i v £vici. Možak je pameten, ker že sedaj skrbi za svoja stara leta. 11 . * Na krovu * ojne ladje, k; vozi angleškega princa v Indijo, je velika množina alkoholnih pijač fn ciif^t <"rnih mačkov. Mački so po mojem mnenju či-• to brezpotrebni. morje naj jih pomečejo. pa jih '.»odo Mjub temu imeli. Mednarodna razstava, Nekolikokrat je že bilo poroča- » no na tem mesitu. da se bo kon-eem oktobra v New Yorku ]>od po- ' krovfteljst vom države New York i priredila pod imenom America's|< Making velika mednarodna raz-j stava, ki bo trajala od 2!>. oktobra] do 20 novembra in za katero se i i je prijavilo 32 narodnosti k sOde-{< lovanju. Namen te raz.it.ave je. dati vsaki 1 narodnosti priliko pokazati, koli-j : prišli njeaii prvi sinovi v novi *vet, prispevali k razvoju, napredku tu sedanji visoki kulturni stopinji Združenih držav. Razumljivo je, da posamezne narodnosti tekmujejo nied seboj, j katera bo mogla v tem oziru največ p<>kazati. Tudi Jugoslovani smo se priglasili in se pripravlja- 1 nso na izložbo. Marsikdo bi pri tem zmajeval z glavo. če«, kaj pa ^mo vendar prispevali k velikanskemu razvoju Združenih držav? Pa vendar imamo mnogo odličnih mož. ki so širili kulturo na za-, padu. Komu ni znan slavni škof 1 '»araga ter njegovi nasledniki-mi-sijonarji ? Slovenski m:>ijonarji so bili prvi, ki so Indijance urili brati in pisati ter obdeiovati polje. Škof l.araga je tudi spisal prvo indijansko slovnico ter mnogo drugih knjig. Mnogo zaslug za povzdigo kmetijstva na zapadli imajo posebno naši rojaki, doma večinoma iz Belekrajine. Sadje-reja v državah Oregon, Washington in California je večin(«na v ro-j kali slovenskih farmerjev. Ribo-lov ob califomijski obali je do dveh t ret in last naših dalmatinskih bratov. Koliko so ravno naši rojaki prispevali k povzdigi ru-' darstva in gozdarstva, mi pač ni treba posebej povdarjati. Ome-1 inim naj pri tem še to. da ima v Ala=»ki ra\Tio naš rojak Strnad (sedaj Standaitl) najboljšt* ])ii-prave za pridelovanje [>rnnoga zlata. Med iznajditelji sta znana po celem svetu naša rojaka -profesor Pupin in Nikola Tesla. i Tako bi mogel navesti celo vrsto raznih strok. kjer najdemo zastopnike našega troimenega naroda. Toda namen tega članka ni, razpravljati o tem, kaj vse smo prispevali k povzdigi novega sveta, temveč navdušiti naše rojake po sta. Pa. ki ste se vdeležili te svatbe, kakor tudi za darilo. Ob vsakem takem času bom vedno pripravljen vam ustreči. Zakonske- 1 ar je bilo. ho še enkrnt, vse, kar mu paru veliko sreče! Hvala ko-lektorju Luki Arko, ki je vedno gledal., da so mogle harmonike peti Pozdrav vsem! Martin Koroslietz. Iz Slovenije. |visoko naobražen mož se je mogel i torej dr. Cdhlar spozabiti pač le Okradeni uradnik. Tvorniškemu uradniku Josipu j torej dr. (lihlaf spozabiti pae Pogačarju na Savi je ukradla Ana v nerazsodnem stanju, da je za-Milavec, bivša njegova služkinja,|grešil čin. ki je obsodbe vreden, več tisoč kron in odšla. Milavčeva'Zvedelo se je, da je Cihlaf še v je šele 25 majnika letos zapustila j Radovljici v /aporu ter se odda Begunje. Predkassnovana je bilalp'-eko Ljubljane v Zagreb. Na že desetkrat. j Bledu je opetovano zbujal s svo- ,-jimi nekvalificiranimi izrazi veli-Napad j ko ogorčenje: aretiran je bil šele 0, ____ . - t na temelju ponovnih pregi-eškov. Dne 21. avgusta so v vasi Vjso-'„ ... .. ; .. - ' , . e - »V Sloveniii brije pac ostre,isi ve- ko neznani fantje pred Kovačevo , , \ . ^ ji■ ,iii . , , iter kakor na Hrvatskem, gostilno napadli 241etnega delavca _ I gnaeija Hočevarja z Rupc in mu prebili črepinjo na glavi. Poškod-' ha je smrtnonevarna. Obesil se je v Pobrežju 521etni posestnik Simon Bedenik. Bil jn s s^vojo ženo sodno ločen in živel skupno s po-sestnico Vodušek. Ta je pred par dnevi dvignila v njegovem imenu iz hranilnice 25.000 K. kar ga je tako raztogotilo. da si je končal življenje. Obesil se je na kljuko kuhinjskih vrat, 1:jer je visel par ur. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Tatvina in pobeg iz zavoda. Frančiška OboJnar. šivilja v deškem sirotinskem zavodu v Bohoričevi ulici Št. 2!) v Ljubljani je policiji naznanila, da je ušla iz zgoraj navedenega zaveda 15 let stara Cecilija Pukl, hči vdove Marije Pukl iz Maribora. Omenjena je bila 6. avgusta pripeljana od doma v zavod. Obotnarjevi je vzela iz odprte omare skraj novo črno denarnico, v kateri je imela H0 kron denarja. Aretacija na Bledu. Zagrebške 4* Novosti*' poročajo iz Ljubljane, da je bil na zahtevo ljubljanskih sodnih oblaki na Bledu aretiran sonrednik zagrebškega " Narodnega Djela" dr. Mil jut in Cihlar-Nehajev. "Novosti" dostavljajo, da je bil Cihlaf aretiran zaradi prr>tidržavnih izjav, ki jih je izustil med svojim bivanjem na Bledu ter da se zdaj nahaja v »'Klniški ječi. Dr. Cfhlar-Nehajev je odličen hrvatski bele-tr:st in njegova študija o "Ham' l**tu" je znamenita: bil je tudi nekaj let urednik "Obzoror". K nan je kot duhovit veseljak in temperamenten ponočnjak. Kot V Kotoru aretirani komunisti. V Kotoru so aretirali Adolf a Muka, tlijo Jelovica in Vranja Blsho. Bill so tako i zaslišani in so razkrili vse delovanje tamošnje tajne teroristične organizacije. — Muk je izjavil, da je vpdel za a-tentat na ministri Draškoviča v Delnicah, preden i" bi1 atcniat iz \ršen. Takisto vjavil. da je i-riela imenovana tajna organizacija dne TO. julija s?jo, na katf-ri se j«"* sklepalo o nadaljnih atentatih Razpravljalo se i- o regentovem bivanju na Francoskem in pri tej priliki se je »zvedelo, da i:e pripravlja v Franeiii nov atentat i.a ji.'-estolonaslednika regenta Aleksandra. Ako bi ta ateniat ne 'isp v inostran«t\m. kot rusko na rodno imet^ in ne priznajo transakcij, ki so jih katerekoli države bvršile s temi ladjami. Zgodovina se ponavlja. Vse. jc, je že bilo. Amarika je p->-rosna na svojega velikega sina Abrahama T.meolna, ki je vkle- je sal svoje im«' v svetovno zgodovino s tem. da je suženjstvo odpravil. Njega dni so ubogo črno par.? \lačili po sejmiščih te- jo prodajali za večje in manjšo Rvote, kot ;e bila pač roba — ooljša in lepša, slabša in «xršt. Hvala Bogu, da je tega :\onec vzklikajo kulruronosci. v isti sa P' pa poročajo, da se selaj, v letu 1921 po rojstvu Gospoda vrši nekaj popolnoma enakega v kulturnih severnih državah ameriške Unije. Pred kratkim je namreč Drišet n< kdo na orginalno bedasto ide- celi Ameriki in zlasti v mestu New York za sodelovanje. Zlasti opozarjam naše Newyoreane na koncert, ki se bo vršil v nedeljo |U. novembra. j Mnogo je naših pevcev in pevk j v tem mestu, tako da bi lahko i imeli zbor. broječ najmanj 10i» j članov : pa če bi se jih za koncert | priglasilo vsaj polovica, bi bil že S lep zbor. Pevri in pevke iz New Yorka: v preteklosti smo imeli mnogo pri-; reditev, kjer smo v petju skupno nastopali, nikdar pa še ni bilo. tako potrebno, da se združimo sa-mo za en večer in pokažemo svojo !solidarnost kot. 6. novembra. Pozabimo vse stranke, vsa prepričanja ta večer: pokažimo na zunaj, kot bi bili vedno največji i prijatelj i in zapojino. da se lx>do oni. katerim ni poznana naša pesem, Čudili našemu petju. Poslušalo nas bo tedaj najmanj M2 narodnosti! Š čim se mor«' na gledalec in poslušalce bolj vplivati ,kot s petjem? Pevci in pevke, pustite vse pomisleke in pridite! Dostopa k temu zboru nimajo samo pevci in pevke pevskih društev, temveč vsakdo, ki jc kdaj pripadal h kateremu pevskemu društvu ali y»a tudi ne: glavno da zna peti. Vsakdo je dobrodošel! Na programu imamo dve pesmi: ena za moški zbor M" boj!), ena I »a za mešani zbor ke in plenilci v«>l; sredo zvečer k vaji /a sah>v,Vko kolo v Stuv-vesaut High School, vogal 1. Ave. in 1.Y ulice. Ž''l("*. da bi se jih mnogo od- - zvalo mojemu pozivu, ostajam s . pevskim pozdravom vdani - I^n. Hude. Težka avtomobilska nesreča. kako od pomoči brezposelnosti. Zbral je skupino teh nesrečnikov. najel boben in trobento ter; -»prizori 1 javno dr.-.žbo. Ljudje so nrodajali svojo živ-hensko moč po dvanajst ali pt dvajset dolarjev na teden. Živo blago ki je bilo nap^oda.*. ;'e sicer smatralo to za nekako do-hičkanosno š-ilo. Celo komedijo sen videl v kinematografu. Videl sem tud; mladega odpuščenega vojaka, ki je bil prodan na dražbi za petindvajset dolarjev na teden. Mladenič je jokal. Če no bilo njegove solze restnene. je morai resreČnež neizmerno trpeti, če so \ ile umetne, je neprekosljiv igralec. Zdi se mi pa, da so ty!e resnične. * * * Sedaj se jn ta semenj preselil v New York. Ne oziraje se na pustolovske namene dražitelj,?v, [e to trgovina z belimi sužnji v predem pomenu besede. Prostituciji« je deviška v primeri s tem. Al? je res najbogatejša dežela ca svetit tako neskončno revna. <:a ne more drtti nesrečnikom kru-i..i in strehe? Oni ne zahtevaj* ničesar brezplačno. Za k-uh ;n za streho vj pr»pravl"jni vsak hip do skrajnosti izrabiti svoje mišice ter dati Tia razpolago vso s^ojo živTjenske moč. * • • • * Čast in slava Lincolnu, ki je sužnje osvobodil. Stotero east in tisočero, hvalo rn«»mii. ki ho osvobodil moderne bele sužnje ter bo enkrat za vselej izbrisal besedo suženjstvo iz dandanainjih* besednjakov. Dne 22. av«rusta se zagrebšk: trgovec Stjep^n 1'ilipančič oclpe-Ijal z avtomobilom s par znanci v Slovenijo. V avtomobilu s » sedeli: trgovec peter štrlek s svoj » soprogo Marijo, čevljar Ignacij Budič in kavarna r Mit ar Davido-vič. Družba je krenila najprej v Brežice, kjer ;e je mahi okrepčala, potem pa j" nadaljevala pot v Rajhenburg, kamor je prispela okoli devete ure. V Rajhenburgn so se zadržali približne eno uro v neki gostilni. Iz -iajh^nburga s-se odpeljali v K< zje, kjer so se ustavili za po! ure. On 11. uri dopoldne so se končno napotili nro*i Rogaški Slatini. Pri vasi Gorliee, občina Sv. Pr ter v šmarskem okraju, je hotel prehiteti -šofer neki zasebni voz. a je njegov manever Končal siln^ tragično. Ker ie ^sta tamkaj jn ko ozka, je udari' avtomobil tam v obcestni kamen, ki označuje ki-lometersko daljavo. Cdarec jc bil tako močan, ^a se j>- avtomobil prevrnil in zdrčal nav/dol. iJotni-kj so medtem «»bupiio klicali la p:? moč. Trgovec Fil'pan*ič in šofer Brcne sta os-tila .iepoškodovana FilipančJe jc dobil samo neznatne praske na obrazu. Tem straš nejši pa je bil pojrled na ostale potnike. Trsrovec Štrlek je ime! dobesedno zdrobij°n«> glavo in obležal na mestu mrtev. Njegova soproga Marija -i je pri padcu zlomil obe roki, kavarnar Davidovi«' je hnel zlomijeno eno rogo. čevljar Budič pa si je pretresal možgane in je dobd vrh teira težke notranje poškodbe. Domačini so o nesreči takoj ob vestili orožhiško T'ostijo. Truplo trgovca Atrlelca so prenesli v mrtvašnico. poškodovane potnike pa so prepeljali ^ celjsko javno bolnico. Šofer Brenc je bil takoj aro tiran in odveden v zapor. Peter Štrlek je bil imovi* zag rebški trgovce.-Njegovo trgovii o v Zagrebu je prevzela v varstvo policija, ker je ostala brez nadzorstva. O nesreči vodi preiskav tud« zagrebška policija, k« r je 'lasi; treba razjasniti, ah je hotel šoffr prehiteti privatni voz na zaitev--družbe. ali pa je storil to svojovo l.jno. Avtomobil, s katerim se j-' peljala družba, je bil last J. bvag-Ija v (Zagrebu. Ponomijeva okrožnica za upestavo reda. Italijanski ministrski pred>ednil' Bonomi ,je poslal v-"eni pref^ktom okrožnico, v kateri jim na/nanta dogovor med fašisti ir so * i al is i i o medsebojnem p>mirjeniu. Bo-nemi poziva ,nr^f<>kte. naj ta dogodek razgla-ie in oozovejo prebivalstvo. naj se zopet V vsen1 podvrže zakonom. Kjer bi ta poziv ostal brezuspešen, naj oblast uporabi vsa zakonita sredstva zn upo- str.vo reda: razpusti naj vse oborožene krožke, za tre vsak s&mola-sten nastop in strogo kaznuje vsri-ko kršitev zakona. Pr«-fekti ko za izvršitev teh odredb osebno odgo-\ orni. Sovjetska vlada j je Krestinskeira. bivšega ljudske-i sra komisraja /a finance, imenova 'a svojim zastopnikom v Nemčiji. Špansko delavstvo proti vojni. V Madridu ie delavstvo priredi j lo velik demonstrativen shod prv ; ti dogodkom v Maroku. Nastopi-■ Is je policija in demonstrante z I orožjem razir.iala. komunistov ! j.? bilo aretiranih in zaprt-h. n % : da bi jim povedali čemu in brez ! zaslišanja. - SLOVENCEM V BEOOKLYNU. Pozor! Prihodnjo nedeljo, 26 septembra ob dveh zjutraj neh* , letni čas, zato bomo pri božji slnž i bi na Morgan Ave. za eno nro bolj | zgodnji. Torej: »a svidenje ob desetih po pravem času. (Adv.V GUI KATOLIŠKE JEDHOTE VSTANOVLJENA LETA 1898. GLAVNI UBAD ELY MINN. INKORPORIRANA LETA 1900. Glavni «db*ruiki: fl Preda lnik: BtDOLF P£UI>AN, 933 K. 185th St., Cleveland. O. I Podpredsednik: LOC1S bAI^ANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, O.J Tajnik: JOSCTII PIKHLEB, E^j. Ulnn | Blagajnik: GEO. L. BltOZiCH, Ujr. Mian. Blagajnik nelzpiačanib amrUdn: JOHN MOVEBN, 524 E. 2nd Ave^ W. Dulutn, Mina. Vrhovni idravnZli Dr. JCS. V. GBAI1EK, 843 E. Ofclo Bt, N.S.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni »*or: MAX KKRŽlftNlK, Baz 8T2. Bock Sprto«* Wyo. MOHOR 11 LA DI C, 2003 So. Lawndal? Are., Cblcaga, IU. FA ANK SKKABEC, 4822 Washington St., Denver, Ooio. Porotni odbor: LEONARD KI.ABODNIK, Box 480. Ely, M in*. OREOOR J. PORENTA. Box 170, Black Diamond. Waah. FRANK ZORICH, «217 St Clair Ave., Cleveland, O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 518 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, 11L PAUJJNE KRM ENG. 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STERLE. 404 E Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L ---- Jednotino uradno glaallo: "(Jlai Naroda". - Vae atvari, tikajoče ne uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo naj ae iiosilj&Jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnegfc odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška RpriCevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika. J ugnalo *'ans\a Katoliška Jednota se prii»oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor teli postati član tc organizacije, naj ae zglasl tajniku bljižaeg* društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih druitev ae pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s 8 član1 ali član.^-ajnL Iz uiaiia glavnega tajnika J. S. K. j. •i __ Oporoke ali imenovanja dedičev. Zgornji naslov sem povzel iz pravil, člen 32, stran 76. Omenjeni člen je jako važen za vsakega čli.na in članico, zato je priporočljivo, da ga vsak član prečita. Ker je v?liko naših članov, ki se premalo zanimajo za svoje oporoke, sem že večkrat pisal opomine v glasilu. Pri naših ljudeh je se vedno tista stara navada, da menijo, da se mora delati oporoka na smrtni postelji. Taki ljudje mislijo, d;i bodo kmalu umrli, če bi naredili eport ko. To »o starodavne trad«-coije, katere moramo opustiti. Ob pristopu v Jednoto, naredi vsak prosilec oporoko na prošnji za sprejem. Ko je sprejet v Jednoto, sprejme certifikat, v katerem so označeni dediei in svote, koliko se zapušča vsakemu posamezne mu dediču v slučaju smrti. To je potem dobro za nedoločeno dobo, včasih eelo za dolgo vrsto let. Velikokrat se pa pripeti, da kateri izmed v certifikatu imenovanih dedičev umrje; ali da član(ica) premeni stan; ali da se je družina povečala itd. V takih slučajih je vse-laj potrebno oporoko premeniti. Ako bi vsak f-lan premislil, koliko sitnosti itnajo sorodniki po smrti člana, katerega oporoka ni bila popolna, bi brez olajšanja vkrenil j otrebno, da si uredi svojo oporoko. Pri naši Jednoti so bili že slučaji, ko so oženjeni člani na naglo umrli in ostavili številno siromašno družino, a svojo oporoko su imeli narejeno še v prid svojih starišev ali drugih sorodnikov izven svoje družine. V takem slučaju, Jednota ni mogla smatrati za dediče one, ki so bili vsega pomilovanja vredni. Ce so otroci ali vdo va kaj dobili, je prišlo iz usmiljenja od strani postavnih dedičev. To so žalostni slučaji, ki se pa še vedno lahko ponavljajo, ako članstvo ne bo vršilo svojih dolžnosti napram svojim najbolj ljubečim sorodnikom. Moja iskrena želja je. da vsak, ki eita te vrstice, pogle da svoj certifikat. Ako najde v njem vse v redu, naj ga nazaj skrbno položi kjer «ra hrani. Ako pa je treba premembe, naj vsak gre k tajniku svojega društva, izroči mu svoj stari certifikat in naredi naj prošnjo za novega. Vsako društvo ima v zalogi forme: "Prošnja nov certifikat in prememba oporoke". Paziti se mora, da član, Li dela oporoko, prošnjo lastnoročno podpiše v prisotnosti dveh prič ter da tudi priče s svojimi podpisi oporoko potrdijo. Prememba oporoke stane samo Oporoke morajo biti jasne in popolne, drugače se jih ne upošteva. Dediče se mora označiti s polnimi imeni, navesti sorodstvo in svote. koliko se vsakemu posameznemu zapušč*:. Z oporokami se ne bi smelo i ikdar preveč odlašati, včasih pride smrt naglo in nepričakovano, zato bodimo pripravljeni in imejmo naše oporoke v redu. Nobena posmrtnina ne more biti točno izplačana. ako oporoka ni v redu. Če dedič poprej umrje kakor za-pustilec in če oporoka ni bila premenjena, je treba iskati dru^e bližnje sorodnike, zahteva se vsakovrstnih dokazil predno se zadeva pravilno reši. Joseph Pishler, gl. tajnik. ir ------- Iz urada predsednika nadzornega odbora. Štejem si v dolžnost, da odgovorim na protest društva Sv. Šte fana v Pittsburgh, Pa., v imenu naazornega odbora. Kakor je *ajnik omenil, je mene obvestil vsaki mesec, koliko ie čistega denarja na bankah. V 4. točki omenjenega protesta se stavi vprašanje, kaj da je storil nadzorni odbor v tem pogledu. Jaz pr)dam sledeče pojasn--lo, da bode članstvo videlo, ali so se res pravila kršila namenoma ali ne. Kar se tiče. da je bilo na First State Banki v Ely, Minn, več denarja kakor pravila dovoljujejo, je res, da ob zaključku računov je presegala svota približno $14 000 Vzrok, da ni bil denar poprej investiran, je bil, ker se nismo mog"'i korešpondenčnim potom zedi-niti za bonde, katere bi odobravali vsi uradniki, ki imajo pravico pri investiranju glasovati. Xa letni seji meseca januarja se jc sklenilo, da se investira $50,000 prej ko mogoče, kar se je tudi storilo. liibral sem bil bonde ter jih rezerviral, poslal sem' pa v odobritev ostalim članom odbora. Nekateri sv niso popolnoma strinjali takoj, pozneje pa so vsi glasovali za nje. Kotel pa nobeden ni naprej pod-vzeti, da bi se priporočal druge, ker se je bal, da bi jih morda drugi ne odobrili. Zato se-je prepustilo do polletne seje, da se tam do/o-čijo bondi, kateri se vzamejo in od katere tvrdke. Obžalujem, da ni bil priobčen tudi zapisnik polletne seje* ob enem s računi Jednote. ker v zapisniku stoji jasno, da prva točka poslovnega reda je bila investiranje denarja, ter se je za s£o3,0(a) bondov naročilo M raznih tvrdk. Fozneje, ko je bila seja po revi-»ji, se je določilo, kako se bo v bodoče delalo, da ne bode preveč denarja na bankah. Vsak ima pravico, da kritizira, naj si bode ene-ga ali pa drugega uradnika, ako ne izpolnjuje pravil, pridejo p.r slučaji, da ni namen nobenega, da se pravila kršijo, ki r ne vemo vi:n prej koliko denarja se bode potrebovalo v tekočem mesecu.v Zavedam se popolnoma svojih dolžnosti, katere sem preszel na zadnji konvenciji ter zagotavljam članstvu, da kolikor je v moji moči, da bodem gledal, da se denar investira poprej ko mocoče v sigurne in dobre obrestonosne bonde. Zahvaljujem se pa tudi članom in društvu sv. Štefana, za njih prijaznost, da so poslali protest na glavni urad, ter tako nam dali priložnost, da se je od strani ta., nika dalo pojasnilo, da ne bo mislilo članstvo, da se je to namene -ma sto^o v korist kake banke, ali pa kakega uradnika. Upajoč, da bo to pojasnilo zadovoljilo članstvo sv. Štefana, pozdravljam vse člane in članice J. K. J. - 0 Max Keržišnik, predsednik nndzoruega odbora. Imena in naslovi krajevni h organizatorjev J. S. K, J, Prva številka znsži številko društva, potem je ime in naslov. 1. Joseph A. Meriel, Box 278, Ely, Minn. Joseph Kolenc, iiox 737, Ely, .Minn. 3. John Pelko, 1216 — 7th St., La Salle, 111. 4. John Demshar, Box 237, Burdine, Pa. 5. John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn. 6 John Kumše, 1735 East .^3rd Sr., Lorain, Ohio. 9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich. 11. Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb. 12. Vincenc Arh, 1 Kiekenbaeh St. N. S. Pittsburgh, Pa. 13. Frank Zabkar, Box 104, Hostettar, Pa. 14. Michael Nemanieh, Box 157, Crockett, Cal. Joe Intihar, 409—8th Ave., Johnstown, Penna 20. Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn. 21. JoseplT Shraj\ 4Y33 Sherman St. Denver, Colo. 22. Anthony-Motz, 9641 Ave. M. So. Chizago, 111. Louis Govže, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn. 26. Joseph Pogačar, 5307 Berlin Alley, Pittsb'irgh, Pa. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo. 28. John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo. 29. Louis Tolar, Box 242, Imperial, Pa. 30. Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisholm, Minif. 31. Martin Hudale, 1615 Ridge Ave.,N., Braddock, Pa. 32. G. J. Porenta, Box 176, Black Riaraond, Wash. 33. Frank Schifrar, Box 122, Unity, Pa. 35. Andrew Malovrh, Box 151, Lloydell, Pa. 35. John Brezovec, Box 126, Coneaiaugh, Pa. 37. Frank Zorich, 6217 St, Clair Ave., Cleveland. O. 38. Ivan Culig, 1217 Abrienao Ave., Pueblo, Coio. 39. Anton Cop, Box 440, Roslyn, Wash. 40. Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa. 41. Anton Brelieh, 477 E. Martin St East Palestine, O. 42. Pribož Knafelc, 1102 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. 43. Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont. 44. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O. 45. Louis Kamlanc, 732 N. Varman Ave., Indianapolis, Ind. 47. Frank Lov shin, Box 373, Aspen, Colo. 49. Frank Kovieh, 214 North 5th St. Kansas City, Kans. 50. Jaeob Slabich, 218 Lynch St., Brooklyn, NeW York. 51. Joseph Kastelic, R. F. D. 7, Box 2G, Murray, Utah. 52. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. . 3. Joseph Homove, 563y2 E. Jefferson St., Little, Falls, N. Y. 54. Joseph Smolz. 114 West Sellers St. Hibbing, Minn. 55. Martin Prah. Box 87, Lemont Furnace, Pa. 57. A. Martinšek, Box 125, Export, Pa. 58. Ludvig Champa, Washoe. Mont. 60. Martin Govcdnik, Box 307, Chisholm, Minn. 61. John Pezdirc, 313 N. River St. Reading, Pa. 64. Peter Klobocliur, Box 32, Baltic, Mich. 66. John Kren, 605 Chicago St. Joliet. 111. 68. Andrew Matko, Box 1203, Monessen, Pa. 69. Frank Erpič, Box 301, Thomas, W. Va. 70. John Zvezich, 1951 W. 22nd PJace, Chicago, III 71. John Pecnik, 13700 Aspinwall Axe., Collin .vood Ohio. 72. John Eržen, Taylor, Wash. 75. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa. 76. John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore. 77. Louis Fink, F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa. 78. Jaeob Evans, 611 AY. 2nd St. Salida, Colo. 81. Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, Til. 84. Matt Karclch, 101T Lincoln Ave., Trinidad, Colo. 85. John Petrich, Box 238, Aurora, Minn. 86. Dominik Sadar, Box 252, ^lidvale, Utah. 87. Michael Graborjan, 2S34 Lyon St. St Louis, Mo. 88. George Zobec, box 14, Klein, Mont. 89. Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y. 9C. Valentine' Orehek, 183 Miujer St., Brpoklyn, N. Y. 92. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, til. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, 111 99. Frank Podmilšak, Box 222, Moon Run, Pa. 00. John Kalcich, Box 61, Low«ville, V. Va. ' 01. Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo. 03. Anna Pierce, 686 E. 157th St. Cleveland, O. 04. Joseph Blish, 1944 W. 22nd Place, Chicago, HI. 05. John Malarich. 1600 E. 2nd St. Butte, Mont. 06. Leopol Jeran, Box 487, Davis, W. Va. 07. Frank Lovshin, 310% W. 4th St. Dnlnth, Minn. 08. Anton Nagode, Box 2% Avon Park. Girard, 0. 09. Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn. 10. Frank Bojtz. Box 112, McKinley, Minn. 11. Math Jamnik, 525 W. 2nd St. Leadville- Colo. 12. Anton Koebevar. Box 423, Ilibbing, Minn. 14. John Grahek, Box 609, Ely, Minn. 16. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. 17. John Shank. Box 14. SarteJl. Minn. 18. Stefan Jengich, Box 238, Cokedale, Colo. 19. Gertrude Mlakar, 140 Bural St. Aurora, 111. 120. Mary Koschak, Bo» 307, 31y, Minn. 21. Jernej Intihar, Box 12, Dodson, Md. 22. Frank Farenchak, Box 122, Homer City, Pa. 123. John Mechar, Box 294, I ronton,, Minn. 124. Pauline EHnene, 539 — 3rd St. La Salle, UL * ' 125. John Telban, Box 174, Iselin,' Pa. 126. Joseph Glass, Box 48, New Dcrry, Pa. 1127. Frank S. Germ, N. 11th St. Kenmqre, O. ■128. Anton Chernieh, 9721 McCuen St, New Duluth, Minn. 129. Frances Koschak, Box 920, Ely, Minnesota. 130. Ignac BenkSe, Box 412, DePue, III. 131. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave., N. Great Falls. Mont. 132. Leo Karnienik, Box 175, Euclid, Ohio. 133. Frances Luzar, General Delivery, Gilbert, Minn. - RAČUN -MED DRUŠTVI IN JEDNOTO Dopisi Imperial, Pa. Društvo sv. Jožefa št. 29 JSKJ. je na glavni seji dne 4. septembra oklenilo, da ne. podpira iniciativnega predloga <-d uruštva sv. Alojzija št. v Conemaugh, Pa. Društvo je proti znižanju plače glavnih uradnikov. Plače naj ostanejo do novega leta kakor so sedaj. Obenem naznanjam, da je društvo sklenilo, da mora vsak elan, kateri vsled slabih čas>v ne bi mogel plačati asesmente, priti na sejo in tam se opravičiti, ker tajnik in blagajnik ne moreta biti porok za take slučaje. Kdor tega ne 1k> vpošteval. bo prvi mesec suspendiran. Za oddaljene člane velja, ako pravočasno pišejo. Alois Tolar, tajnik. Chicago, III. V zadnji številki glasila JSKJ. sem čital naznanilo izpod peresa tajnika društva Zvoai štev. 70 JSK-T., kateri se zahvaljuje bivšemu blagajniku in večletnemu tajniku za njegovo delo napram društvu in Jednoti. Xisem lačen, hvale in časti, rečem le to, da sem vedno deloval po najboljši moči za korist in napredek društva in Jednote in tako bom tudi zanaprej. Želim pa tudi mojima namestnikoma uspeha kar največ mogoče. Cro(»ovo mi ne bo mogoče vsaj nekaj Časa hoditi k sejam, ker sta pa oba stara člana dobro poučena o vsem. vem, da bosta imela uspeh. Vas pozdravljam. John Zvezich. - RAČUN — MLADINSKEGA ODDELKA med društvi in Jednoto. Za mesec avgust 192 L f-tev. društ. Dohodki. Izdatki. Madžarska propaganda proti Čehom Zadnje čase je postala m ari žar ska propaganda proti edinstvti češkoslovaške republike v inozemstvu zopet aktivna- Ta propaganda se širi v Angliji, posebno na Francoskem, kjer so Madžari ne kaj listov podkupili, a nekaj celo nalašč v to svrho ustanovili. pokažejo svtu češki "imperializem" in neznosne razmere, ki \ladajo v češkoslovaški republiki To propagando vodi v Parizu znani renegat Dvorcsak, pa ni n? eno ne drugo, nego čisto navaden renejrat in pustolovec, katerega madžarska vlada prav dobro uporablja v svoje namene v borT)i pro ti Češkoslovaški. Dvorcsak, predstavljajoč se ze velikega prliatelja francoskega raroda, poroča vsak dan tenden-cljozne vesti iz Češkoslovaške, v katerih se t«-udi dokazati. Ja so Cehi in Slovaki d\a povsem različna naroda in da je identifika cija Čehov in Slovakov "mistit'i kaeija" češkega imperializma. — Slovaki po njegovem naziranju želijo unijo ? Madžarsko in Poljsko, ker jim :c le na ta način omogočeno njihovo nacionalno in ekonomsko življenje. Čehi da so v Slovaški vpeljali pravo tiranijo; trdi, da se nahaja v zaporih nad 230.000 SIov^^DV i Na vse te napade, ki se širijo v inozemstvu, je odgovoril v češkoslovaškem parlamentu senator Matuš Dula v imenu slovaških poslancev vseh strank. Očrtal je madžarsko propagando, češ. da j-slovaški narod proti svoji volji združen s Čeni, nato pa je v ime- pfslancev izjavil, da je" slovašk: rarod dne 30. oktobri 1918 soglasno in z največjim veseljem na temelju samoodločbe narodov pro-g.&sil svoje ujedir.jenje z brati Cehi. Proti temu se v Slovaški ni nikoli vzdignil niti en glas Laž-njive vesti madžarskih agentov v :i 4 s u 9 12 13 10 18 1!) 'JO lili ur, liti li7 liJS lio 30 31 32 33 35 30 37 39 40 41 42 43 44 45 49 51 52 55 57 58 00 01 •» 25 26 27 28 29 :m» 31 32 .33 35 37 :w •J9 4(1 41 42 43 44 45 47 4!l 50 51 52 53 54 55 57 58 60 61 61 CC 68 68 70 71 75 76 77 78 ^ 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 i H m 100 lOl 103 104 105 106 107 108 10!) 110 111 lili 114 110 117 118 119 120 121 $274.00 v~ 123 240 00 Joseph Pishler, gL tajnik. 124 125 126 127 128 ■r.ozemstvu vzbujajo pri Slovakih '.pravičeno ogorčenje, ker je celemu narodu še živo v spominu 129 madžarski jarem, ki jih je tlači' 130 ;olgo časa. Želimo, da se ta doba t131 rte povrne nikoli več ! j132 Senator Dula je nato označil razliko med položajem manjšin 135 v Češkoslovaški in Madžarski, — 136 kjer še danes nad pol milijora 32 Za julij Slovakov ne uživa niti najeiemen-tarnejših državljanskih pravic. Na ta energični odgovor slovaškega poslanca je ptistavil mi. j raster zunanjih z^dev, dr. Qenes 42 Za julij $ 540.61 45«i. 4»! 136.71 180 70 137.83 513.28 89.37 250 18 194 81 »2.05 191.59 234.38 483.88 322 9S ;u»3.as 213.81 155.00 244 52 112C9 VI. 43 452.59 230.10 138.88 228.96 279.47 937.55 112.61 288 49 250 01 79.18 223.12 102.05 196.91 357.18 150.16 226.86 lO.TOO 60.92 2SO 8". 75.95 135.85 ias.98 102 43 145.10 53.79 180. K7 91.81 173 23 49 25 161.73 80.7 V 19823.' 34.02 8f94 138.05 35.13 149.51 272.87 84.40 80.28 143.98 140.17 105.76 306.07 111:88 50.78 180.71 84 56 lliO.51 92.98 28.78 117.05 64.74 243.10 10.1.49 r. 7.02 131.81 49.62 33.79 45.86 121.80 44.73 234.78 55.23 69.45 111.72 153.13 95.00 29.29 46.98 66.34 88 03 26.08 49.34 43.60 16103 233.04 Skupaj: $16.105.36 90 00 128.00 192.00 U>5 00 225.33 »>6 00 UK1.00 95.00 149 OO 201.00 84 OJ 1«7. 72 00 5T.00 8.00 22.00 45.00 89.00 79.00 136.00 1070.00 145.34 131.33 83.00 66.00 34.00 9.00 137.00 175.00 27.00 8.00 46.00 9 00 :io.oo 88 00 106.00 4O.00 Ki.OO "41(H) .059 06 80 00 22 00 36.00 42.00 9.00 29.00 66.00 166.00 336.00 56 00 17.00 1-4 OO 10100 40.07 18.00 44.00 54.00 38.00 65.00 171 00 130.00 249.00 13.00 38.00 $7.510.33 Jaaeph Pishler. gl. tajnik. nu slovaškega naroda in slovaških ( sledeče: PripaganJa, ki jo vodijo zaveznikom in inozemskim časop:- n adžarski agenti, podkupljeni od som v informacijo, da ne najdejo madžarske vlade in razkralja Kr. madžarskim lažem. rola, za sedaj še ni opasna, kor — Mi smo prepr-čani, — je kon- sem prepričan, da jim trezn: ele- čal minister, — da bo \es trud na. n»enti ne bodo nasedli. Dr. Benes ših nasprotnikov jstal brezuspe- je na koncu svojega govora izjav il sen. kajti žrtve, ki smo jih Jopn- d i bo govor ^lovaijkega poslanca nesli za stvoritev edinstvene drža- v obliki deklaracije poslal vsem vc so velike in obojestranske. —■ t bias Nabada. 22. sept. 1921 '1i Garjev Garyjev sistem in gunmeni v W. Va. ■ / ► » 1 ■ ' Iz lista "The New Republic". — Vzdržanje prof i-unijske politike je imelo renne socijalne posledice za narod.... Povzročila je da sp delodajalci najeli uslužbence "delavkih detektivskih agentur" za špijonažo in stavkoka štvo; za celo občino je imelo za posiedico, da se je razveljavilo pravico prostega zborovanja ter osebnih državljanskih prostosti in pia-vic; konečno pa ujxiraho konštablei jev ter armade Združenih držav— Demokratične naprave se je v normalnih časih izdatno izpre-mendo v namenu, da se prepreči organiziranje delavcev___ — Veliko število delavcev j»* prišlo do prepričanja, da skušaj-* krajevni župani. in Kodniki in poii.-ijski uradniki lomiti stavke in da jim pri tem pnmajrajo državni in zvezni uradniki . .. Deset in deset tituM* državljanov je prepričanih, da niso ameriške naprave demokratične ali na demokratičen način izvajane... Ne. ne West Vi.ginija I. 1921. temveč zapadna P - n n sv I v an 1 j a m (it»rv v Indi ini st:i leta 1919 kazali razmere kot ko opisane zgo-isj. Med obema letnicama se jc l"ta 1920 v Alabumi pojavil si": f-en slučaj, — rovskf straže -o jk> ven unijske delavce, ubit; j.ekat^re ined njimi, nakar je prišlo do vojaške intervencije ter /atrtja državljanskih pravic. V K-ntueky-ju jc bi'o v preteklem ietr opaziti s« o. inijske organiza-« nje so v Ha* lan okraju pretep'' * detektivi" in vprizorilo se je p >-skus. da .>♦• dinamitira dru^e. I riited Stat»-s Steel ('orpora tion lastuje ;>oleg j-vojih in iustr*-j.?lnih napriv v Pennsylvaniji Indiani. Illinot*. Oh i ju, Minneson i<* Alabami tudi še rudnike in pre. mogovnike v Alabami. V llarlan in Letcher okrajih v Kenrack/ in lastuje T'i.017 t k rov k.-ksovt premoga rok- zemlje in akrov premogovnikov, ki leže t*k I od površino zemlje. V Mi:>go n Logan okrajni v West Vi-uinij' lastuje :>:l,7Wi a k rov koksovega prtmoga ter akrov*prenr». •r* na pomju. V MeI)o\vel! okraju je dala korporaeija v najer-•VI,000 a krov, katere obratuje I nited State** Coal & Coke Co.. 1 ajveeja detodajalka za premo-garje v McDowell okraju. »Jeklarska korpora-ija j- največji pr? izvajalec premoga v West Virgi-niji. Delavsko politiko Jeklarske I orporacije ^e definiral ali ozna 1 i t leta 1901 njen izvrševalni ko 11::tej. — Mi neizprosno nasprotujemo vsakemu razširjenju uniy skega dela. Skozi leta se je Mr. Gary dr žal načela, "da nočemo imeti no benega poslj z delavskimi unija m;. Ta politika je dobila svoje p •-sebno ime v zgodovini industrijal-nih od noša je v. -— T«/ je Gariizetr kraj. Tedaj o a so pričeli premo-garji korakati. Senatorji .;e morajo pečati r dvema fazama, kojih ena j*» west-v.ržinska. d-uga pa narodna. V «»oeh fazah pa je opaziti v glav-t em <-n posamezen problem. — namreč sistem rovskih straž. Kak-Mia so dejanska dejstva glede te-■11 sistema * Brez dvoma je bil ta sistem vzrok nohoda premolar je v in 1a |>ohod je bil brez vsakega dvoma ustaja. upor navadnega naroda centralne West Virjrinijc, i roječega do 10.000 ljudi, katere so javno '»odpirali, odobravali 1». pospeševali drugi, ki so šteli dvakrat ali inkrat toliko ljua'. Prijeli so za orožje, ne za san.: sebe, temveč za narod v Mingr, J.ogan in McDowell okrajih, ka te rt-. zavisna" država, odtrgana nam j» Inka Baroš. v Medjimuriu jc ostalo 50.000 Hrvatov in Slovencev pod Madžarsko in sedaj odpade tudi Baranja. Z drujre strani pa smo dobili Oaribrod in dolinico Strumiee in tudi grlede Skadra naša diplomacija nastopa energično in — kakor izgleda — tudi uspešno. To pa vsekakor zato, ke,- ko li kraji naseljeni s pravoslavnim in čeloma turškim elementom. To so dejstva, ki sama govore, kam jadramo. V isto smer so giblje vladna politika tudi v notranjosti države. Nastop proti komunistom je opo-min tudi drugim, vladi neljubim strankam. piišlo proti meni. Voditelj me ji vprašal, če sem jaz voditelj krajevne unije. Ko s*'m rekel da n» :n da sein predsednik, je nameni name svojo puško, a drugi so ga ustavili. Nato pa je rekel; — Vou God I)—ti. izgubi se t« era okraja še danes ponoči. -Nato me je eden njih udaril. Še v oni noči sem zapustil dom. dri. žino in živino. Vrnil sem se v McDowell okraj, kajti pozvar sem bil na sodnijo v Welch s Sir* liatfieldom. Sid je bil ustrelje 1 pred menoj : 1 oboroženi tolovaji so me iskali po celem mestu, a jaz sein že odšel. Dve nadaljni sta bili Mrs. Sid Hat filed in Mrs. Ed Chambers. Odšli sta skupaj iz Mingo okraja • line 1. avgusta, kajti moža obeh sta bila pozvana na *sod,;ijo v Welch, v McDowell okraju O'« -dolžba se je glasila, da sta imela ta dva nekaj opravka s streljanjem v Mohawk leta 1920. Hat field, star 26»let in Chambers 20 h t. sta bila f»ba unijska moža. — Vsi smo mislil', da je to past. da se ju spravi v McDowell o kraj, — je rekla Mrs. Chrmbeis in odvetniki obeh so prosili rover-i.erja za va-mostno spremstvo, piedno bi odpotovala. Južni tečaj v zgodovini. Vedno bolj se pomikamo v redne predvojne razmere. Ljudje se t. novimi silami posvečajo znanosti; ekspedic-je na severni tečaj, v Alasko. na Gavrizankar, v utiran jost- Tibcia in Afrike -— vs'-'o so dokazi, da stopa zanimanje ;:-i znanost zopet v ospredje Sto-m stoletja so bile avstralske pokrajine ovite s temno, tajinstveno l.opreno. Ljudje so prodrli sko i c. ž«' do severnega te<"aja. dočim ;<■ ostali južni tečaj še vedno ne-p'-eiskan. Ni kdo ni veroval trditvam redovnika Cormansa. da se nahaja na južnem tečaju raj ki je od ostale zemlje ločen od velikih ledenikov, ki yc dvigajo.nad morjem. In v resnici so tamkaj "10 do GO metrov visoki ledeniki Razisko-*-a!ei so se zaman borili proti njim Toda. odkar ie Shakleton i»rod>-l skozi ledenike in prišel v 1 ližino južnega tečaja, je lahko malo 11a-de da bi se odkril tamkaj raj. Isto čudno idejo najdemo no ječo. iz katere je je pa niti o rešil. Takih prevar pa se nam vsekakor treba bati. ako se poda na ek-spedieijo na južni tečaj človek s sposobnostmi, kakor jih ima Shak-bton. On nam bo gotovo razkril tajne južnega tečaja v celeai obsegu. ako mu ne preprečijo tege v zadnjem trenutku prirodui elementi sami. Koenigsbcrško vseučilišče ie generala Ludendorfa im°nova-In častnim doktorjem medicinskih ved. Cisto pravilno pr;pomi»ija k temu "Freiheit". glasilo neodvisnih socialistov, da gre Ludendor-Mi ta naslov pač z?to, ker )_• priskrbel anatomski šoli brezštevilna sveža trupla. Ruski denai sme zoper, v Francijc Francoska vlada je ukinila nr-redbo. ki prepoveduje uvoz katerihkoli ruskih novčanic, namenjenih kamorkoli. Prah. katerega so dvignili kora k«joči premogarji v West Virgi imel ra posledico ra/.ličn.-'-zrgrinjala i r. dima. Listi so pred Mavljali spor in »adretre kot rteno westviržinskc, kot čudno, htaro navado hribovcev. Ni \vyor-i-ki Times j-j natisnil cele dolge kolone, v kadrih je navalil krivdo na "ž«ranj" iz koruze" alt'go.--rko roso* in "mlado kri". Go-\erner Morjin v Chareatonu je rikel, da im i država tri t-ubije, ramreč ^munšnjn, igranje z revolverji in avtomobile". Vse to pa more varati le malo ljudi. Mi vemo. kaj nas boli, !• -los v Spruce Fork Ridgy v Logan okraju West Virginije. lansko lc h.. Ob polnoči me je poklical š. ril' v svoj urad ter mi ukazal, naj grem s sedmimi možmi nekolik^ po cesti. Rek d je. da hoče. da i>o-dam neko ugotovilo. Rekel self, .'a hočem rajse podati katerokoli ugotovilo v ječi sami in v odgo-w.r so me polili s palicami, naložili na neki avtomobil ter cdvedti jz mesta. V gozdu so me pričeli 1 retepati skoro na smrt. Kadar me je ta ali oni zadel s svojo gorja o na glavo, se mi jc zdelo, kot dg so stopila moja ra runa narazen. Tepli so me še dolgo časa potem, ko sem že ležal na tleh. Nato so se umaknili ter go vorili med seboj, da sem gotov. Eden njih na se jc- vrnil ter nt- U. v Alabami, predlansko eto v jeklarskih mestih Pennsylvania in v Gary, Indiana. Kdo ve. čc ne bosta prišli v naslednjem letu zopet na vrsto Kentucky in Pennsylvania? , Ko bo senatni preiskovalni komite j za vršil svojo pot skozi po-lc-gajoči se prah, ali bomo imel rekoliko več luči glede resničnih vzrokov ter dejanskih učinkov ali pa bomo dobili zvezna pri[>oroČi-la. naj se vzame iz rok premogai-jev puške skril v pšonico. Ta zagoneren in strašen zločin je pojasnil pred porotnim sodiščem sledeče: Rudar. 261etnj Mar-♦ Ravnihar v Trbovljah se je hotel odpeljati k svoji ženi. Pila jc sobota 4. junija. Ravnihar je z.»-n-udil vlak in se napotil peš do mor. V omenjeni trgovini se je sestal s Korošcem, svojim starin-, sovražnikom. Obudilo se rnu jc staro sovraštvo, ki ga je zapeljalo -lo umora. Obtoženec se zagovarja popolnoma zmedouo. Predvsem pou-carja, da ni pokojnega Korošca nikdar poznal niumad oepj g rikdar poznal in ds mu je popolnoma tuj. Orožniški narednik — -Matko Kosi, ^ci je aretiral ubija*-t-a. izpove, da ta ni kazal nobenega ke««, nasprotno je usodno r.oc še prav dobro spal. Ko ga je narod rik drugi dan vprašal, če mu n* nič žal, mu je surovo odgovtyil: — Primojduš, danes mi ga dajte, ga tako nabrišem, da bo ves čn; ta hudič slepi! — Senat je stavil porotnikom eno fc^.nio vprašanje plede krivde u-boja. Porotniki v) "\T>rašanje z 10. glasovi potrdili, nakar je b:l Martin Ravnihar obsojen na tri leta težke ječe* KNJIGE ¥ pti starih Grkih. Aristoteles nam ] tavi. da obstoje na zemlji pokra-j'ne. v katere ni mogoče prodreti To je gori;ji del zemlje, dočim živimo mi 11a spodnjem. Tamkaj so ljudje jako dovršeni, da mi te-Ca sploh ne moremo razumeti. Manj spretno, zato pa bo-j naivno je naziranje šiorkih slojev ljudstva, ki mislijo, da je severni t. čaj kraj. kjer vlada večni sneg i dočim je na južnem večna pom. ~ lad. Dolgo se je smatralo — stari zemljevidi so živ dokaz temu — t«a obstoji rov velik kontinent, in sicer v bližini M a gh a en.sivega pr-diva. ki se »-azte^a notri do južnega tečaja. Se v dobi Voltaira je k!l ta del zemlje zelo malo znan. Voltaire sam se je smejal Nizo-zemčanom. o katerih se je vedno govorilo, da so odkrili zemljo z neizmernim bogastvom, ki donasa velike dobrine. Pripomnil je zanič Ijivo: —- Težko je imeti tajne pro vnee in trgovino. — Toda vse to ni cisto nič oviralo ljudstva, da ne bi verovalo razne basni o novi zemlji. Priznali so. (ta žive tamkaj ljudje, popolnoma rinene barve, oboroženi s sulica-n i. katerih '-dini pose! je vojna in lov, poleg njih pa zamorci, ki jim je prirodri pobrala vse gornje zobe in morejo hoditi tako po ro-dandanes pozabljeni, ostala pa je s:ika Epinaja. ki kaže te junake, kako lepo hodijo T*> rokah. Rmeni in brezzobi prebivalci so kako lepo hodijo po rokah. Sicer je istotako res, da se Epinul nikdar ni boril z-t to. da b: postal kak slaven slikar ali zemljepisec. Končno tudi ni težko držati Iju d i v zmoti, ako raziskovale: sam-mnogokrat poročajo čisto druge stvari, samo tega ne, kar so v resnici razkrili. Tako se je zgodilo s Kerguelenom. ki ga je leta 1772 poslal francoski kralj Liidovik >'V„ da preišče to zemljo, zaradi katere so Francozi izgubili svoje kolonije. Prišel je kratkomalo do zemlje, katero imenuje Cook — Zemljo revolucije — zasadil francoski barjak in se vrnil slavno dc-mov. Kerguelenu so proslavljali na vse mogoče načine, toda kmalu so s-1! pojavili glasovi, ki so prisilili kralja, da ga je poslal vnovič na ekspedicijo. Izvidi so sicer potrdi !i njegove izpovedi, slednjič pa vendar prišli njegovi slepariji Tako je treba presojati ustave, centralizem, davke, krivično zamenjavo kron in vse sploh važnejše dogodke v državi Edina not, da se zatre v vsakem posamezniku duh hlapčevstva, je, :la se vzgoji samozavest slovenske enakopravnost5" in jugoslovanske državne pripadnosti. kar nas končno privede k reviziji ustave in s tem k avtonomiji, ker le tako bo zajamčena enakopravnost plemen in osvoboditev naših zasužnjenih bratov. ("Sedanjost' "'. ................... 1 |ftttttt(ltt)(t)MM, Poučne knjige. Nemški abcednik .35 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 Slovensko-nemžki slovar (Janežič Bertol) 4.00 ; l Zabavne in rasne druge knjige. Doli z orožjem 50 Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (349 str.) .50 Mesija (1. zv.) .30 Mladim srcem (2 zv.) (Spisal.K. Meško) .30 Kiijiga za lahkomiselne ljudi, (spisal I. Cankar) Pet tednov v zrakoplovu Zbrani spisi Jakob Alešovec. "Kako sem se jaz likal", Prvi del Drugi del J * Tretji del . f "Ljubljanske slike", 9 Četrti in peti del "Ne v Ameriko", ' ~ * Šesti del Amerika in Amerikanci . 1.75 2.00 1.25 1.25 1.00 1.50 t 1.25 5.00 Zemljevidi. .15 clO .30 2.50 &a sled in bil je obsojen na dosmrt- t ♦♦♦♦♦♦♦ Združenih držav Kranjske dežele Zemljevid Evrope Velika stenska mapa Zemljevidi: New York, 111., Kansas, Colorado, Pennslyvania, Mont., Montana, Minnesota, Wyoming, West Virginia in Alaska vsaki po .25 Molitveniki. Rajski Glasovi. % , , J 7 v usnje vezano # 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura i v platno vezano 1.00 v usnje vezano J 2.00 v kost vezano 1.80 I Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St. New York Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni nakaznici ali poštnih ^amkah Poština je pri vseh cenah vračunjena. > HAYWOOD V RUSIJI. Na sliki vidite znanega ameriške ga socijalist;čnega voditelja Hay v ooda (med dvema vojakoma na desni strani), ki se mudi sedaj v Rusiji. Slika je bila vzeta ob pribki odkritja nagrobnega spomenika ameriškemu r&dikalcu Johnu Reedu, ki je umrl v Rusiji. — ^ ■ ..... 11 ■ ' ■ -. , ... Sod Amontillada* - i S.pisal Edgar Allan Poe. k*- Tisc^e razialjenj, ki m i jih je prizadel Fortunato, sera pretrpel « kolikor mogoOe mirnim srcem; toda "nirp«--sled. ko se je drznil me' javno -zasramovati, »©ni mu prisegel maščevanje. Vi, ki poznate mojo dušo, moje življenje, si lahko' mislite, da se varoval izroči pretuje. Sčasoma je dozorelo moje! maščevanje, to sem znal, in s tt*m je bila «tvar za nekaj časa goto-, va, kajti ravno radi tega, ker sem bil skletiil brezpogojno maščevanje, je bila stvar vama pred vsa-, ko neprevidnostjo: moja naloga' ni bila kaznovati, temveč kaznovati nekaznovan. • ' Razume se, da nisem dal Fortu-natu »likakega |>ovoda dvomiti o inojem prijateljstvu napram njemu. Smehljal sem se mu, kot je' bila dc*lej nioja navada. Fortu-, nato ni slutil, da sem se smehljal j le v mislih na njegovo pogrbelj. | Kno si uho stran je imel Fortu-nato, kljub teinu, da je v vsakem■ -' svetovati n tem. Pa ker te nisem; nikjer našel, sem v strahu, da'mi ] kui*'ija i/ipodleti. kupil vino. i "Amontillado!" "Pravim, da ae še nisem prepri-'* čal!" \ "Amontillado!" '] "In jaz hoč^m biti na jasnem."' i "Amontillado!" "Ker pa lahko mislim, da si ] za dane^ zre^-er že oddan, hočem j iti k Lueh^siju. Saj je tudi on kos kritika erfarih vm. Povedal mi 1 bo... " ] "Luebefci ni v stanu razločiti ; Amontillada od Sherr>ja." \ "Pa vendar pravijo nekateri ] norci, da ti je enak v poznavanju j vina." | "Pojdimo!" . j] "Kam. prijatelj t" "V tvojo klet." ' N>, prijatelj, ne gre samo za to, ker si povabljen dru#aun. Vi- ] d »m. da ni močno prehlajen. Moje , kleti pa so neznosna hladne in < mokre. Na zidovju je j»revlaka od j aalpetra.*' j, "Vseeno gremo tja. Kaj te l>ri-' ga moje prehlajen je. O tem ni vredno govoriti. Amontillado! Go-j tova te je prodajalee ogoljufal. In' kar ne tiče Luohe*ija. ta ne razlo-' en je Sherryja od Amo^illada." Tako govoreč se je prijel moje roke. Hitro sem si dal na obraz svilnato masko, zavil se tewieje v svoj plašč in dal voditi prijatelju do svoje palače. Posli so brli vsi odSli n® karne-* val. Dejal sem jim bil, da pridem šele zjutraj domov in jim strogo prepovedal juipustiti mojo hišo.« Vedel aem, da zadostuje to, da takoj izginejo, ko jim le o/hmem hrbet. \ ■ ! Vzel tm dve bsfclji k olbročevj in dal eno ?ortusui4n. Vodil sem g« prijamo skozi voc sob do vrst, I i r >.. ■ katere so vadile v podzemeljske prostore. Začel sem stopati po dolgih. ozkih stopnjicah m iproeil prijatelja, naj mi pazno sledi. Slednjič jv? dtfspela do konca stopil jic in stala sva drug poleg drugega na vlažnih tleh starih kleti Montresorjeve rodbine. Moj prijatelj se je nevarno zibal. in zvončki na njegovi kaijyuci so doneli v enomer. "Kje je sod?" je vprašal. "Ta je dalje spodaj", odgovoril sem jaz. "Opazuj, prosim, belo prevlako. ki se lesketa na zidovju!" Obrnil se je k meni, — pogledalo me je dvoje vlažnih oči, ki so bile - od pijanosti popolnoma j motne. "To je salpeter". sem dejal. I "Od kdaj imaš svoj hudi kašelj?"l "Uhu — uhuhu, uhuhu!" rbogi moj prijatelj več minut ni mogel ziniti besedice. "Ah. kaj moj kašelj! To ni nič nevarnega", je slednjič odgovoril. "Pojdi", sem dejal odločno, greva nazaj; tvoje rdravje je pre-j' dragoceno. Ti si bogat, spoštovan. J' ljubljen; ti si srečen, kot sem bil1] nekdaj tudi jaz. Tebe bi ljudje'' pogrešali. Pri meni je ntvar dm-! gač-tia Pojdiva nazaj; znaš mi zbo-;i teti, potem bom pa jaz tega kriv.ji £aj pride lahko T.uehesi in..." j) "Dovolj", je dejal nejevoljen,'1 "ta nedolžni kašelj me še ne bo S umoril, ne!" ;i "Gotovo — gotovo", sem odvr-j nil, "in jaz resnično nLsem imel 4 namena, da bi te no nepotrebnem * vzn eni i rjeval: toda ti bi res lahko J malo bolj pazil na svoje zdravje. 1 Požirek tega močnega Mc^doca na- ' ju bo ogrel. Ni se nama bati, da 1 bi zmrznila." !i Odpri sem steklenico,#ki je le- s žala v dolgi vrsti p->leg drug-ih na ( mokrih tleh. ,1 "Pij. prijatelj!" sem dejal in,1 mu ponudil vino. i1 ^mejč se je* nastavil steklenico,3 k ustam. i "Pijem", je dejal, "na zdravje { vseh onih. ki so našli tukaj okoli : naju večni mir!" i "Jaz pa pijem na zdravje tebi, j1 da bi še dolgo in sre-no živel!" , Zopet se me je oprijel in šla sva j1 naprej. ,1 "Te kleti so zares velikanske",j je dejal. [I "Rodbina Mentresor". sem od-;l govoril, "je bila zelo stara in j mnogfubrojfia." •] "Kak je bil vaš grb?" jv "Velikanska človeška nofra.'i zlata, na modrem polju; noga sta-'' re kače, katere strupeni zc*bje »o i i »i I i zagrabili peto." [s "In vaše geslo?" !s "Nemo me impune lacesisit." t "Dobr«»", je dejal. j Vino je žarelo iz njega, oči so se 1 lesketale v čudnem ognju, zvončki * bo crngljali. Močni Medoe je tudi me^ii vzbudil domišljijo. Stopala J s.va počasi po dolgih hodnikih. Na ' straneh so bile plasti človeških ' kosti, med katerimi je bil tupatam 1 majhen ali velik sod. Dospela sva f do najnižjih prostorov v teh sta- ' rih katakombah. Postal sem zopet,5 in prijel Fort imata za roko. "Poglej". ostala tukaj debe- i lejša in visi kot mah raz zidovja. ^ Zdaj sA-a pod dnom reke. Mokrota i nada v kapljah pod vsa okostja, i Pojdi, greva nazaj, predno je pre- 1 pozno. Tvoj kašelj..." J "Molči, kaj bi govoril o ka*- t lju". je odgovoril: "jaz grem na-; prej. Poprej pa še požirek Me- I doca." Dal som mu zopet novo buteljko. Izpraznil jo je na dušek. Nje-,' gove oči so žarele v divjem ognju, i Smejal se je in vrsrel prazno stek- 1 lenico v arak z ge;4o. ki mi je bila < neumljiva. 1 Začuden sem ga gledal. Ponovil 1 je ono čndno gesto. "ATi ne razumeš?" je vprašal.! "Nikakor ne", sem odgovoril. ? "Potemta^kem nisi član n^še 1 bratske družbe?" ' '? "Pač. — jrotovo". sem odgovo- 1 ril. "seveda sem brat." "Ti? Nemogoče! Zidar?" ji "Da, zidar." !; "Znamenje?" "Tukaj je imaš!" sem odgovo-ril in privlekel izpod pla»ca pro- ' stozidarsko lopatico. !] "Ti se šališ!" je zaklieal For- < tunato in stopil korak nazaj. "To- 1 da kda j pridemo vendar do Amom-' tillada?" ' .1 "Pa naj bo", 9em dejal in skril lopato zopet pod pla&č. Ponudil i sem Foi^onctu xopei »vojo roko.' Težko se je naslonil ob mene. Šla sva naprej in iskala sod Amontillada. Morala ~va skozi več o^kih obokov, potem po stupnjie&h navzdol ; šla sva nato zopet naprej in dospela slednjič do novih siop-lijie. Zopet tva morala iti še globlje pod zemljo lin prišla slednjič! v kripto, v kateri je bil zrak tako slab. da ibaklje niso mogle več go-1 ret i, temveč so le še tlele. Na koncu te kripte sva zagledala drugo, ki je bila pa manjša, j Ob njenih srtenah so bili ljudje nakopičili pla.-fi človeških okostij, podobno tako, kot so zidane katakombe v Parizu. Tri stene te krip ! I te so bile še pokrite s temi kostmi Raz četrto steno pa s:> bile ko-j sti popadale na tla in so ležale :->e- J daj tako razmetane po tleh. In vi 1oj steni sva zamrla šo eno duplino, j ki je merila v globočkii k.ike štiri. v širjavi tri in v dolžini sedem! korakov. Imela ni nobenega'po-1 sebnega namena, bila je presledek med dvema koh>salnima stebronui. ki sta liosiila obok. Fortunato je vzdignil svojo slabo gorečo bakljo. ali zaman sr je trudil ]>rf>dreti teme.. I»ri slabi razsvetljavi ni bilo možiio zazreti dna votline. "Stoj»i bližje", sem dejal: "tukaj notri je Amontillado. ,Kar se pa tiče Luchesija. .. " i "Luc-heai je popolen ignorant", prekinil me je moj prijatelj in j stopil negotovih korakov naprej,j medtem ko sem mu jaz sledil. V j trenutku je bil na koncu dupline I in začuden obstal, ko je zagledal skalo, ki mu je zapirala pot. Z l>li-! skovito naglico sem zagrabil For-i tunata in ga priklenil na granitno; skalo, v kateri sta bili dve železni j in močni kljuki, ki sla bili odda-j Ijeni kak meter druga od druge v vodoravni legi. Raz ene kljuke' je visela veriga, raz druge kiju-j •'avniea. V enem trenutku je bil' Fortunato prikovan okoli bokov J na skalo. Bil je preveč začuden, i da bi se branil. Zaprl sem kiju-čavnieo, vzel iz nje ključ in stopil iz dupline. •'Poti,naj z roko zid", sem dejal, "takoj začutiš salpeter. Res .ie, tukaj je zelo vlažno in hladno. Se enkrat te prosim, vrni se! Ti nočeš! Potem mi pač ne preostaja nič drugega, kot da te pusrtim tukaj samega. Pa popreje ti moram še vsako najmanjšo uslugo storiti, ki je v moji moči." "Amontillado!" je zaklical moj prijatelj. Ni se še zavedal resnosti svojega položaja. "Saj res", odgovoril sem mu. "Amontillado!" Med temi besedami sem odmetaval kosti, ki so bde na tleh Kmalu sem prišel do « peke in morta. S tem materija-!om in s svojo lopatico sem pričel vhod v duplino pridno in hitro zazida vat i. N!-:em bil še dokončal prve plasti zidu, ko sem zapazil, da se je Fortunato že skoro docela streznil. Prvo znamenje tega je bil lahen, jokajo? krik. ki je zadonel rz globoeme. Ni bil glas pijanega človeka. Nato je sledil dolg in trmoglav molk. Končal sem z drugo, s tretjo, s četrto plasrtjo. in zdajci sem začul besno ropotanje verige. To je trpelo več minut; da bi .za-mogel z večjo naslado poslušali ta divji ropot, sem prekinil svoje delo in sedel na kup kosti. Ko je rožljanje verige prenehalo, zagra-hii *eni zopet svpjo lopato in dokončal v največjem miru peto in š^sto plast. Zid je segal sedaj For-tunatoi do prsi Zopet sem prene-! hal; posvetil sem z obema baklja-' ma preko zidu na postavo tam j notri. j Glasni in besni kriki so zadonelil ;z votline, tako divji in obupni kriki, da sem nehote planil nazaj. Kratek trenutek sem premišljeval in se tresel strahu. Potegnil . em svoj meč in začel tipati ž njim po duplini: pa hitra misel mi je vrnila zopet ves moj mir. Spomnil, sem se. da sta skala in veriga tako trdni, da se ni mogoče iztrgati. Pristopil sem zopet k zidu. Odgovarjal sem nn rjovenje onega, ki je tamkaj notri besnel. Posnema!, ponavljal sem,klice strahu, po menial njegov jok. da, iaz sem s svojim močnim in polnim glasom Fortunata .še prevpil. To sem storil in Fortunato je umolknil. Bila je ravno p-vlnoč in vedel St-m, da bo moje delo kmalu kon-<"*ano Zazkial sem osmo. deveto in deseto plast norega zidu. Dokončal sem del enajste, zadnje {»lasti; bilo mi je treba zazidati le še on kamen. Bil je zelo težak in z naporom sem ga moral dvigniti na njegovo mesto. Zdajci pa sem za-1 čut iz dupline tih smeh. ki je bil j pa tako grozen. d;t so se mi jelil jeziti lasje Sledil je žalosten jek,j v katerem sem "ie s težavo spoznal j glas svojega vrlega prijatelja. "Ha. ha, ha! — hi.hi.hi! — izvrstna Šala. resnično, piramidalna Šahi Se mnogokrat so ji bomo smejali v palači do solz — hi. hi, hi! — ko bomo sedel! pri polnih kozarcih. "Amontillado!" sem zaklical. "Hi, hi, hi! — hi, hi, bi! — da Amontillado! Toda. ali ne bo prepozno? Ali naju ne bodo pričakovali v palači — grofica Fortunato in drugi? Pojdimo zdaj!" "Da", sem dejal pojdimo!" "Pri milosti bož.ii, Moirtresor, pojdiva!" "Da" sent rekel, "pri milosti božji!" Toda na odgovor sem čakal zaman. Postal sem nestrpen.! Clasno sem zaklical: "Fortunato!" Vse tiho. Spet sem zakričal: "Fortunato!" Nobenega glasu od nikoder. — Vzel sem eno bakljo in jo vrgel skozi odprtino v zidu v duplino. Kot odmev sem čul le godbo zvon čkov na njegovi kapuci. Prihajalo mi je s1 a bo — vlažni zrak kata komb je bil tega kriv. Požuril sem se z delom. Zazidal sem zadnji kamen. Pred novim zidom som napravi! spet staro utrdbo- iz človeških kosti. Pol stoletja se je ni dotaknil noben človek. — Ln pace requiescat.! Mesto pesnikov. S tem imenom se more po naša- Kijev, ukrajinsk-t prestolica. — Po francoski statistiki se nahaja tamkaj sedaj 3478 pesnikov, ki so na živilskih izkaznicah vpisani kot poklichi pesniki. Seveda ne smemo misliti, da so to bogve kak šni pesniki in da je ravno zaradi tega KijeV mesto pesnikov. Toli ko število pesnikov izvira odtod, ktr imajo pri dobivanju živeža in-1 te lektualni delavci prednost, in sicer samo oni, ki so kot taki vpisa r.i v organizacijah. Tako je glad izzval v prebivalcih Kijeva pesniško žilico. •' 1 • v Najtežji človek na svetu. V Bourgesii v Franciji je umi1 neki meščan, ki je. bil gotovo naj težji človek na svetu. Tehtal je namreč nič manj kot 252 kg in je til star 28 let. j V berlinskem mestnem svetu j J so pred par dnevi sklepali o po-1 j moči, ki jo je mestna občina hote- j I ?a dati Rusiji v obliki 100.0C0 mark. Neki neinšk-nacional. svet | liik pa je vstal in se tej akv^ji u-' pri, češ, da >io bil- ruske razmere! I povzročene p > komunističnem re-j jžinui. Na te beseda je skočiio par komunistični h očetov k govorniku in pričel se je vsesplošen pr-tip. Seja je bila p^ckinjenn. Na Irskem >e je pojavila gospodarska kriza v r.a jhujši meri. Obrati raznih Industrijskih strok so :ia tem. da se /atvorijo. Železničarji in prevozni delavci stopijo najbrž v splo j j.o stavko, ker jim podjetniki no-' ejo priznati pravic, ki jim gredo. ADVERTISEMENTS. PRODA SE j lepa h:ša z gostilne na Gorenji [Savi št. 19 pri Kranju, zraven mesta in Išoif dvora. Hiša z lepim sati-.uim vrtc»m in šc djisti prostora za .vse domače pridelke. Spodaj je 1 dosti prostora za večjo družino in j zgoraj so še 4 t ;be za oddati. Hiša jima vso gos!ilniško in hišno novo iepo opravo. Proda se za 3000 dolarjev. Za podrobna pojasnila se obrnite na: Mr. Jacob I'clir, 1450 Pen n oyer Ave., Grand Haven, Mich. NAPRODAJ 10O akrov zemlje, pcslo-pje v dobrem stii n ju in voda. 14 molznih krav. vse skupaj 20 glav živme. 2 konja, kokoši, bučele in vse poljsko orodje ter pridelek. Cena *r>K00 plačati gotovine $2300. o-stanek na lahke m esc Ane obroke. Za pojasnila se jn obrniti na lastnika: Martin .Jeršič, R. R. 44. Bloomville. Del. ('o.. New York. Kje je moj mož JANEZ GA SER doma iz Za lega loga ? Zadnjič mi je pisni in tudi poslal nekaj denarja leta 1015. potem pa nič več. Neki znanec, ki je prišel iz Amerike, mi je povedal, da je bil leta 1919 v Pueblo, Golo. Tja sem pisala, pa mi je 'bilo pismo vrnjeno. On ne zna pisati. Rada bi izvedela za vzrok molka. Prosim. če kdo ve. kje je. da mi poroča. ali ga naj opozori na ta oglas. — Julijana ("laser. Spodnje Dane št. 1, Zalilog. p. Želez-piki. Slovenia. Jugoslavia. (22-23—9) ' i Piftite za knjižico dede iznajdb in H , patentov. Poalali jo bomo lutoaj. M Za točno. »trokovnj»iko in z.oc- |H aesljivo uravnavo viKga patenta |B pičit* na n», patentne advokata (B ki imajo velike tot iskuiftnj. Mobe- (■ den vam na me re bolji« urediti. V vašem lastnem interesu je, de H nam pilite mm patentno knjfjHco. 91 A. M. WILSON, Inc. Raeiaterad Patent AHotiji ■ 32f VicterBUv, WnkaftM, t). C H •v«/ ■■■ ' » i ■< ■ IMPORTIRANE BR1IWEVE JAGODE Vreča 132 funtov $10.20 Pri večjem naročilu vprašajte sa posebno cena. K naroČilu prlMlte Moaer Or««. MATH. PEZDIR Bok 772, Oitj Hali Sta. Horr York, K. T. —— * — • — — _ ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA". NAJ« fan VMCfl 8L0VHUI DNEVNIK V ZDE. DEiAgA^, , g! 13RISRČEN smeh je naj- S y ^ boljše zdravilo sveta. g Če ste otožni, zamišljeni — h 19 se prav na široko zasmejte || i\ — pa boste takoj ozdravije- §| gl Knjiga Peter Z gaga vam i j povzroči smeh, kadarkoli ■ j i pogledate vanjo. j j Ena knjižica za 50 centov g | vam bo trajala za vedno. l| IzreŽito ta kupon prldeaftH pMmt Matov ? g i 3 iTOunkfth tor po§Ijit«; S Slovenk Publishing Oo^ ! ES n 82 Cortlandt St., Nyw Turk. « ■ J Cenjeni: Za priloženih petdeset eentor ▼ u ■ 2 znamkah mi pošljite knjigo ""Peter Zgaga." fiy h^ N&slov rS Bi priava ............................................R3 ADVERTISEMENTS. . . ■...... - ■__------ IgioKiiiiimjihiiiriiMiTiiii^iIuiiMiiiiiiitiitf.ii iiii mu Grozdje naprodaj. Naznanjam rojakom širom Amerike, da katerega [ veseli kupiti grozdje na debelo, mu ga pošljem na J H debelo. Izven Clevelanda pošiljam po 10 do 12 to- 1 ji nov skupaj, v Clevelandu pa tudi na drobno, j J Grozdje je najboljše vrste, ki se ga sploh more | j dobiti v Ameriki. Pišite takoj po cene. | JOHN ZULIGH I 6313 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio i ^^kimmiLu1 mjmi^u^uiiiuijaj^xTL^i' jL.^rnizrrrS^ .....m*TT"~' '■""."^'""^'rxr ^ji THE DURANT CORPORATION NAČRT INDUSTRIJALNEGA VARČEVANJA! Prva ponndba delnic DURANT MOTORS, Inc. na mesečna izplačila. Za podrobnosti in informaciji* so obrnite nn: Sperakus & Doubrova .- Zastopnika-- 355 East 73rd St. New York City Tel. Rhinelander 5842. COLUMBIA 0D $3560 ~ 535000 — VELIKA ZALOGA — CI R A MOFONF plošč v ,mh jezikih- ViAVr^lTA^WA VULi Brczp'acni cenik dobite pri VICTOR NAVINŠEK, 331 Greeve S!., Conemaugh, Pa. t VAŽNO NAZNANILO. 1 Rojaki, ki nameravajo potovati v stari kraj in se želijo pozne-X je zopet vrniti, a ne bi hoteli po več mesecv čakati na po-t trebna dovoljenja od strani merodajnih oblasti, naj se nemudo-£ ma obrnejo na mene po tozadevna pojasnila. , J ANTON Z^AŠNIK, Slovenski javni notar J Corner 48th and Butler Sts., Pittsburgh, Pa. [doctor LORENZjfTA EDINI SLOVENSKO dOVOREČI ZDRAVNIK \4fLft JV ŠPECIJALI6T MCŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa.^^ Moja stroka Je zdravljenje akatnih Id kronlfialb bolezni. Jas sam Ze zdravim nad 2b let ter imam sknUnje v vseh bolezni a in ker znam slovensko, znto vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim ia vrnem noč ln zdravje. S^ozi 23 let sera pridobil posebne skuSnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlagajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulj* In llae po telesu, bolezni v orlu. Izpadanje las. bolečine v koatc>. stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, letrah In ielOLicu. nnenlcg. revmatlzem. katar, zlat« tile. naduha It«. Uradne ure eo: V pondetjsk. sredah ln petkih od 9. zjutral do S. popoldne. V torkih, četrtkih ln sobotni od 9. ur« zlutral do ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITt OSEBNO- NE POZABITE 'ME IN NASLOV. ■ Dr. L0RENZ ea Pennj^ Pittsburgh, pa. Nekateri druai zdravniki rabilo tolmač«-, da vas rasumele. J~-X anam hrvatsko ie Iz starega krala. zato vas isžls zdravim, ker vas razumem. Kinematografski igralec Arhuckle -pred sodnikom O Brienom v San Francisco. Vdova Leniž.Spisal EGaboriau- Prevedel za "Glas Naroda" G. P. -Francoski detektivski roman.- 18 (Nadaljevanje.) —To je pomenjalo skrajšanj? njegovih muk, — je rekel oče Tabaret. , — Sedel je, — je nadaljeval Noel, — pred majhno mizico, preslabotno, da b ise človek oprl nanju. Jaz sem se naslanjal na kamin. Sledil nem vsem njetrovim, tudi najmanjšim kretnjam. Motrii sem tndi njegov obraz. Še nikdar v s\ojem življenju nisem videl tako žalostnega prizora. Nikdar ne boni pozabil tega in tudi če bi žive* tisoč let. V manj kot petih minutah se je njegovo lice tako izpreme-nilo, da bi ga ne bil spoznal njgov lastni lakaj. V roki je držal r-> bec ter si od časa do časa mehanično obrisal ustnice Med čitanjeai pa so postale njegove ustnice bele kot robec sam. Velike potne srage so stale na njegovem čelu. Njegove oči so (»ostale motne ter kot zast.-te z mreno. Ušel mu pa ni niti en vzklik, niti eno znamei/je, niti en vzdih. Tudi premaii nil se ni. ,Za trenutek sem čuti tako sečutje 2 njim, da sem skore hotel iztrgati mu pisma iz rok, jih vreči v ogenj, ga objeti ter reč«-Ne, ti so moj tirat. Pozabiva vse. Ostani va vsak na svojem mestu. Ljubiva drug drugega. Oče Tabaret je prij*! roko Nocla ter mu jo trdno stisnil — AL, — jc vzkliknil. — sedaj spoznavam zopet svojega ve';-•frdušnega dečka. — č'e nisem storil tega. pri jate'j moj, se je zgodilo raditega, ker sem »izrekel: — Oe požgem pisma, tli me bo priznal kot brata* — Ah. — je vzdihnil oče Tabaitt, — to je res. — V približno pol ure je komal s čitanjen. Dvignil se je, ne direktno obrnil proti meni ter rek.m ; — Vi imate prav, gospod. Če je ta pisma v resnici pisal moj oče, kot sem prepričan, da jilviej potem dokazujejo jiatančno, da jaz nisem sin grofice de Comniariii Jaz nisem odgovoril. — Vendar, — je nadaljeval ou, — pa so to le domneve. Ali imate še kake druge dokaze? Jaz sem seveda pričakoval veliko število ugovorov. — (Jermen. — sem rekel. — lahko govori. On mi je povedal, da je Germcii že dolgo vrsto let mrtev. Na* o sem omenil služabnico, vdovo Leruž. Pojasnil stm. kako lahke bi se jo našlo in izprašalo ter dostavil, da živi v Žonšer. — In kaj je odvrnil na to. Noel! — je vprašal oče Tabaret strastno. — —Za trenutek je molčal in izgledalo je kot da razmišlja. Naenkrat pa se je udaril z roko po ee'u ter rekel: — Spominjam se. Jaz jo poznam. Spremljal sem svojega t četa v njena hišo trikrat 111 videl sem, kako ji je dajal precejšne svote denarja. — Nato sem pripomnil, da predstavlja to nada'jni dokaz. Ou ni ničesar odgovoril ter odšel v sosednjo sobo, kot da nekaj išče. Vrnil se je par minut pozneje. — Gospod, — je rekel, — ali se lahko sestanem z legitimnim s:-nom grofa, mojega očeta? Jaz sem odgovoril: — Vidite ga pred seboj, gospod On je sklenil glavo ter mrmral: — Vedel sen, da je to on. — to pa me je prijel za roko ter reke* . - — Brat, jaz vam ne zamerim radi koraka, ki ste ga storili. Pro sira vas le, da počakate osem ali deset dni, dokler se moj oče ne vrne. Pojasnil mu bom vse. Obljubljam vam, da bo storjena polna pravica. Jaz, s svoje strani, bom izgubil vse, — ime, pozicijo, bogastvo in hujše kot vse t"», izgubil bom najbrž tudi svojo oboževano nevesto, gospodično ti 3 Arlanž, ki ini je dražja kot življenje samo. V zameno, to je res, pa bom našel mater. Skušal jo bom potolažiti za vašo izgubo, gospod, ter si pridobiti njeno ljubezen z nežnostjo in posvečen jem, —t- Ali je res rekel to? — Skoro besedo za besedo. — llinavr:! — je siknil stan Tabaret med zobmi. •— Kaj ste rekli? — je vprašal Noel. — Pravim, da je to fin mlad človek. Veselilo me bo seznaniti se z njim. — Nisem mu pokazal pisma tikajočega se razdora, — je dostn vil Noel, — in vsled tega ne ve za slabo obnašanje madame Gerdy. Rajše sem se prostovoljno oropal tega dokaza kot da mu povzročam nadaljne bolečine ~ : — In sedaj! — Kaj naj storim ? Jaz čakam na povratek grofa. Bolj nrosto bom lahko nastopil, ko bom cul, kaj bo rekel on k t^mu. Jutri bom zahteval od sodišča dovoljenje, d-* smem pregledati pisma Klavdi-ne. O bom našel ta pisma, sem revr. Če ne, — jaz sem vam že povedal, da nisem storil nobenega koraka, odkar sem izvedel za t« umor. Sedaj, kaj je vaš nasvet? — Najkrajši nasvet zahteva »'.»Isr premislek, — ie odvrnit stari možak, ki bi že rad odšel. — Ubogi dečko, kakšna je bila vaša usoda! — Strašna in poleg tega sem u:d; v denarnih stiskah. — Kaj vi, ki ne izdaste ničesar ? — Jaz sem posodil večje svote ter bi se sedaj iahk*> peslužii premoženja madame Gerdy katero sem dosedaj smatral za svoje. Tedaj pa sedaj gotovo ne morem storiti — Gotovo ne. Čakajte. Veseli me, da ste omenili denar. Vi mi lahko napravite uslugo — Zelo rad. Na kakšen način? — Jaz imam v svoji pisalni mizi dvanajst ali petnajst tisoč frankov, ki me zelo vznemirjajo. Vj si lahko mislite zakaj. Jaz seni star mož, slab in se ne morem brairti. Če bi kdo vedel, da imam ta denar.... — Vi ste gotovo nespametni, dj se izpostavljate takemu riziku. — je pritrdil odvetnik. — Potem, — je rekel stari možak. — vam hočem jutri dati denar, da skrbite zanj. Ker pa se je spomnil, da se jo stavil gospodu Daburon ci razpolago in da mogoče ne bo prost naslednjega dne, ter -rekel: — Ne, nočem čakati do jutri. Ta pekleneki denar ne bo ostal Še eno noč v mojih rokah. x Odšel je, a se hitro vrnil, držer v svoji roki petnajst bankovcev po tiso^ frankov. — Če to ne zadostunje za enkrat, — je rekel ter izročil denar Noelu, — dobite lahko še več. — Hočem vam dati potrdilo, — je rekel odvetnik. — Jntri ie dosti časa. — In če um rem danes ponoči* — Potem, — si je mislil stari možak ter mislil pri tem na svojo oporoko, — bo moral biti kdo drugi moj dedič._Naglas pa je rekel; — Lahko noč. Vi ste me prosili za moj nasvet, a jaz potrebujem noč za premislek. Sedaj se mi vse vrt? v glavi. Moram na sveži zrak. Če grem sedaj v posteljo, bom imel strašne sanje. Lahko noč. Le pogum in ustrajnost Kdo ve, če n-; dela ob tej uri božja previdnost za vas? Odšel je. Noel, ki je pustil^ vri-.ta odprta, je prisluškoval zvoku njegovih stopinj, ko je šel po stopnjicah navzdol. Naenkrat je ei. besede: — Odprite prosim. — Vrata so se odprla* in Noel je vedel, da je oče Tabaret že na cesti. Čakal je par minut, napolnil nato svojo svetilko ter \/el iz predala majhno listnico. V to je vtaknil bankovce, katere mu je dal njegov stari prijatelj. Zapustil je sobo ter zaklenil vrata za seboj. Na vrhu stopnjic je obstal. Prislu-ikoval je tako pozorno, da je čui celo stokanje madame Gerdy. Ker r i slišal ničesar drugega, je od šel po prstih navzdol. Minuto pozueje je bil že _na cesti. * ' f (Dalje prihodnjič.) Kaj je z dolenjskimi železnicami? Fran 6 n k 1 j e. Seurovj zdravil.1 wJrju|L|ij zdravje v družin, i h . Nervozne, oslabele žene; ki trp« na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlaSi človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo. na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, doba odpemoč, ko vzamejo Severa's Regulator (Severjer Regulator). Priporočen je za zdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju ie danes. Cena $1.25. ADTOTOfflliKm KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje j o iz New Yorka. Dolenjske železnice, zgrajene v dobi leta IS91— 94 z^ osnovnin kapitalom 6.2 miljonov kron v glavinskih delnicah in 14 miljonov v prijoritetnih obveznicah, imele so prvotno 136 km dolžine, Katere so po tvoritvi siranske proge Trebnje—Št. Janž (K«r»nel) se pomnožile na 158 km. Skupni kapital 20.2 miljonov K zadostoval je ne 1»-. za te zgradbe, temveč iz njega se je nabavil še vozni park, ki jr pred svetovno vojno brojil 15 lokomotiv, 30 osebnih in 130 tovornih vezo v. Poleg tega prištedil je upravni svet z izredno štedljivostjo, uprav legendarno nesebičnostjo in požrtvovalnostjo ter vestno kon trolo državnega obrata na družbenih progah še v dveh rezervnih zakladih 600.000 kron, deponiranih pri "Kranjski hranilnici ' Dežela je bila svoje dni prevzela poroštvo prijoritetnih obligacij, t-;« da to breme je nikako ni težilo niti žulilo, ker so čisti dohodki že lezniškega podjetja povsem zadostovali v pokritje obresti in amortizacijske kvote. Dežela Kranjska napravila je tedaj uprav sijajno kupčijo z Dolenjskimi železnicami: za zgolj akademično poroštvo dobila je tedaj zastonj 158 km železniške protre. Skozi celo vrsto let prejeli so celo glavinski delničarji skromne dividende. Ker sr bile družbene proge v povsem dobrem stanju ter se je očividno dv.-galo blagostanje v ozemlju križanem od Dolenjskih železnic, mogel se je posestnik dolenjskih delnic opravičeno nadejati da bod* njegov akcijski kapital varno in plodonosno naložen. Toda iznenada je treščilo v to železniško idilo! Kako so bili presenečeni zastopniki zasebnih delničarjev v upravnem svetu, kj se jim je v seji 8. maja 1913 prečital načrt zakupne pogodbe, dogovorjenem med železniškim ministrstvom in deželnim odborom, ozi-, roma deželnim glavarjem, s kojim je država v najem dobila vse proge Dolenjskih železnic in sicer celo do kon?em koncesijska dobe za uprav smešno bagatelo. Zastoj smo ugovarjali proti nameravanemu nasilstvo — preglasovani smo bili od večine, sestavljene i:', od države imenovanih upravnih svetnikov in dež. odbornika grofa Barbo. In občni zbor delničarjev je dne 19. maja 1913 pritrdil temu gorostasnemu predlogu. Kako tud: ne! Nikdar se n> sni£ pozabit', da je država lastnica pet šestin glavinskega Kapitala Dolenjskih železnic. Glasuje ae pa pri vseh delniških družbah po številu vloženih delnic, ne pa po številu slučajno prisotnih delničarjev. Krčevi to smo branili nezavisni upravni svetniki pravice delniške družbe in zasebnih delničarjev — toda od 31.000 delnic imela je država sama nič manj neko 25 tisoč komadov, vse drugi delničarji skupaj --občine in zasebniki pa le 6000. Krdelo "slamnatih možičev *, ko mandiranih malih uradnikov in uradnih slug, ki so naenkrat nastopali kot 44veledelničarji" Dolenjskih železnic, molče so v žeD ut-kali vsa pikra očitanja, vse stvarnp razloge ogorčenih zagovornikov užaljene pravice, molče so pri glasovanju dvignili svoje roke. nr v« pravila so bila sprejeta — Dolenjske železnice pa so bile ubite! Sodim, da vsa železniška zgodovina nima primera k nasilstvu — -storjenemu delniški družbi Dolenjskih železnic. Kdo «ra je povzroči1 kdo je zakrivil prelom koncesijske listine, občnih ter specijelnih zakonov, pravil in predpisov? V roko so si segli pri tem atentatu avstrijska vojna uprava, ki je vsaj od leta 1908 sem neprestano sanjarila o uničevalni vojski proti mali Srbiji, in tedanji deželni glavar, ki se je bil menda polakomil garancijskega zaklada za Dolenjske železnice, znašajoČega tedaj že okroglo 1,600 000 K. Deželni zbor kranjski je bil namreč sedaj, ko je bil prevzel poroštvo za 14 miljo-nov kron prijoriteti, ob enem sklenil, naj se ustanovi v to svrho ta koj poseben garancijski fond. v kojega se naj vsako leto uplača 5*. tisoč goldinarjev toliko časa. dokler ne naraste' na 500,000 goldinarjev. To se je zgodilo in ker je deželno poroštvo dejansko ostalo fiktivno, dvignil se jeta zaklad potom obrestovanja na celih 1 6 miljonov kron. Deželni glavar hotel je prosto razpolagati s tem za kladom, do katerega ni mogel, dokler je bil vezan. Vsled tega je drage voljep rivolil v nakano vojne in železniške uprave ter je upli-val na deželni odbor, da je pritrdil napadu na lastninske piavice zasebnih delničarjev, oziroma pravnih oseb. VV. F. SEVERA CO CEDAR RAPID S. IOWA >> Pozor! i Sluvenci, Hrvati in Srbi ki potujete skozi New York. . Ne pozabite na *ioj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča ie boste najbolj postre-ženi. Čiste sobe z eno ali dvema postelji na. Prestar za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. August Bach "JEVr dež. odbora v npravnem svetu, dež. odbornika grofa Barbo, kateri je v svojem govoru v sej"' upravnega sveta izrazil svoje posebno zadovoljstvo, češ po tem dogovoru med državno železnišk; i upravo in dež. odborom rešena jc enkrat za vselej dežela Kranjske svoje garancijske obveznosti I Takoj v debati dokezovali smo nasprotniki omenjenega dogovora, da obstoji garancijska dolžnost vojvodine Kranjske prej ko slej v polnem obsegu. Gola istina je namreč, da tudi po spremembi pravil v smislu dogovora, sklenjeni na občnem zboru veleva § 12. izrecno, da je dežela Kranjska dr poteka koncesijske dobe porok za letnih 296,953 gld. (593:906 kroro ki jih zahteva 4 odst. obrestova-nje in amortizacija prijoritemega posojila v znesku 14,000,000 R. Niti tega tedaj ni bil dosegel deželni glavar, da bi država bila poroštvo za z.idolž:iice (prijorite-te) Dol. železnic mesto dežeie, k; je žnjim obremenjena še do dunes. ' • v In posledice izpremembe pra vil in obratne pogodbe, izvršene tekom maja 1913? Glavinske delnice Dolenjskih železnic postale so hipoma brez vsake vrednosti "non valeur''. Nič upanja več r.ji morebitne dividende, kajti odsih mal vršila je na družbenih pro gah država na lastni svoj račun, dočim je imela prej obrat na račun delniške družbe zgolj proii povračilu lastnih stroškov. Nič več povračila delniške glavnice, kajti oncesijska doba se je s tem namenom skrajšala baš za onih 15 let. v kojih bi se glasom koncesijske listine morala vršiti amortizacija glavinskih delnic. Smel . trdim, v celi železniško zgodovin"-ni dobiti analogije k t~mu brutalnemu zavratnemu oropanju zasebnih akcijonarjev. Koliko zn-aša storjena jim škoda Delež, ki so si ga pridobile ob čine. juridičr.e osebe »n zasebnik* na delniški glavnici, znaša 6000 komadov akc'j, t. j. 1.2 mi'jon:' kron. Po današni denarni vrednosti pomenja to približno 30 m> ljonov kron. Poleg tega polastil; se je glasom § 42 spremenjenih družbenih pravil državna npra\a obeh rezervnih zakladov Dolenjskih železnic, ki sta bila že narast-la na 600,000 kron. Od te svote bila je ena šestina t. j. 100.000 K lastnina zasebnih delničarjev, te daj po današnji valuti vsaj 3 mi-ljoni kron. Vsaj za te lepe svott bili so oropani zasebni delničarji Dolenjskih že'eznie. Krivico, ki se je bila godila ak-cr-jonarjem, priznal je celo tedanji avstrijski ministrski predsed nik grof Stuergkh Kot branitelja žaljenih interesov naših akcijonarjev stopila sva pred njega ljub Ijanski župan dr. Tavčar in jaz Jasno sem mu razložil preverznost in zločinstvo zavratn^ga nr-paua na lastninsko pravico oropanih delničarjev, — pritrjeval rji je-"Saj se je tudi meni čudna videla cela ta stvari" Ko sva se poslavljala od njega, je Stuergkh še enkrat konstatira! vsebino našega razgovora z besedami: "Zavezal sem se vama, da pokličem železniškega in finančnega ministra na razgovor ter pv* tej priliki na podlagi vaših pojasnil ukrenem reasumiranje (razveljavi jen je) cele zadeve". Takoj ministrovi predsobi sva t dr. Tavčarjem ude jslvila natanffno t>ese« dilo Stuergkhove obljube. Toda OLYMPIC 84 sept. — Cherbourg AQUITANIA 25 okt. Cherbourg NOORDAM 24 Mpt Boulogne MONGOLIA 26 okt. — H ambufo RE. d' ITALIA «4 sept. — Genoa CRETIC 28 okt — Genoa LAFAYETTE 26 sept. — Cherbourg LAPLAND 2*> Okt. — Cherbourg LAPLAND 27 sept. — Cherbourg LA LORRAINE 2S OKt. Havre AMERICA 28 eepL — Ch«rbou>*a NOORDAM 29 okt. — Boulogne ARGENTINA 28. sepL — Tret SAXONIA 29 okt. — H amburg CANOPIC SO eei*. — Geroa ITALIA 29 Okt. — Trst EMP. OF CHINA 1 okt. — Cnerbourg AMERICA 29 okt. — Cherbourg FINLAND 1 Okt. — Cherbourg BELVEDERE • 1 nov. — Tr«t LA LORRAINE 1 okt. — Havre ADRIAN IC 2 nov. Cherbourg G WASHINjTOri . 4 ekt. — Cherbourg PARIS 2. nov. — Havre AQUITANIA 4. okt — Cherbourg ARABIC • nov. — C.'noa ADRIATIC S okt. — CnoM»ourg CARMANIA 5 nov — Cherbourg PARIS 5 okt. — Havre INLAND 5 nov. — C.rerbburg MANCHURIA 6. okt. Hamburg OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg CARMAN 1A 8 ckt. — Cherbourg WASHINGTON 8 m*. — Cherbourg ROTTERDAM 8 okt. Boulogne GOTHLAND 10 nov. — Genoa CARMANIA 11 ekt. — Cherbour ^ AQUITANIA 15 nov. _ Cherbourg CENTEN. STATE 11 okt,- - Bremen LA TOURAINE IS nov. — Havre LA SAVOIE 12 okt. —' Havre ZEELAND 19 nov. — Cherbourg FRANCE 13 okt. — Havre ARGENTINA •9 nov. — Tr»t OLYMPIC 15 okt. — Cherbourg MANCHURIA 23 nov. — Hamburg PRES. WILSON 15 okt. — Tret KROONLAND 26 nov. — Cherbourg ZEELAND 15 okt. — Cherbourg ADRIATIC 30 nov. — Cherbourg RYNDAM 15 okt. — Boulogne LAPLAND 3 dec. — Cherbourg LA TOURAINE 19 okt. — Havre CARMANIA 3 dec. — Cherbourg LEOPOLDI NA 20 okt. — Havre PRES WILSON % dec — Tr»t BERENGARIA 20 okt. — Cherbourg ARABIC 6 dec. — Genoa KROON i.ANO 22 okt. — Cherbourg FINLAND 10 de. — Cherbourg LAFAYETTE 22 Okt. — Havre ARGENTINA 12 lan. — rr«t PANNONIA 22 okt. — Trst SAXONI A 13 dec. — Cherbourg -N. AMSTERDAM 22 okL - Boulogne Glede cen za vozne listke In vse druge pojasnilu, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK, 82 ('ortlandt St., New York FRENCH LINE ■ CoMPSfeNic GENOME Tmnsatlaivtmtue B_ Exprcaa Portal Scrvtc* Bj [ COMPSfeNIE GEHEMIE TftMISATLAIfTIQUE Express Postal Strv«.« Direktna služba v Jugoslavijo preko Havre % velikimi parniki na 2 in 3 vijake LAFAYETTE . LORRAINE ... ROCHAMBEAU PARIS ........ S6. sept. . 1. okt. .. 1. okt. .. 5. okt. Za družin* nudimo lx borne ugodnost' tretjega razreda — k^btao z dvema. Štirimi, Aestlml in oKnlml Postelj;; mL Vsi taki potniki hoio deležni is*^ Izborne slutbe In hi»-ne, vsled Katere j«t znana Franoo^ka črta. Za nadalje informacHe vprafejt« pri lokalnih centih FRENCH LINE. xv&g] [wag iwgg] asa IME živeli smo tedaj v stari Avstriji in prelom slovesno dane besede bil je tam v navadi, skoro bi s * moglo reči, bii je vladna maksima Grof Stuergkh je požrl nama dn-no besedo! In tako je od leta 1913 vsled krivde avstrijske državne uprave in. žal, tedanjega deželnegf; odbora kranjskega in njegovega glavarja zaseoni ."lelni-'ar Dolenjskih železnic oplenjen in o:\-.pan družba sama pa in njen upravi.i svet sta degradirana, brez upli va, brez moči, niti senca ne več prvotne svoje pozicije! Skrajni čas je, da se poravijo krivice tei da se zopet vzpostavita deiničav v prvotne svoje pravice, upravn*" svet pa v prvotno svojo veljavo Bolgarska pomoč Rusiji Iz Sofije poročajo, da je min«-* strski svet razpravljal o pomoli Kusiji iii sklenil, da sprejihe bolgarska vlada 20.000 ruskih otrok. Pozor potniki. / ' ■ Jugoslovanski konzuiat v New Yorkn naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, khko dobe potne liste na podlagi kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starega kraja. 2. Oni, ki nimajo no^neja takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju trr iih od Um dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista >«oka-zal en'-pa u tr.^d gornjih dokumea-Jov, Vr dobil potni liat kmalo potem, ko se bo zgl&ril na konzulatu. 3. Oni neši državljani, hi žel« : takoj odpotovati i stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih dommentov, morajo imeti potrdila naših podpornih d mrtev, katb-rih člani so. V potiddih mora biti navedeno, da so državlja- ni kraljc-rin* 3rlov, Hrvatov in Slovence^. V takih slučajih pa bo aiorda kouzulpt smatral za potreb, no, iskati posebnega dovoljenja od ministrstva zunanjih zadev z» daoje potpega lista. To se noseb-do tiie o/iih oseb, o kate^h i»e s-v mi, da so ie državljani kake druge države, 4. Vsi oni državljani, ki so ia-dali prošnje se potne liste, in potom katerih „>e bilo na»>roŽeno so-nm^e ministrstvo, dn jih je mogo-č«, izdati, jih bodo dobili, feakor-bitro se z?l&?e pri tem Konzulatu. j To se tiče priglasitev vložei ih do j 25. maja tega le*a. 5. Ke/- ▼ ve? slučajih nai; državljani kupujejo šifkarte za paroike 'katere jim je priporočil ta ali oni ,agent, ne oziraje se r»-i to, kakeni |so ti pamiki, kari plovejo, pripo-! ročamo, naj nihče ne kupi pr*j kart, uok^er o tem «e poizve pri Frank. Sakser Ftate Bank, Cortland St., New York, N. Y. GORJE. Gorje, komur poklica doseči moižno ni! A mnogo bolj nesrečen se meni oni zdi, kdor le jki lastni krivdi poklic svoj izgresi! Md>niea Komanova. Kje je moj mož IVAN KRKVS. doma iz Mirnepeči, ,«edaj posestnik in gostilničar v Višnji gori ? V Ameriko je šel pred svetovno vojno ter vedno redno pisal. V decembru lanskega leta sem mu pisala priporočeno pismo na Box 30, Dilltown, Pa., pa nii je bilo vrnjeno. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali pa naj se sam oglasi svoji ženi. — Minka Krevs, Višnja gora št. 3, Slovenia, Jugoslavia. (21-22—9) GOSULICH ČRTA Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. 28. sept. ir. okt. 1. rov. ARGENTINA ........ PRES. VILSON ..... BELVEDERE ........ Cene za T--«t In Reko se: Pres. Wilson »115 In $5 da*ka. Argentina In Pelveder« $103 |n 15 davka. Potom listkov Izdanih za kraje v Jugoslaviji In Sruijl. Razkošne ugodnosti prvt^a, drugega in tretjegr. razredi. Potniki tretjega razreda dobivajo Lrezp'aona vino. PHELPS BROTHERS & Co. Passenger Department 2 West Street New York PREDNO SE ODLOČITE ka rvojo druiino, sorodnika aH prijatelja naročiti vozni liitek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik sun kapi, piMte *rwo s* tozadevna pojaanila na nano in zanesljivo tvrdko nUHK SAKSER STATE BANK t3 Ooitlamlt Stmt *f«v* York l; ZAČIMBE, ŽEIJ$ČA IN NAJ-RAZNOVRSTNEJŠA 2 PIHte jm brezplačni cenik. DON AC A ZDRAVILA $k»*3v» pclpotota mgr.- Knetpp. I V MATH. PEZD1R 4P. O. Box m. City Ban Staftka; New York City »ttUttttMt+ttttMMttt WAZNANILO in PRIPOROČILO, Nad stalni zastopnik Mr. JAN KO PL3I50 pobira naročnine za Glas Naroda na 6104 St. Glair Ave „ Cleveland* Obto, in daje vs* druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojci od tam, glede denarmh pošiljale v in sploh v vseh drugih zadevah. Tma( v zalogi tudi knjigo Pet/rr Zgaga Rojakom ga toplo priporafamo. Upravniitvo Glasa Naroda. . Razprava v deželnem odboru o >revažnem tem predmetu morala ie biti dokaj po\ršna in plitva | Kajti kako bi se sicer dala razlagati velikanska zmota zastopnik-!