GLASILO OBČINE HAJDINA
LetoXVIII,št. 1, februar 2016 — Poštnina plačana pri pošti2288 HAJDINA
Tradicionalni ponovoletni sprejem župana občine Hajdina
Pod Prešernovo podobo v Slovenji vasi
Osemdeset cvetov za Nežkinih osem desetletij
V družbi predsednika slovenskih čebelarjev
Prvo srečanje po 55 letih
Volilna skupščina Športne zveze občine Hajdina
*!
KD SKORBA
PREDSTAVLJA
CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO
Februar 2016
V Skorbi
nova gledališka premiera
Odrasla gledališka skupina KD Skorba se bo letos predstavila z ameriško komedijo z naslovom Cvetje hvaležno odklanjamo. Avtorja komedije sta Norman Barrash in Carroll Moore. Režija je v rokah Simone Hazimali.
Vsebina govori o človeku, ki ima preveč opraviti sam s sabo, ki s svojimi namišljenimi boleznimi mori sebe in bližnje. Zaradi tega je večkrat predmet posmeha in zbadljivk. Po nekem čudnem naključju izve, da je resno bolan in da bo umrl. Od takrat naprej ima čisto druge skrbi. Gledalci pa se začnejo spraševati, ali se bo zgodba srečno končala.
V igri nastopajo: Nejc Lazar, Neža Mlakar, Tilen Abraham, Gašper Mlakar, Patricija Graif, Aljaž Nahberger, Jure Drevenšek in Tim Ivančič. Premiera bo v soboto, 27. februarja 2016. Ponovitvi bosta v nedeljo, 28. februarja 2016, in v soboto, 5. marca 2016. Vse predstave bodo v Domu krajanov Skorba.
KD Skorba
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Gojkovič,Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi
Mertelj in Jože Mohorič
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Etekta ing, d. o. o.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11,78/11,38/12,83/12 in 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
2
Februar 2016
UVODNIK
Država mačehovska do lokalne samouprave!
Verjetno ga ni občana, ki ne bi v zadnjih mesecih iz medijev zaznal aktivnosti občin v zvezi s povprečnino, sofinanciranjem občinskih projektov in številnih predlogov ukrepov za znižanje stroškov občin. Občine in naša združenja že nekaj let opozarjamo, da Vlada RS in njena ministrstva kakor tudi Državni zbor RS z določanjem povpreč-nine mimo sprejetega Zakona o financiranju občin kršijo temeljna načela pravne države. Občine so v preteklosti pristajale na omenjeno dejstvo navkljub zavedanju, da gre za kršitve, ki imajo negativne posledice za zmožnost občin izvajati zakonske naloge, in zavedanju, da so kršitve pravne države slaba popotnica za vsako državo, saj se nikoli ne končajo. Vse pa zaradi razumevanja, da je država v težki socialni in ekonomski krizi in da morajo občine v takšnih časih prevzeti svoj del bremena reševanja te krize. Takšen razmislek je bil vodilo tudi pri podpisu Dogovora o višini povprečnine za leto 2015, ko smo občine vnaprej pristale na nižjo povprečnino ob zagotovilu, da bo Vlada RS in nato Državni zbor RS znižala stroške občinam vsaj do višine dogovorjene znižane povprečnine. Pa se to žal ni zgodilo.
Občine so že v preteklem letu občutile učinke neizpolnjenega dogovora in nevzdržno je, da bi se takšni negativni učinki nadaljevali še v naslednja leta. Te negativne učinke bodo namreč neposredno in posredno čutili naši občani. Občine so namreč skrbnice javnega standarda na lokalni ravni. So tiste, ki poskrbijo za to, da imajo ljudje, ne glede na to, ali so finančno bolj ali manj dobro preskrbljeni, enake možnosti in pravice - imeti otroke vključene v vrtec, malico v šolah, starše v domovih za starejše, pomoč na domu, kadar takšno pomoč potrebujejo, vsi ljudje pravico in dostop do čiste vode in zraka ...Da imajo ljudje, ne glede na to, ali živijo v glavnem mestu ali na obrobju države, enak dostop do kakovostnega in 21. stoletju primernega standarda. Z nezakonito in vrednostno (glede na naloge, ki so prenesene z države na občine) popolnoma neustrezno višino povprečnine se jemlje prav tistim, ki zaradi različnih življenjskih razlogov sami ne zmorejo, in jemlje se tistim področjem in okoljem, ki so vseskozi
prikrajšani.
Posledično smo župani in županje z zahtevo za razrešitev ministra za finance dr. Dušana Mramorja izrazili glasen upor in nasprotovanje takšnemu ravnanju. Tudi sam sem zgrožen zaradi mačehovskega državnega odnosa do lokalne samouprave. V preteklosti je sistem ustanavljanja manjših občin zagotovil skladnejši razvoj naše države. Večina občin pa se je sedaj znašla v situaciji, ko imamo problem najti sredstva za vzdrževanje našega premoženja. Ne morem razumeti takšnega načina varčevanja države, ampak očitno je najbolj udobno varčevati pri drugih. Ne gre le za vprašanje nizke povprečnine, ampak gre za ukrep dodatne centralizacije države. S tem se lokalnemu nivoju jemlje dodaten denar, ki so ga občine namenjale za investicije v komunalno infrastrukturo. Tudi predlog nove strategije razvoja lokalne samouprave, ki nastaja, glede na vse dogodke v minulem obdobju in glede na odnos izvršilne veje oblasti, bi lahko imenovali kar strategija ukinitve lokalne samouprave. Ob tem pa je treba navesti tudi opozorila Računskega sodišča, da država ne upošteva zakona o financiranju občin v celoti, saj bi morala višina povprečnine temeljiti na objektivnih izračunih, ki odražajo dejanske stroške občin. Višina povprečnine, ki predstavlja sredstva občine za izvajanje nalog, določenih z zakonom, nikakor ne more biti predmet pogajanj med Vlado RS in slovenskimi občinami. V praksi to pomeni, da smo lani imeli odličen investicijski ciklus (kanalizacija po vseh vaseh, zamenjava vodovodnih cevi, preplastitve cestišč, hodniki za pešce z razsvetljavo, zbirni center za ločene odpadke, dodatna igralnica v vrtcu, komasacija, žarni grobovi, urejanje domov naših društev, športna infrastruktura, otroška igrala...), pred nami pa je nepredvidljivo in zmanjšano financiranje. V preteklem obdobju smo črpali sredstva za investicije iz državnih in evropskih virov, sedaj pa se bojimo, da bomo imeli resne probleme, kako zagotoviti lasten delež sredstev, da bomo izkoristili zunanje vire. Pod »racionalizacijo« pa se razume tudi začasno zapiranje in trajno ukinjanje krajevnih uradov v upravnih enotah. Sedaj morajo
Mag. Stanislav Glažar, župan Občine Hajdina
stroške urejanja birokratskih zadev nositi občani sami ob tem, da so materialne stroške prostorov že sedaj poravnavale občine. To niso varčevalni ukrepi, ampak oddaljevanje urejanja javnih zadev od občanov. Vsekakor pa nas država, občine namreč, najde takrat, kadar je treba rešiti probleme, ki nastajajo. Migrantski tokovi se niso izognili našega območja, saj je država predvidela kar dve možni lokaciji v naši bližini. Zaradi varnostnih razlogov, ki smo jih navedli, je odpadla lokacija v Slovenji vasi. Na podoben izhod pa upamo tudi pri možni lokaciji v vojaškem skladišču ob Gerečji vasi. Skupaj z županom občine Kidričevo smo zahtevali podrobnejše informacije o prehodnem centru v naši bližini. Jasen signal, da si tega ne želimo pri nas, smo predali državnemu sekretarju, ki nas je obiskal. Dobili smo zagotovilo, da se ne bo nič dogajalo brez naše vednosti. Ogled vojaškega skladišča je tudi potrdil, da ni bilo do sedaj v tej smeri nobenih aktivnosti. Zahvaljujem se občanom Kidričevega in našim domačinom, ki so našo odločitev jasno pokazali ob prihodu državnega sekretarja in pozneje zbrali več kot 4000 podpisov ter jih oddali na pristojno ministrstvo. Omenjeno so vodili posamezniki iz Kidričevega in naši predsedniki vaških odborov s Hildo Bedrač na čelu. Hvala za pomoč in podporo.
Glede na to, da se ravno v tem času zaključujejo letne konference, skupščine in občni zbori, naj tudi sam izkoristim to priložnost, da se zahvalim za vse opravljeno v preteklem letu. Veliko je bilo storjenega na različnih področjih dela in življenja v naši občini. Poskrbeli smo za razvoj in prepoznavnost, pred nami pa so novi izzivi, ki se jih bomo z veseljem lotili. Uspešno naprej!
Mag. Stanislav Glažar,
župan Občine Hajdina
3
Februar 2016
Utrinki z letošnjega ponovoletnega sprejema v prostorih občine Hajdina Foto: Črtomir Goznik
Tradicionalni ponovoletni sprejem župana občine Hajdina
Prvi petek v novem letu, 8. januar, je bil v občini Hajdina posvečen tradicionalnemu ponovoletnemu srečanju. Gostitelj srečanja župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je na sprejem povabil predsednike vaških odborov, predsednike društev in zvez v občini, sprejema pa sta udeležila tudi ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesaric Lorber in naddekan Marijan Fesel.
Župan se je v družbi svojih sodelavcev, direktorice občine uprave Valerije Šamprl in podžupana Karla Svenška vsem zbranim zahvalil za dobro sodelovanje v preteklem letu, naredil kratek pregled dogodkov in dosežkov leta 2015 v občini Hajdina, ob tem pa izrazil željo, da tako ostane tudi v tem letu, ko so pred občino že novi razvojni načrti in pričakovanja. Ponovoletni sprejem je z glasbo obogatila posebna gostja, mlada glasbenica Lana Mohorič iz Slovenje vasi, dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
TM
OBVESTILO
Upravna enota Ptuj obvešča, da bodo krajevni uradi Hajdina, Destrnik, Dornava, Markovci, Vitomarci, Zavre in letale do nadaljnjega zaprti. Stranke lahko uredijo zadeve na vseh drugih uradih, ki so odprti v skladu z objavljenim tedenskim razporedom, in tudi na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ul. 10, 2250 Ptuj. Prav tako lahko pridobijo splošne informacije na telefonski številki 02 798 0 i 00 (sprejemna pisarna). Upravna enota ima uradne ure v:
ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, torek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, sredo od 7. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure (samo sprejemna pisarna), petekod8.dol3.ure.
4
Februar 2016
Z zasedanja občinskega sveta Hajdina
V decembru se je Občinski svet Občine Hajdina sestal na svoji 9. redni seji, kije bila 23. decembra 2015 z začetkom ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 8. redne seje.
2.	Sklep o imenovanju predstavnika ustanovitelja v
Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj, in sicer se za predstavnika ustanovitelja občin desnega brega reke Drave v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj imenuje Ivan Ogrinc, Skorba 35,2288 Hajdina.
3.	Sklep o potrditvi Letnega programa športa v Občini Hajdina za leto 2016.
4.	Predlog sklepa o potrditvi Letnega programa ljubiteljske kulture v Občini Hajdina za leto 2016.
Občinska uprava Občine Hajdina
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA	tel.: 02 7881272
PE VRTEC NAJ DIHOJCA	(¿¡L	tel.: 02 7881260
Sp. Hajdina 24,2288 Hajdina	faks: 02 7881261
https://sites.google.com/site/	vrtecnajdihojca.hajdinaifl)
vrtechajdina/	gmail.com
o-hajdina.mb@guest.ames.si
OBJAVA
JAVNI RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo od 29.2.2016 do 1.4.2016 potekalo zbiranje prijav za vpis otrok vVrtec Najdihojca Hajdina za šolsko leto 2016/2017.
Vloga za vpis otroka v vrtec je objavljena na spletni strani vrtca Hajdina, lahko pa jo dobite v tajništvu šole oz. v vrtcu.
VLOGO ZA VPIS JE MOGOČE ODDATI: -PO POŠTI, - V PISARNI VRTCA vsak dan med 8. in 13. uro, -V TAJNIŠTVU ŠOLE vsak dan med 8. in 14. uro.
Posloval ni čas vrtca je vsak delovni dan od 5.30 do 16.30. Vloge, ki so bile oddane do 29.2.2016, se pri razpisu upoštevajo in jih ni treba ponovno vlagati. Javiti je treba le spremembe, ki vplivajo na točkovanje (zaposlitveni status, sprememba bivališča, socialni status).
Lepo vabljeni!
V treh dneh je bilo zbranih več kot 4000 podpisov proti nastanitvenemu centru za begunce na območju vojaškega skladišča v Kidričevem. Predstavniki iz občin Kidričevo in Hajdina, med njimi je bila tudi Hilda Bedrač, predsednica V0 Hajdoše, so podpise odnesli v Ljubljano. Predstavnike je sprejel državni sekretar Boštjan Šefic.
Foto:splet
Odločni NE tudi iz občine Hajdina
Že od poletnih mesecev spremljamo novice o tisočih beguncih z Bližnjega vzhoda, ki hočejo skozi Balkan priti do »obljubljene dežele« Nemčije. Najprej je bila ta pot skozi Madžarsko, po zaprtju madžarske meje pa pot poteka tudi skozi Slovenijo. Z negotovostjo in strahom smo poslušali novice in gledali posnetke iz begunskih centrov v Dobovi, Gornji Radgoni, Šentilju.
V začetku leta 2016 pa so se začele širiti novice, da nameravajo v vojaška skladišča v Kidričevo namestiti 4000 migrantov. Po Dravskem polju je završalo. Vsem so znane zgodbe o kriminalu, posilstvih in še marsičem grdim, kar se dogaja v državah severno od nas.Tega si nihče ne želi v svoji okolici. Vsi si želimo samo mirnega in varnega življenja, kot smo ga živeli do sedaj.
Najprej so se zbrali prebivalci občine Kidričevo na protestnem shodu v Kidričevem, na katerega so povabili sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica, ki pa jim ni dal konkretnega odgovora. Na teh pogovorih je sodeloval tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Gla-žar.
5
Februar 2016	%
V Njivercah je bil 22. januarja 2016 sklican sestanek, na katerega smo bili povabljeni tudi predsedniki vaških odborov iz občine Hajdina. Skupaj s predstavniki iz vasi v občini Kidričevo smo se odločili, da bomo zbrali podpise naših občanov proti umestitvi migrantskega centra v vojaški objekt v Kidričevem. V treh dneh je bilo zbranih več kot 4000 podpisov. Predstavniki iz Kidričevega in s Hajdine smo jih odnesli v Ljubljano.
Predstavnike je sprejel državni sekretar Boštjan Šefic.Tako kot je pred tem pojasnil že županu občine Kidričevo Antonu Leskovarju, je tudi tokrat izpostavil, da preučujejo več možnosti za vzpostavitev nastanitvenih centrov za migrante. Gre za iskanje nadomestnih namestitvenih kapacitet, saj so za nekatere potekle pogodbe ali pa je bilo skupaj s sosednjimi državami dogovorjeno, da prehajanja migrantov na določenih območjih ne bo več. Poleg tega iščejo tudi lokacije, ki bi bile čim bolj primerne z vidika op-timiranja logistike. Zato je bil objavljen že drugi javni poziv za morebitne ponudbe tovrstnih lokacij ali nastanitvenih kapacitet. Preučujemo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga uporablja Slovenska vojska v bližini Kidričevega, vendar še ni bila sprejeta nobena odločitev. S tem sledijo usmeritvi, da se za obvladovanje večjega prihoda migrantov izkoristijo vse kapacitete, ki so v lasti države.
Med občani so se začele širiti novice, da potekajo na območju vojaških skladišč obnovitvena dela in da je vse pripravljeno za namestitev migrantov. Ali je to res, smo preverili v Slovenski vojski, kjer so nam zagotovili, da se ne dogaja nič. Da pa bi pomirili občane, smo zaprosili, da nam dovolijo ogled objektov. Obisk in ogled so dovolili. 15. FEBRUARJA OBISK IN DOVOLJEN VSTOP NA OBMOČJE VOJAŠKIH SKLADIŠČ To seje zgodilo v ponedeljek, 15. februarja 2016, ko so v vojaški objekt vstopili župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan občine Kidričevo Anton Leskovar ter predstavniki iz Kidričevega in s Hajdine. Prepričali so se, da objekta v resnici ne pripravljajo, da bi vanj namestili migrante. Nobenega zagotovila pa ni, da se to v bližnji prihodnosti ne bo zgodilo. Spremljali bomo dogodke in aktivnosti v zvezi z dogajanjem v vojaškem objektu in tudi ustrezno ukrepali.
Problem migrantov ali beguncev je problem celotne Evrope in tudi ZDA. To problematiko je treba reševati tam, od koder ljudje množično bežijo. Ni rešitev beg v Nemčijo in druge države. Mislim, da ni volje in interesa, da se spopadi v tem nemirnem območju končajo, da se ljudje lahko vrnejo na svoje domove in nadaljujejo življenje. Tukaj je preveč interesov velikih, ki jim je glavni samo dobiček od prodaje orožja in pridobitev nadzora nad nahajališči nafte. Za ljudi pa jim je vseeno.
Hilda Bedrač
PREGLEDNIK
Januar in februar sta meseca, ko se člani naših društev srečajo na občnih zborih. V tem času pa ni manjkalo prireditev in drugih dogodkov.
ZKD občine Hajdina
5.2.2016 je bila zveza organizator že tradicionalne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, letos je potekala v Slovenji vasi. Podelili so zahvale za uspešno delo na področju kulture v občini Hajdina. KDSkorba
Otroška gledališka skupina je z otroško predstavo Praznovanje v zajčkovi shrambi nastopala na Ptuju, na povabilo Radia Ptuj.
Mlajša otroška gledališka skupina pripravlja novo igrico, s katero se bo predstavila ob materinskem dnevu.
16.1.2016 so se na srečanju vaščanov Skorbe predstavili domače pevke, mladi gledališčni-ki, Štajerski frajtonarji in ansambel Strun.
Pevke so sodelovale na reviji ljudskih pevcev in godcev JSKD Ptuj v Zavrču, udeležile so se tudi nastopov na Hajdini, v Slovenji vasi in na Ptuju.
29.1.2016 so organizirali ustvarjalne delavnice, na katerih so izdelovali rože, in večer družabnih namiznih iger v soorganizaciji z VO Skorba. Orači so v pustnem času predstavili stare šege in navade po vasi. 27.2.2016 je bila premiera odrasle gledališke skupine. Predstavila seje z novo igro Cvetje hvaležno odklanjamo v režiji Simone Hazimali. Igro so ponovno odigrali 28.2.2016 in prvi teden v marcu, nato so gledališčniki še gostovali.
V	februarju potekajo ob petkih v domu krajanov večeri namiznih družabnih iger, organizatorja sta V0 Skorba in KD Skorba.
KPD Stane Petrovič Hajdina
Ljudski pevci so organizirali že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev S pesmijo v novo leto
v nedeljo, 10.1.2016, v dvorani gasilskega doma na Hajdini.
Članica likovne sekcije Nežka Kurnik razstavlja svoja dela v PSC Hajdina.
Zbor članov društva je bil 26.2.2016 v gostišču Olga.
Premiera lutkovne igrice Pravljica o sreči je predvidena v februarju v dvorani DU Hajdina.
KD Valentin Žumer Hajdoše
V	društvu pridno vadijo Štajerski frajtonarji in članice plesne skupine.
Člani etnološke sekcije so se tudi letos našemili v skupino oračev in obiskali hiše v vasi. 19.2.2016 so se sestali na občnem zboru, na katerem so pregledali opravljeno delo in sprejeli obsežen program dela za leto 2016. KD Draženci
V	januarju in februarju so bile ponovitve predstave Svetniki iz letošnje gledališke sezone. Društvo žena in deklet občine Hajdina
14.1.2016 so pripravljale rimske jedi za srednjo ekonomsko šolo na Ptuju. 15.1.2016 so organizirale že tradicionalni košicenbal v Slovenji vasi. 2.2.2016 so se udeležile regijskega srečanja društev žena v Selnici ob Dravi. Društvo žena in deklet Gerečja vas
Članice DZD Gerečja vas so začele zbirati ponudbe za letošnji celoletni projekt v okviru izdelave naravnih izdelkov za nego. Društvo žensk Hajdoše
Članice se sestajajo na srečanjih vsak prvi četrtek v mesecu. Ob ponedeljkih telovadijo pod vodstvom Teje Bauman v gasilskem domu.
V	petek, 12.2.2016, so se sestale na občnem zboru, kjer so pregledale, kaj so v letu 2015 naredile, in sprejele program dela za leto 2016.
Udeležujejo se občnih zborov društev Društvo gospodinj Draženci
Vesna Cestnik je sodelovala na ocenjevanju najkrof za leto 2016, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena občine Markovci. Obiskujejo občne zbore domačih in sosednjih društev 19.2.2016 so imele tudi same občni zbor.
Pripravila: Hilda Bedrač
6
Februar 2016	%
Pod Prešernovo podobo v Slovenji vasi
Slovenski kulturni praznik smo v občini Hajdina letos praznovali v Slovenji vasi. Potem ko je lanska proslava v Skorbi zaradi izjemnih vremenskih razmer odpadla, je bil letošnji petek, 5. februarja, skoraj aprilsko sončen. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje vseh, ki so se zbirali v dvorani gasilskega doma.
Slovesnost seje začela s himno, zapel jo je učiteljsko-vzgo-jiteljski pevski zbor pod vodstvom Uroša Sagadina, lepe slovenske pesmi in recitale pa so k slovesnosti dodali učenci OŠ Hajdina, hajdinske pesnice Olga Vidovič, Marija Marko-vič, Cecilija Bernjak in Terezija Filipaja, ljudski pevci in pevke s Hajdine in iz Skorbe, mešani pevski zbor DŽD Gerečja vas, moški pevski zbor PGD Hajdoše, Štajerski frajtonarji in plesna skupina KD Hajdoše.
Lep je bil pogled na polno dvorano, ki je uživala v nastopih vseh, ki na kulturnem področju prispevajo svoj delež k temu, da smo lahko ponosni na naša društva in posameznike. Za njihovo delo se jim je zahvalil slavnostni govornik župan mag. Stanislav Glažar, še posebej pa je vlogo kulturnih društev poudarila predsednica ZKD občine Hajdina Hilda Bedrač.
Župan Glažar je v svojem nagovoru spregovoril o pomenu kulturnega praznika za slovenski narod in o pomenu kulture v lokalnem okolju, ob tem pa poudaril: »Ob tem
0 Prešernu in njegovem življenju so »modrovali« hajdinski osnovnošolci: najmlajša prešernoslovca sta bila Anja Brodnjak in Nik Vintar, od desne pa stojijo: Minea Vrabl, Ana Pleteršek, Lana Varžič in harmonikar Lovro Pišek Svenšek.
za slovenski narod tako pomembnem prazniku ne moremo mimo tega, da si ne bi želeli doživljati kulture skozi sebe. S kulturo naj bi bilo prežeto vse naše življenje. Prizadevajmo si narediti življenje, čeprav brez praznikov, resnično praznično. Prebudimo svoja občutja in dobre namene ter razmislimo, kaj lahko še storimo, da se bo naše življenje realiziralo v uresničevanju hotenj notranje kulturne in duhovne povezanosti, v ljubezni in sožitju med ljudmi. Od našega samozavedanja je odvisno, kako se v tem prazniku prepoznamo vsi Slovenci, kako smo trdni in notranje povezani. Treba je ustvariti to našo malo Slovenijo kot prijazen, svetlobe poln kulturni vrt, ki bo postal priložnost za naše druženje, za izmenjavo mnenj in negovanje naše kulturne dediščine, predvsem pa našega maternega jezika in narodne zavesti.
Slavnostni govornik na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku je bil župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
Prisluhnili smo Pesmim štirih, a tokrat hajdinskih občank. Za mikrofonom so se zvrstile Marija Markovič, Cecilija Bernjak (za govornico), Terezija Filipaja in Olga Vidovič.
[ue naj kji lUtrot
7
H kulturi - v svojem svečanem govoru ji je največ besed posvetil slavnostni go- Dvorana gasilskega doma v Slovenji vasi je bila na praznični dan polno zase-vornik župan mag. Stanislav Glažar - spada tudi pesem. Na slovesnosti je lepo dena. slovensko pesem zapel tudi MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas.
Tatjana Mohorko, ki je povezovala programme na oder najprej povabila predsednico Zveze kulturnih društev občine Hajdina Hildo Bedrač in župana mag. Stanislava Glažarja, nato pa prejemnike zahval, ki jih je podelila ZKD. Za svoje dolgoletno delo na kulturnem področju so bili nagrajeni: Nežka Kurnik, Danica Serdinšek, Ivan Serdinšek, Marija Kolarič, skupina Štajerski frajtonarji, lutkovna sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina, otroška dramska skupina KD Skorba in KD Skorba.
KULTURA JE SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE TRADICIJE IN VREDNOT
Kultura niso samo elita izobražencev, ki obvladajo pismenstvo, kultura smo vsi, ki se zavestno obnavljamo po svojih članih, da ne propademo. Kultura raste vzporedno z nami. Kultura ni samo duhovna dogodivščina, ki poraja bistre misli in domislice, ki razsvetljujejo mrak in nas delajo vidne in prepoznavne po dosežkih, kultura so vse oblike sporočanja, sporazumevanja, pisanja, javnega nastopanja, medsebojnih odnosov in naše srčno odzivanje na vse probleme
človeštva. Kultura je spoštovanje in ohranjanje tradicije in vrednot, ki jih nasprotni tokovi razdirajo in uničujejo. Kultura je tudi kultiviranje narave in skrb zanjo spričo naraščajočega uničevanja okolja.
Se pa pomena kulture in kulturnega ustvarjanja zavedamo v naši lokalni skupnosti, kjer smo izjemno aktivni na različnih področjih življenja in dela. Lani nam je uspelo izdati tudi prvi zbornik občine Hajdina, v katerem smo zbrali bogato preteklost in del sedanjosti našega območja. Omenjeno bo pomenilo velik prispevek k poznavanju
in nadaljnjemu raziskovanju na našem območju.
Slovenska kultura je celota materialnih in nematerialnih stvaritev slovenske družbe pa tudi plemenitenje, izpopolnjevanje načina življenja ter okolja v slovenskem duhu in vrednotah. Zavedajmo se tega in spoštujmo vse to! Tako bomo na najboljši način praznovali Prešernov dan - slovenski kulturni praznik!«
PODELJENE ZAHVALE ZKD OBČINE HAJDINA
V občini Hajdina podeljujemo »nagrade« za dosežke na področju ljubiteljske kulture posameznikom, dolgoletnim zavzetim kulturnim ustvarjalcem in društvom. Zahvale Zveze kulturnih društev občine Hajdina sta podelila župan Glažar in predsednica ZKD občine Hajdina Bedračeva, med letošnjimi prejemniki pa so: Nežka Kurnik, Danica in Ivan Serdinšek, lutkovna sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina, Marija Kolarič, Štajerski frajtonarji, otroška dramska skupina KD Skorba in KD Skorba.
Po prireditvi se nikomur ni preveč mudilo domov. Klepet ob krofu in kozarcu je bil vrhunec vsega, kar se je ta večer dogajalo. V zraku je bilo čutiti ogromno energije - pozitivne, saj smo se zbrali sami taki, ki dobro v srcu mislimo.
Silvestra Brodnjak,Tatjana Mohorko Fotografije: Silvestra Brodnjak
8
Februar 2016	%
Letošnji kulturni nagrajenci iz KD Skorba v družbi nekdanjega predsednika Ivana Ogrinca in sedanje predsednice Renate Gabrovec
Bil je večer, ki si ga bo vredno zapomniti
Na adventnem koncertu 23. decembra 2015 smo v cerkvi sv. Martina na Haj-dini prisluhnili zanimivemu paru. Celjana Majda in Marjan Petan sta zakonca, ki se lahko vsak po svoje pohvalita z večdesetletno kariero na pevskih odrih doma in v tujini.
Štirideset let nastopanj je minilo leta 2008, ko seje razšel New Swing Quartet, katerega ustanovni član je bil Marjan. Njegova žena Majda, svetovalna delavka v enih celjskih osnovnih šol, pa je v tistem času po šestnajstih letih nastopov v tujini stopila na pot solistke, saj je imela v bogatem repertoarju pesmi vseh zvrsti, ki jih prepeva kar v osmih jezikih. Otroci so jima odrasli, se osamosvojili in si ustvarili življenje doma in v tujini, zato sta del časa, ki sta ga prej ob pomoči Majdine mame namenjala mlademu rodu, lahko posvetila drug drugemu in vsem, ki cenijo njuno glasbeno poslanstvo. Skupaj sta z mikrofonom v roki prepotovala Slovenijo, veliko pa sta nastopala tudi v tujini, predvsem z božičnimi koncerti. »Zelo lep sprejem
sva nekajkrat doživela v Berlinu, Hamburgu in Stuttgartu, predvsem pri Slovencih, nepozabna pa ostaja najina krajša turneja po Kanadi pred dvema letoma. Stanovala sva pri Slovencih, ki so nama razkazali Toronto, Niagar-ske slapove ... Imela sva tudi koncert na Danskem, v mestu, kjer živi najin mlajši sin,« je povedala Majda, ko smo malo pokramljali.
Na vprašanje, kakšne nastope še lahko ponudita, pa je dejala: »Imava različne koncerte po vsebini in za različne priložnosti. Napisala sva veliko avtorskih pesmi (besedila), med njimi so uspešnice Ko bova midva le spomin, Glej naprej, Pelji me na tisti kraj ..., pojeva pa tudi znane svetovne uspešnice, gospele in spirituale, božične pesmi itd. Po tematiki so to božični koncer-
Prešeren na odru (upodobila ga jejubilantka in prejemnica zahvale ZKD Nežka Kurnik, enako kot Štiri letne čase pod njim), je bil vesel ob pogledu na polno dvorano gasilskega doma v Slovenji vasi. Poleg številnih nastopajočih je bilo tokrat prisotnih tudi precej tistih, ki vendarle najbolj uživajo ob dogajanju v dvorani in ne le doma, pred TV-sprejemniki, ko si ob sredah ali nedeljah ogledajo oddajo SIP TV o dogodkih v občini Hajdina.
Marjanu Petanu smo na Hajdini že zaploskali, ko je leta 1999 nastopil z New Swing Quartetom, 23. decembra 2015 pa sta s soprogo Majdo vsem zbranim v hajdinski cerkvi pričarala izjemno lep, čustven večer, zato se ju bodo ob branju Hajdinčana spominjali tudi še takrat, ko bomo vsi mi ostali le še spomin.
ti, kavarniški večeri, Valentinov večer, koncert ob materinskem dnevu, pela sva na državnih proslavah, imava pa tudi krajše nastope za različne obletnice, rojstne dneve, poroke ... Velikokrat naju povabijo kot presenečenje na kakšno od prej navedenih priložnosti.«
9
Februar 2016	%
Ko sta gosta pripravila ozvočenje in vse potrebno za začetek koncerta v cerkvi, ju je gostitelj, farni župnik naddekan Marijan Fesel, povabil na čaj v Martinov kotiček. Po koncertu pa je pridno pomagal pospraviti vso opremo, za kar si je zaslužil iskreno zahvalo obeh nastopajočih.
Če je bil za nastop NSQ ob prehodu v novo tisočletje »zaslužen« prvi hajdinski župan Radoslav Simonič, sta za tokratno pevsko darilo zakoncev Petan skupaj z Zvezo kulturnih društev občine Hajdina »odgovorna« sedanji župan mag. Stanislav Glažar in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
Kaki so načrti za v prihodnje? »Trenutno sva z Marjanom v pripravi CD-ja z gospeli in spirituali, ki jih prepevava midva in ki bi jih lahko ponudila tudi v tujini, kamor hodiva prepevat, npr. na Dansko, v Nemčijo, Švico itd.« Naše druženje je potekalo v času, ki je še posebej posvečen družini. »Z Marjanom, ki mu je zelo mlada umrla žena, imava tri otroke. Enega od njih,
sina Andreja, sem dobila ob najini poroki. Takrat je bil star osem let. Še isto leto seje rodila hči Katja, ki sedaj živi in dela na Evropski komisiji v Luxem-bourgu. Sin Marko, profesor geografije in zgodovine, pa je slabe štiri leta mlajši in ga je ljubezen odnesla na Dansko. Otroci imajo vsi po vrsti zelo lepe glasove, na oder pa jih je težko spraviti. Sploh fanta imata čudovit
bas, a le starejši sin Andrej gre po očetovih stopinjah, ko prepeva v pevskem zboru A Cappella iz Petrove.« Na odru, tokrat pred oltarjem, delujeta izjemno uglašeno. Ali sta taka tudi v življenju? »Lahko bi rekla, da sva uglašen par, pa ne zato, ker kdaj ne bi imela različnih mnenj. Rada se imava, znava se pogovoriti, se spoštujeva in v pogovorih se nikoli ne žaliva.« Naj ostane vedno tako!
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Vsa cerkev je z njima zapela in podoživela veličino božičnega časa, v katerega smo vstopali. V ospredju sta Marta Sitar in Ida Anžel, ki sta za Petanova pripravili unikatni darili.
Županova zahvala Majdi in Marjanu, ki sta pripravila enkraten adventni koncert.
10
Februar 2016	%
Šestnajstič S pesmijo v novo leto
V nabito polni dvorani PGD Hajdina so se 10. januarja na 16. prireditvi S pesmijo v novo leto zbrali ljudski pevci in pevke iz občin Spodnjega Podravja. Toliko kot tokrat, osemnajst skupin, jih doslej še ni bilo, zato je bila gneča upravičena. Razveseljivo je dejstvo, daje bilo poleg nastopajočih tudi precej več poslušalcev, ljubiteljev lepe slovenske pesmi, kot prejšnja leta.
Rajko in Katica Svenšek sta že dobra znanca hajdin-skega občinstva.
Gostitelji so tokrat nastopali brez svoje staroste Maksa Kampla, ki je del dogajanja spremljal po mobitelu med belimi stenami.
V več kot dveinpolurni prireditvi so se predstavili: Ljudski pevci DU Turnišče, Ljudski pevci Rožmarin Dolena, Pevke ljudskih pesmi KD Sela, Ljudske pevke KD Stoperce, Ljudski pevci MDSS Ptuj, Ljudski pevci FD Pobrežje, Ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika, Ljudski pevci KD Cirkulane, Ljudski pevci DU Podgorci, Ljudski pevci DU Videm, Ljudske pevke KKD Zvezdni dol Kidričevo, Rafko in Katica Svenšek, Ljudske pevke KD Jezero, Folklorno društvo Lancova vas, Ljudske pevke KD Skor-
ba, Ljudski pevci DU Polenšak in Moški pevski zbor Talum Kidričevo z družinskim triom Buček.
Poseben aplavz je doživela pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj pod vodstvom Marije Zamuda. Po nekajletnem premoru so se spet zbrale nekatere pevke nekdanjega mešanega pevskega zbora, ki sedaj že tretje leto uspešno predstavljajo slepe in slabovidne osebe s ptujsko-ormoškega območja. Želimo jim, da sedanji pevec ne bi ostal
edini moški v skupini. Presenetil je tudi nastop MPZ Talum Kidričevo, ki ga je spremljal družinski trio Buček. Zborovodja, mag. Oliver Buček, je mešalno mizo prepustil svoji soprogi, vzel v roke bas kitaro, pridružila pa sta se mu hči Tjaša Ana s kitaro in sin Amadej z diatonično harmoniko. Skupaj s pevci so poskrbeli za to, da nikomur ni bilo žal, ker je vztrajal do konca prireditve. Pevsko druženje je v uvodu pozdravil župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ob koncu pa sta zbranim spregovorili poslanka v Državnem zboru RS Suzana Lep Šimenko in predstavnica DU Hajdina Anica Drevenšek. Če bodo ljudski pevci upoštevali pohvale in spodbude govornikov ter aplavz občinstva, ni bojazni, da se ob letu ne bi zbrali na sedemnajsti prireditvi.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Ko je povezovalka programa Nataša Štumberger napovedala MPZ Talum Kidričevo, so z njim prišli na oder tudi trije člani družine Buček in oboji so poskrbeli za bučen aplavz v dvorani.
f
lU;
Ljudski pevci Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj
$£Mur>g
. . M_ L m
LGSMIJO V tO
11
Februar 2016	%
Nežkini prijatelji iz likovno-fotografske sekcije so slavljenki narisali cvetočo sliko, Nežki pa jo je v imenu slikarjev izročila predsednica sekcije Cecilija Bernjak.
Posebej lepo je izzvenela tudi čestitka župana mag. Stanislava Glažarja.
Osemdeset cvetov za Nežkinih osem desetletij
Sobota, 30. januarja 2016, ni bila čisto navaden dan. V razstavišču PSC Hajdina seje že pred 13. uro zbrala množica obiskovalcev, ki so prišli, da prisostvujejo odprtju prve samostojne likovne razstave Nežke Kurnik, nekoč Unukove, iz Slovenje vasi. Nežka, ena ustanovnih članic Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina, je dan poprej v krogu svoje družine upihnila 80 svečk, v soboto pa je vsem zbranim na ogled ponudila svoje minulo likovno delo.
Da je Nežka Kurnik danes to, kar je, ima velik vpliv njena družina, ki je na svojo mamo, taščo in babico ponosna, saj ugotavljajo, da na vsakem koraku sledi njihovim idejam in napotkom. Foto: SB
Nežki je čestitala tudi najmlajša članica LiFoS Ajda Mohorko in ji poleg rože podarila še »šopek« verzov avtorice Silvestre Brodnjak.
Med množico smo poleg Nežkine družine, sorodnikov, znancev in prijateljev srečali župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja, direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl, med likovniki iz sekcije pa je bila njihova prijateljica iz Maribora, slikarka Jelka Leskovar. Nežki sta prišli čestitat tudi Cvetka Vratič v imenu ZKD
občine Hajdina in Ida Markež, predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina. Presenečenje pa so bili predstavniki Šole zdravja s Hajdine in Ptuja, s katerimi Nežka že več kot tri leta aktivno sodeluje. V kulturnem programu je najprej na flavto zaigrala Nežkina vnukinja Lana Mohorič, nato pa so zapeli člani Mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas. Njihova altistka Nežka je tokrat bila le poslušalka.
NEŽKA DOBRO OPAZUJE NARAVO, JO DOŽIVLJA IN PREDSTAVLJA
Strokovna mentorica sekcije Romana Kiseljak je o avtorici zapisala: »Na slikah Nežke Kurnik prevladujejo krajinski motivi in tihožitja s cvetjem. Izraža se z barvami, kar pomeni, da so
njeno priljubljeno izrazno sredstvo, s katerim pove to, kar vidi in čuti. Preizkuša se v različnih slikarskih tehnikah, kot so: akril, olje, akvarel in pastel. Dobro opazuje naravo, jo doživlja in predstavlja v različnih letnih časih, pri tem pa spretno izbira barve, primerne letnim časom, in s pravilno izbranimi barvami gradi slikarski prostor.
Med njenimi slikami so tudi takšne, na katere jo vežejo posebni spomini, kar je tudi izrazila s posebno dožive-tostjo. Je zelo vedoželjna, svoja dela nenehno kritično vrednoti, neprestano išče nova znanja, rešitve, kako kaj izboljšati, in vse to pripomore k njenemu napredku pri likovnem ustvarjanju.«
12
Februar 2016
%
V občinskem razstavišču so se na dan odprtja prve samostojne likovne razstave Nežke Kurnik zbrali številni Nežkini prijatelji in znanci, njena družina in občinsko vodstvo. Razstava je na vse naredila prijeten vtis. Foto:TM
Predsednica Cecilija Bernjak pa je
dodala: »Starejši smo generacija, ki resno delujemo. Tako je tudi Nežka v delavnicah ob sredah vzorna pri delu in pod vodstvom naše likovne mentorice Romane Kiseljak rada sledi razlagi in redno dela domače naloge. Tudi zato ima na današnji razstavi pokazati lepo število slik. Nežka ve, da bi ji bilo z njenim talentom veliko laže doseči želene rezultate, če bi začela risati v rani mladosti. Je pa morda prav zato, ko danes prvič samostojno razstavlja svoje slike kot darilo sebi in nam vsem za svojih dvakrat štirideset let, zdaj toliko bolj osrečujoče.« Nad razstavljenimi deli je bila prijetno presenečena tudi likovna pedagoginja, slikarka in mentorica Jelka Leskovar iz Bresternice. Pohvalila je Nežkino triletno likovno ustvarjanje in posebej izpostavila nekatere motive, ki so pritegnili njeno pozornost. Vsi člani smo ponosni na našo ju-bilantko Nežko Kurnik, ki je z nami od vsega začetka in nam je s svojo zavzetostjo za delo prava vzornica. Poleg navodil naše strokovne mento-
rice Romane Kiseljak je rada prisluhnila tudi napotkom kolegic iz sekcije, predvsem Cecilije Bernjak in Jane Kraševec. Ponosni pa smo tudi zato, ker je zbrala voljo in pogum, da svoje motive, ki so nastali v času delovanja sekcije, ponudi na ogled širši javnosti. Tisti, ki prihajajo na obisk k Nežkini družini, pa lahko vedno ob vstopu v njihov dom občudujejo razstavo njenih pogledov na svet in življenje okoli nje.
Draga Nežka, naj prvič ne bo posle-dnjič. Po treh skupinskih razstavah v dvorani Društva upokojencev na Haj-dini in razstavi na Vurberku vztrajno utrjuješ svoje mesto med kolegicami in kolegi v sekciji. Vidiš svoj nenehni napredek in to naj bo motivacija, da boš še naprej s svojim tabličnim računalnikom pred pozabo ohranjala vse tisto, kar Te prevzame in kar želiš kasneje doma, v Tvojem »ateljeju«, izraziti s potezami čopiča in v barvah, ki odražajo tudi Tvojo osebnost.
SB
NAPOVEDNIK
KDSkorba
19.3.2016 pripravljajo proslavo ob materinskem dnevu, skupaj z VOSkorba.
V	aprilu bodo v dveh vikendih organizirali gledališke urice za otroke (4. in 11.4.2016). Predstavile se bodo lutkovne in gledališke otroške skupine.
KD Draženci
V	marcu bodo pripravili materinski dan skupaj z vaškim odborom Draženci in izvedli občni zbor Kulturnega društva Draženci.
KD Valentin Žumer Hajdoše
Štajerski frajtonarji in plesalke bodo nastopali na prireditvah.
Sodelovali bodo na proslavi ob materinskem dnevu v Haj-došah, ki ga organizira VO Hajdoše.
Društvo žena in deklet Gerečja vas
V	marcu se bodo zbrale na zboru članic.
Obeležile bodo oba praznika žensk, ko se bodo podale na kratek popoldanski poučni in družabni izlet.
V	aprilu bodo začele delavnice na izbrano tematiko. MePZ bo organiziral tradicionalni glasbeni večer Pesem druži nas.
Udeleževale se bodo zborov članic sorodnih društev iz domače in sosednjih občin.
Društvo žena in deklet občine Hajdina
5.3.2016 bodo imele zbor članic društva. Izvedle bodo delavnice za dijake Srednje ekonomske šole Ptuj, na katerih bodo pripravljale jedi po rimskih receptih. Udeležile se bodo zbora članic Zveze kmetic Slovenije. Sodelovale bodo na dobrodelnem koncertu Veselih Jože-kov, pekle bodo pecivo.
Društvo gospodinj Draženci
Praznovanje 8. marca bodo obeležile z ogledom muzeja Hiša stare trte in ogledom gledališke predstave v SNG Maribor.
Skupaj z Biotehniško šolo Ptuj Turnišče bodo organizirale predavanje na temo zbiranje, izmenjava in setev starih avtohtonih semen starih sort.
V	aprilu bodo organizatorice predavanja Antropozofsko naravoslovje in medicina zVesno Forstnerič, mag. farm., iz Naravoslovnega izobraževalnega društva Sapientia. Izvedle bodo setev semen na domačih vrtovih.
STD Mitra Hajdina bodo članice sodelovale na velikonočni razstavi v cerkvi sv. Martina na Hajdini.
Društvo žensk Hajdoše
Pripravile bodo že tradicionalno srečanje ob dnevu žena. Se naprej se bodo rekreirale skupaj sTeo in se odpravile na popoldanski izlet.
Pripravila: Hilda Bedrač
13
Februar 2016

Bil je prijeten praznični koncert
Lanskega decembra je bilo vzdušje v Skorbi znova enkratno, po tradicionalnem božično-novoletnem koncertu pa naravnost čarobno. Tako so povedali tisti, ki so v nedeljo, 27. decembra, v polnem Domu krajanov v Skorbi našli prosto mesto in z navdušenjem spremljali še enega od prazničnih dogodkov.
Tudi za pripravo lanskega koncerta se je potrudilo KD Skorba, praznični večer, poln simbolike, pa so z glasbo obogatili že stalni gostje koncerta - Tamburaški orkester KUD Majšperk pod taktirko Draga Kleina z gosti, zapel je učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina pod vodstvom Uroša Sagadina, nastopila pa je tudi mlada pevka Petra Meglic. Renata Gabrovec, predsednica KD Skorba, je imela osrednji nagovor na koncertu, poleg zahvale pa je zbranim v Skorbi v imenu članov kulturnega društva prenesla veliko dobrih želja ob začetku novega leta. Hkrati je obljubila, da se bo tradicija z božično-novoletnim koncertom, ki ga vsako leto podpre tudi občina Hajdina, nadaljevala.
TM
Draženski orači in koranti od hiše do hiše
Vzdušje na skorbskem odru je bilo enkratno ... Foto: arhiv KD
Draženski orači so šli od hiše do hiše in zaorali za dobro letino, srečo pri hiši... Foto: Andreja Murko
Od pusta smo se že poslovili. Mnogi z lepimi spomini, z novimi doživetji in zgodbami pa prav gotovo koranti in orači Te-De Korant klub Draženci. Vse dni letošnjega pusta so bili zelo aktivni, udeležili so se pustnih povork, tudi osrednje na Ptuju, zadnje dni pusta so gostovali pri prijateljih na Hrvaškem, kjer so nastopili na pustnem karnevalu
Pustna skupina Te-De Korant klub je zadnje pustne dni znova preživela na karnevalu v Splitu. Fotografija pa je nastala brez pustnih kostumov, na nogometnem stadionu Poljud N K Hajduk. Foto: Sergej Cvikl
v Splitu. Posebej lepo pa je bilo videti orače in korante na poti od hiše do hiše, kako ohranjajo ta lepi pustni običaj in z obiskom razveseljujejo ljudi v Dražencih, naTurniščah in še kje.
TM
14
Februar 2016	%
Letošnji dežni pustni sprejem
Dan po svečnici, v sredo, 3. februarja, ko se je tudi uradno začelo veselo pustno vzdušje, si bomo najbolj zapomnili po močnem dežju. A tudi to naših etnografskih pustnih likov, korantov in oračev ni pregnalo, saj so uspešno začeli svoje poslanstvo, nekateri zelo pogumno tudi na osrednjem občinskem trgu.
Malih in velikih mask iz vrtca Najdihojca in OŠ Hajdina letos ni bilo pred PSC Hajdina, ampak so se zaradi dežja zbrali le pred šolo in naredili kratek krog do Skorbe in nazaj. Za dobro pustno vzdušje so nato poskrbeli kar v učilnicah in šolski telovadnici.
Pogumni orači iz Gerečje vasi, ki letos praznujejo 10-letni-co delovanja, pa so se kljub dežju pojavili na občinskem trgu, kjer jih je že po tradiciji pričakal župan mag. Stanislav Glažar s svojimi sodelavci in jim čestital za opravljanje tega izjemnega poslanstva, ki ga prenašajo že na mlade rodove. Koranti izTe-De Korant kluba so se opravičili, prišli pa so koranti s Hajdine in zaplesali na občinskem trgu. Županova soproga Urška je korante že po tradiciji obdarila z robci, občina je poskrbela za slastne krofe in druge dobrote, dobro kapljico pa so na stojnici postregli hajdinski kletarji.
Besedilo in foto:TM
15
Februar 2016	%
Pustno vzdušje tudi v Slovenji vasi
Letošnje kratko pustno obdobje je za seboj pustilo veliko lepih spominov. Po vseh naših vaseh so pustni liki ohranjali pristno tradicijo. Orači so hodili od hiše do hiše ter voščili vesel fašenk in orali za debelo repo, koranti, ruse in pokači so bili prav tako na poti od hiše do hiše, srečali pa smo tudi male maškare, ki so spraševale, ali imamo kaj za pusta hrusta.
Seveda smo imeli, za vsakega obiskovalca nekaj, saj smo jim navsezadnje hvaležni, da so v naše domove prinesli nekaj pustnega vzdušja in veselje. Izjema ni bila niti Slovenja vas, kjer je
Na pustno soboto po vasi tudi skorbski orači
Skorbski orači so se tudi letos na pustno soboto podali po vasi in zaorali prvo brazdo za dobro letino. Dan prej so z zelenjem in pisanimi trakovi ter rožami okrasili plug, »plužnice« in manjši, star lojtrni voz.
nu		-AalMrfffL
		
	' ..	J® DHHAi
posebna skupina domačih korantov z rušo obiskala tudi občinskega svetnika Uroša Matjašiča. Posnetek je nastal posebej za Hajdinčana.
TM
Na pustno soboto so se skorbske maske srečale v domačem lokalu pri Boškotu, kjer seje nadaljevalo že tako odlično pustno vzdušje na vasi. Foto: arhiv RG
Za vse to so poskrbele pridne ženske roke na delavnicah teden pred dogodkom. Na voz so naložili frakeljce z domačim gemajevim likerjem za gospodarje in gospodinje ter bombone za otroke in rožice za dekleta. Orači so se na pot podali z namenom, da k vsaki hiši v vasi prinesejo sporočilo za dobro letino, veselje in zadovoljstvo. Ves dan je bilo slišati tudi Jakovo harmoniko, ki jih je spremljal na poti. Povsod so bili sprejeti z velikim veseljem in navdušenjem. Prav je, da želijo pustni običaj ohraniti tako pristnega, kot je, za kasnejše rodove. S tem dajejo spodbudo skupinam oračev otrok, ki jih vsako leto srečujemo po naših vaseh, in samo želimo jim lahko, da to tradicijo še dolgo nadaljujejo.
16
Februar 2016	%
Skupina starejših skorbskih oračev je tudi letos dobro opravila svoje poslanstvo. S polno mero dobre volje so se na pustne dni podali na pot po vaseh sošolci 7.
razreda: Aljaž, Niko, Filip, Lovro, Marsel, Martin in Jan.
Letos so ob pripravah imeli tudi »vajence«, sošolce 7. razreda, zbrane skupaj iz petih vasi, ki vsako leto z veseljem sprejmejo to vlogo in se podajo od hiše do hiše ter ohranjajo stare običaje. Želimo jim, da tako tudi nadaljujejo. Na vasi je bilo veselo ves dan, ni manjkalo veselih maškar
in tudi veliko Skrbljanov se nas je našemilo in se zvečer skupaj poveselilo. Prava pustna zabava je trajala dolgo v noč. Prav je tako, saj veselja ni nikoli dovolj.
Renata Gabrovec, KD Skorba
Šestnajsti košicenbal - že dvanajstič v Slovenji vasi
Dvorano gasilskega društva v Slovenji vasi bo sčasoma treba povečati, saj se vedno pogosteje dogaja, da zmanjka prostora za ples. Tako so ugotavljali nekateri, ki že dolga leta v januarju ne odklonijo povabila Društva žena in deklet občine Hajdina, ki organizira tradicionalno luščenje bučnic - košicenbal.
Že dvanajstič zapored je letos potekal v petek, 15. januarja, v izvedbi članic iz Slovenje vasi. Podpredsednica Angelca Mlakar ima utečeno ekipo, ki je tudi letos »stopila skupaj z moško okrepitvijo« in pripravila vse potrebno, da seje polna dvorana luščilcev (med njimi tudi gostje iz drugih treh ženskih društev v občini in izMarkovcev terZa-vrča) lahko ob kupčkih bučnic sproščeno naklepetala, zapela in prisluhnila nastopajočim. Hajdinske frajlice, Ljudske pevke iz Skorbe in hajdinski ljudski pevci vsako leto pripravijo pesmi, ki gredo lepo v uho. Zupanov namestnik Franc Krajnc je očitno zadovoljen obljubil, da bo prihodnje leto pripeljal še koga.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Za razgibavanje rok in nog na odru sta skrbela neutrudna muzikanta - Vesela prijatelja iz Majšperka.
Po napornem delu so za lačne poskrbele gostiteljice iz Slovenje vasi...
Vabilu se je odzval občinski svetnik Franc Krajnc, sicer tudi podpredsednik TD Mitra Hajdina. Po uradnem pozdravu prisotnih je v luščenju uspešno konkuriral urnim prstom, vendar bolj tistim na njegovi strani mize. Nasproti njega so namreč sedele članice s šestnajstletno košicenbalsko prakso.
17
Februar 2016
Lepo je, ko se srečajo vaščani in sosedje
Prijetnih in veselih druženj človek zlepa ne pozabi. V Skor-bi se že lahko pohvalijo, da imajo skozi leto veliko družabnih dogodkov in prav posebnih srečanj, eno takih je tudi Soseska, družabno vaško srečanje vseh sosedov v vasi in še malo čez vaške meje. Letošnje srečanje je bilo 16. januarja v Domu krajanov v Skorbi, pripravil pa ga je VO Skorba v sodelovanju z društvi in sekcijami v vasi.
Družabno vaško srečanje v Skorbi so začele domače ljudske pevke.
Prijeten večer v družbi sosedov in prijateljev je preživel tudi župan mag. Stanislav Glažar.
Šesto druženje Skorbljanov se je začelo s krajšim kulturnim programom, v katerem so zapele domače ljudske pevke, zaigrali so Štajerski frajtonarji in na odru navdušili še najmlajši gledališčniki ter glasbeniki. Brez dobrodošlice gostiteljev seveda ni šlo, to prijetno nalogo je imela Renata Gabrovec, predsednica VO Skorba. Dejala je, da je srečanje namenjeno vsem, ki so s Skorbo kakor koli povezani. Dober odziv vsako leto znova pove, da so domačini prvo srečanje v letu že sprejeli za svoje. Prav začetek novega leta pa je po besedah Gabrovčeve priložnost, da se tudi v Skorbi spomnijo vseh lepih dogodkov minulega leta in zastavijo nove cilje, ki jih s pomočjo občine uresničujejo po najboljših močeh. Slišati je bilo, da so v Skorbi lani organizirali kar 22 različnih do-
Mladi gledališčniki in glasbeniki so navdušili z izvirnim programom, med drugim so tudi »klicali zebe ...«in se ob tem zelo zabavali.
Štajerski frajtonarji so v Skorbi raztegnili mehe...
Kuharska ekipa, ki je na Soseški pripravila in postregla odlične domače jedi.
godkov, mnogi od teh so bili v domu krajanov, kije osrednji prostor na vasi, in vsi so bili zelo dobro obiskani. Skorba je bila lani deležna tudi razvoja na področju infrastrukture in Gabrovčeva je prepričana, da lahko ljudje v domačem kraju prav skozi dogodke in dosežke vidijo mnoge dobre stvari, kar je dobro tudi za nadaljnje sodelovanje. K uspešnemu dogodku, ki iz leta v leto privabi tudi vse več nekdanjih Skorbljanov, ki so se iz vasi izselili in se v domači kraj še zmeraj radi vračajo, je vaščanom Skorbe čestital tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar, poleg njega pa tudi občinska svetnika iz Skorbe Ivan Ogrinc in Uroš Krajnc. Skorbljani so bili tudi tokrat odlični gostitelji, saj so v družbi vaških kletarjev in pridnih gospodinj pripravili enkratno pogostitev, poseben pečat pa so k uspehu Soseske dodali še člani ansambla Strun iz Hajdoš.
Besedilo in foto:TM
18
Februar 2016	%
V Skorbi petkovi večeri malo drugače
Petkove zimske večere so si v Skorbi dodatno popestrili z ustvarjalnimi delavnicami, ob kartanju in družabnih igrah. Začeli so 29. januarja, ko je bilo že vse v predpripravah na pustne dogodke. Takrat so pridne ženske in moške roke izdelovale rože in trakove iz krep papirja za skorbske orače, najmlajši so se zabavali ob izbranih družabnih igrah.
Malo starejši so kartali, klepetali in obujali spomine na stare čase, ko je bilo na podeželju več časa za druženja in zabavo. Prav to si po besedah predsednice VO Skorba Renate Gabrovec želijo vsaj malo obuditi in vaščane povabiti, da se več družijo in spoznavajo med seboj. Vaški odbor Skorba, kulturno društvo in vaški kletarji so se za petkova druženja zelo potrudili in v prostoru pod odrom pripravili nepozabne dogodke, ki jih bo skozi leto in prihodnjo zimo še več.
Besedilo in foto:TM
Utrinki iz skorbskih zimskih večerov
19
Februar 2016	%
V vrtcu Najdihojca Hajdina
prebujali pomlad z Rdečimi kapicami in lovci
Tudi v našem vrtcu domujejo pravljice in pravljična bitja. Otroci jim radi prisluhnejo in se z njimi poistovetijo. Pravljični junaki jih spremljajo na poti njihovega spoznavanja sveta. Ob prebiranju pravljic se nam je porodila ideja o pustnem liku Rdeče kapice in lovca.
Vzgojiteljicam so pri izdelavi kostumov pomagale mamice in babice. Tako smo se dobile na delavnicah v vrtcu, kjer smo skupaj merile, rezale in šivale ter skrbele za prijetno vzdušje. Izdelava kostumov je trajala kar nekaj časa, saj sta se skupnega pustovanja udeležili rumena in rdeča igralnica s 40 otroki. Pridne mamice in babice so veliko dela opravile tudi doma, zato se jim iskreno zahvaljujemo in se še naprej priporočamo pri skupnih projektih. S kostumi smo se najprej predstavili v šolski telovadnici, kjer so nas obiskali predstavniki občine in dornavski cigani. Otroci rumene in rdeče igralnice so rajali skupaj z otroki prve in druge triade.
V četrtek, 4. februarja 2016, smo se udeležili otroške pustne povorke, ki jo že nekaj let organizira Vrtec Ptuj. Na po-vorki seje predstavilo več kot 1600 otrok iz vse Slovenije. Sprehodili smo se po ptujskih ulicah in se obiskovalcem predstavili na Mestnem trgu. Povorka seje končala v karnevalski dvorani, kjer nas je pozdravila ravnateljica Vrtca Ptuj.
Praznovanje rojstnega dne v času pusta je še posebej norčavo.
Otroci iz zelene igralnice (2-4 leta) so se za en dan spremenili v kralje in kraljič-ne tako, da so si nadeli krone, ki so si jih sami izdelali.
Z dornavskimi cigani Turistično-etnografskega društva Lukari smo zapeli in zaplesali
20
Februar 2016	%
Otroci rdeče in rumene igralnice so se udeležili otroške pustne povorke na Ptuju.
V beli igralnici je dornavska ciganka povedala marsikaj zanimivega.
Tudi najmlajši smo pogumni.	Vesele maškare iz oranžne igralnice	Hopsasa drajsasa, pustne smo šeme.
Sledilo je rajanje, igra v indijanskem šotoru ter skupna zabava z Vikijem, Lumpijem in kurenti. Po skupnem kosilu smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti vrtcu. Bili smo prijetno utru-
jeni, a polni lepih vtisov. V petek je bila v vrtcu pustna zabava. Otroci so se predstavili v svojih maskah in se tudi fotografirali. Pustne norčije smo zaključili z obiskom haj-
dinskih kurentov. Njihovi zvonci so bili tako glasni, da so zagotovo pregnali zimo iz naših krajev.
Barbara Gerečnik in Darinka Amon, vzgojiteljici rumene in rdeče igralnice
Tudi letos so nas obiskali hajdinski kurenti in s svojimi glasnimi zvonci zagotovo pregnali zimo.
■i SAJ.|r:p LOVCI
21
Februar 2016	%
Dihurči in Pavli sta bila soseda in pol ter predvsem prijatelja in pol...
V januarju smo z nestrpnostjo pričakovali dan, ko se je naša telovadnica spremenila v gledališče. Obiskala sta nas igralca Gledališča KU-KUC in nam še kako popestrila vrtčevski vsakdan. Ogledali smo si zanimivo, zabavno in
poučno predstavo Soseda in pol, ob kateri smo se smejali in spoznali, da je prijateljstvo močnejše tudi od lastnih želja.
Dihur Dihurči in pav Pavli sta se veselila skupnih počitnic na Jamajki, vendar
Ogled gledališke predstave
sta kmalu ugotovila, da oba ne bosta mogla na potovanje, saj je treba doma zalivati rožo in hraniti ribico. Začela se je bitka za vozovnico v daljno deželo. Predstava se zaključi v prijateljskem duhu, saj spoznata, da drug brez drugega ne želita na potovanje, in ugotovita, da je Jamajka tam, kjer sta skupaj. Stroški predstave so bili v celoti poravnani z računa Šolskega sklada OŠ Hajdina s PE Vrtec Najdihojca. Članom upravnega odbora šolskega sklada in članom sveta staršev se za to gesto zahvaljujemo majhni in veliki iz vrtca Najdihojca Hajdina.
Viktorija Vrabl
Kino dan v vrtcu
Učenci 1. a in 1. b o pustnih norčijah
Marsel: Bil sem na dveh povorkah. Videl sem ovce, ki so delale bee, kurente, pošasti, ježke, trobentice ... Gal je rekel, da ježki kadijo. Eden nam je rekel, naj jim ploskamo, ker so lepi. Potem pa je padel. Midva z Galom sva bila hudička. Doma pa sem z babico okraševal sobico z barvnimi trakovi.
Otroci modre in vijolične igralnice smo se družili na prav poseben dan. Starši so poskrbeli za posladek, vzgojiteljice so pripravile svežo pokovko in poskrbele za dobro vzdušje, otroci pa so z veliko dobre volje izdelali vstopnice, zasedli prostore v »kinu« in si ogledali otroški animirani film.
Otroci so se ob ogledu animiranega filma zabavali in sladkali.
Vrtec Najdihojca
Klemen: Bil sem na eni povorki. Videl sem snežake iz lončkov, kurente, zvončke in veliko traktorjev. Bil sem tudi v lunaparku in sem se dvakrat peljal z »butkači«. Enkrat sem se v enega zaletel, tako da seje skoraj prevrnil.
Valentina: V šoli sem bila Španka. Drugače smo bili doma, ker je bil ati na »furi«. Sestrica je šla s prijateljicami v Qlandio, midve z mamico pa v trgovino in v knjižnico. Potem je mami naredila večerjo. Prišli so kurenti in eden me je vprašal, kako mi je ime, koliko sem stara
22
Februar 2016	%
Žana O.: Bila sem piratka, doma pa metuljček. V petek so k nam prišli kurenti. Vozil jih je Lukov ati. V tovornjaku. Mojo mamico so zgrabili kurenta in hudiček.
Rosa: Bila sem klovn. V soboto so k nam prišli kurenti. Jaz sem si obula rolerje in sem jih počakala, Mara pa je zbežala. Prišel je črni hudič in je prestrašil mojo babico. Prišla je tudi rusa Rozika.
Ajda: Tudi k nam so v soboto prišli kurenti. V nedeljo smo bili na povorki. Jaz sem bila Ana iz Ledenega kraljestva.
Anja: V nedeljo smo bili z Marselom, Tašo in Anejem na povorki. Videli smo kurente in rože. Potem smo šli k Aljažu. Ko je mami rekla, da gremo domov, smo šli.
Taša: Bila sem na povorki. Videla sem maskirani dežek in kurente. Midva z Anejem sva se slikala z Dejanom Zavcem, ker je tudi on bil kurent. Jaz pa sem bila Indijanka in čarovnica.
Žana H.: Pust sem gledala po televiziji. Bili so kurenti, marjetice ... Jaz nisem bila maskirana. Tatjana mi je kupila muco, in ko je prišla, sem bila muca.
Nik: Jaz sem bil Superman. V šoli sem bil Zoro. Meč sem si izdelal sam. Šel sem v Primus in sem videl čarodeja. Naredil je čarovnijo tako, da je iz bele in rdeče rutice postala črtasta.
Blaž: Čarodej je dal fantu očala. Čaral je z ruticami. Jaz sem bil nindža.
Zoja: Bila sem na povorki z mamico. Videla sem Ajdo. Skupaj sva jedli kokice. Šli smo tudi na sok in tortico. Jaz sem bila pikapolonica.
Živa: K nam so prišli orači.
Teja: Šli smo na povorko in videli veliko mask.
Matevž: Prišli so orači, na rusi sem videl dojenčka.
Rea: Oblekla sem se v pustno šemo in šli smo gledat maškare.
Tiara: Mami meje našminkala in oblekla sem se v muco.
Zala: K nam so prišle maske in dali smo jim denar.
Aljaž: K meni so prišle tri maske, dali smo jim denar.
Matej: Šli smo k babici, oblečen sem bil v kapitana.
Luka: Bili smo doma, na obisk je prišel bratranec, jaz sem bil vampir.
Nick: Bili smo doma, prišli so orači.
Medina: K nam so prišli hudički in en kurent.
Vanesa: Bili smo na povorki, videla sem Miki miške in zmaja.
Hana: Bila sem princeska, šli smo v Primus, tam smo plesali in jedli čokoladne palačinke.
Rene: Bil sem nindža želva. Bil sem v Primusu, videl sem Hano in Lovra.
Na pustni zabavi v šoli sta bila tudi Ali, ki je bil našemljen v dedka, in Anej, ki je bil Spiderman.
Zapisale učiteljici prvega razreda Karmen Jerenko in Bojana Mlakar ter vzgojiteljica Dragica Rozman
Pust mastnih ust
Pustovanje je običaj, ki se vsako leto ponovi v času, ko se zima poslavlja in že vsi nestrpno pričakujemo prebujanje narave. V različnih krajih ga ljudje različno praznujejo. Praznovanje pusta in z njim povezani pustni običaji pa so predvsem v naših krajih še kako živi.
To je čas rajanja, veseljačenja, pustnih šem in norčij, saj lahko skriti za pustno masko povemo marsikaj, česar si drugače ne upamo. Pust je tudi čas, ko šeme v našem najstarejšem mestu prevzamejo oblast. Tudi na hajdinski šoli vsako leto poskrbimo, da pri otrocih oživljamo in ohranjamo starodavno tradicijo, spodbujamo domišljijo,
da se veselijo ob maskiranju in pripravi na pustovanje ter da razumejo sebe in druge v vlogi maske. S tem spodbujamo ustvarjalnost, izražanja na besednem, likovnem, plesnem in gibnem področju.
Tudi letos smo pripravili pustovanje, ki smo ga morali nekoliko spremeniti, saj nam je zagodlo slabo vreme.
23
Februar 2016
Nataša Štumberger
Otroci so ob prihodu v šolo predstavili svoje maske in se fotografirali. Vašča-nom smo se želeli predstaviti v po-vorki, ki bi jo zaključili pred občinsko
stavbo. Zaradi dežja je povorka odpadla, zato smo pustno rajanje prestavili v telovadnico, kjer so nas obiskali predstavniki občine. Pozdravila sta nas podžupan in direktorica občinske uprave ter otroke razveselila s sokom in čokoladico. Pridružili so se nam tudi dornavski cigani, s katerimi se v času pusta družimo že nekaj let. Skupaj z njimi smo zapeli in zaplesali. V času našega rajanja se je zjasnilo tudi nebo in del otrokseje odpravil na kratek pohod po Skorbi. Pred domom krajanov so pokači pokali z biči, mali kurenti pa z zvonci preganjali zimo. Bili smo dovolj glasni in poskočni, da so nas ljudje slišali in nas pozdravili. Prijetno pa smo bili presenečeni in se zato lepo zahvaljujemo gospe Nežiki in njeni vnukinji Rii Ani, ki sta takoj prihiteli pred dom krajanov v Skorbi in nas pogostili s sokom in pecivom.
24
Februar 2016	%
Pust
Pust v šoli je bil zabaven. Vsi smo v šolo prišli maskirani. Jaz sem bila Havajka. Imela sem dolgo črno lasuljo, okrog vratu rože in resasto pisano krilo. Ko smo se vsi zbrali, smo se fotografirali. V razredu smo opisali vsak svojo masko. Potem smo v povorki hoteli po vasi do občine, vendar je ravno takrat začelo deževati. Zato smo pustno rajanje priredili v telovadnici, kjer smo plesali. V šolo so prišli potem predstavniki občine. Maskam so prinesli sok in čokolado. V razredu smo se posladkali, spili sok in pojedli čokolado in šli nazaj vtelovadnico, kjer so nas čakali dornavski cigani. Ti so nam zaigrali nekaj pesmi, mi pa smo zraven njih lahko plesali.
Lora Šadl, 5. a
France Prešeren... Doktor fig fig
France Prešeren oziroma Doktor fig fig, kot so ga otroci klicali, je bil med le-temi izjemno priljubljen. Med drugim tudi zato, ker jim je vedno dajal fige, ki so jih otroci takrat oboževali, saj so bile zanje zaradi svoje sladkosti, kot so dandanes za nas sladkarije, in ker za razliko od večine odraslih ni pozabil, da je bil tudi on nekoč nadobuden in navihan otrok.
Njegovo življenje pa v resnici ni bilo tako z rožicami postlano, kot seje zdelo na prvi pogled. Pestile so ga najrazličnejše tegobe. Kljub razmeram v času svojega delovanja se ni predal. Nikoli ni odnehal. To je dobro! Brez njega Slovenija ne bi bila takšna, kot je sedaj. Nikoli ni zatajil svoje domovine, pa naj so bili časi še tako težki. Rad je imel svojo deželo, rad je imel Slovenijo. Dovolj jo je imel rad, da je zanjo in za vse nas napisal pesem Zdravljico, katere sedma kitica je zdaj naša državna himna. Naši državi daje prepoznavnost in veljavo. Zaradi svoje svobodomiselnosti je bil mnoge boje. Šele po več bojih so ga kot uspešnega, mogočnega, najboljšega pesnika uveljavili na žalost šele po njegovi smrti. Prijazen in predan možje moral tako prestati težko in tragično življenje. Stopal je po trnjevi poti, da bi izboljšal življenje mnogih in osvobodil svoj narod. Vsem naj nam bo za vzgled ... luč, ki premaga vsako temo!
Prešeren je bil svobodnega duha, hotel je uveljaviti svoja prepričanja. Zato je moral večkrat oditi v tujino, kjer seje šolal. Vendar seje vselej znova vrnil v svoj domači kraj. Ostal je zvest družini, čeprav mu je leta strla srce ter vanj posejala dvome, ko ga na začetku ni podpirala pri njegovi odločitvi o nadaljnjem življenju. Pa vendar je po mojem mnenju to vplivalo na njegovo kasnejše ustvarjanje. Navsezadnje prihaja največ ljubezni ravno iz strtih src. Iz njih pa se razvijejo tudi najboljši umetniki, kar je France Prešeren tudi bil. Umetnost je razmišljati po svoje in verjeti v svoje razmišljanje, ko ti vsi drugi pravijo, da nimaš prav. Moč izhaja iz trpljenja.
Prešeren je bil resnicoljub, lahko bi rekli, da je bil brez dlake na jeziku, vedno zvest resnici, tudi če je bila boleča. Stari rek, s katerim se strinjam, namreč pravi, da resnica ni vedno lepa. Resnična resnica boli.
Minea Vrabl, 9. a
Kulturi in prazniku ob bok na OŠ Hajdina
Kot je leta 1843 v Kmetijskih in rokodelskih novicah zapisal Matija Vertovec: »Tvojo čast, vinska terta! še dalej povikšovati, bom perviga pevca med nami, pevca ljubezni naprosil, de kar meni ni mogoče, tvojo hvalo, k večnimu spominu, v lepo, vezane verstice zloži,« tako se je rojevala himna in z njo slovenski praznik kulture.
V povezovanju praznika smo združili najmlajše z najstarejšimi, najnežnejše z najresnejšimi, najmanjše z največjimi: Anja Brodnjak in Nik Vintar sta sevvodi-teljski vlogi odlično soočila z Urško Kiselak in Matevžem Vaupotičem.
Da je Prešeren napisal Povodnega moža, vedo tudi najmlajši. A Mia Molnar in Karmen Veis sta zaznali v njegovi baladi življenjsko zgodbo: vesel začetek in žalosten konec. Danes mnogi mislijo, da so balade starinske pesmi in da v svetli sedanjosti ni več mogoče peti balad. Vendar si zastonj laskamo, da je naše življenje bolj prijazno kot življenje v starih, mračnih časih.
25
Ob veselih dogodkih ne manjka harmonika. Patrik Sitar nas je z njo prijetno presenetil.
Takole sta razmišljala Anja in Nik,
koliko knjig je napisal Prešeren. Ali vi veste?
10,100? Ne, ne, eno samo in ta se imenuje Poezije.
Čeprav je to 8. februar, dan pesnikove smrti, tudi danes ni vse enoznačno. Vsak obraz ima dve plati, svetlo in temno, noč menja dan, veselja se rojeva z žalostjo, sonce zatemni luna ... dan kulture se letos prepleta z norčavim pustom ... In vse to ima svoj smisel, smisel življenja, ki vzhaja in odhaja ... Tako smo tudi mi letos svoje kulturno poslanstvo podelili s pesmijo, prešernim razmišljanjem in velikokrat razočaranim Prešernom. Ta nam je s svojim vzgledom predočil situacijo, ki tudi danes ni rožnata. In ko so se na naši prireditvi najmlajši spraševali, kdo se pri nas piše Prešeren, smo ugotavljali, da jih nimamo veliko in da je to res le naš največji pesnik, ki nam je
Februar 2016	%
Jure Glažar nas navdušuje s svojo harmoniko ob korakih naše folklorne skupine. Tokrat nam je posvetil prijetne viže slovenske glasbe. Da ne pozabimo, harmoniko sta igrala še Lovro Pišek Svenšek in Filip Sitar, na klavir pa so igrali Pia Emeršič, Lyn Petek in Urška Kiselak, ki je spremljala zbor.
poklonil eno knjigo, a to zares dobro. Tako smo sklenili kulturni program z veliko prešerne glasbe in ugotavljali, da je njegova umetniška beseda ne samo zelo globoka in razmišljujoča, ampak se jo je tudi treba naučiti z veliko mero potrpežljivosti, ki pa nam je danes manjka.
Silva Hajšek
Naše petošolke Lora Šadl, Šanaja Zupanič Robar, Monja Lončarič, Nika Sitar, Laura Jambrovaič in Tia Pleteršek so se odzvale na temo numizmatike.
26
Februar 2016	%
Pred razstavljenimi izdelki (z leve): Alja Kancler, Tirni Šmigoc, Julija Mohorič in Gal Hostnik
Odprtje razstave Bodi umetnik v Cankarjevem domu
Besedilo in foto: Mojca Purg
Otroci so skupaj z njim prepevali in plesali. Nato je sledila postavitev razstave. Otroci so si izbrali pripravljene izdelke in jih sami razstavili na razstavni prostor. Med čakanjem na predstavo Ivan, kije bila v Linhartovi dvorani, so med razstavljenimi izdelki poiskali tudi svojega. Imeli so tudi možnost obiskati likovne delavnice. Domov smo se vrnili s prijetnimi občutki, saj smo preživeli lep, ustvarjalen dan.
Učenci 2. a in 2. b razreda smo se 4. februarja udeležili odprtja razstave likovnih del Bodi umetnik 9. mednarodnega likovnega natečaja Igraj se z mano. Dogodek je potekal v Cankarjevem domu. Udeležence dogodka je pričakal ra-perZlatko.
V družbi predsednika slovenskih čebelarjev
S turniškimi čebelarji seje srečal konec minulega leta, krajše druženje pa so mu pripravili v gostilni Rajh v Dražencih. Noč je ob tej priložnosti poudaril, da imamo v Sloveniji odlično organiziranost, da so naši čebelarji zelo cenjeni, in prav naša pobuda za svetovni dan čebel bi po njegovih besedah lahko bila tudi izjemna gospodarska priložnost. »Letos bomo to pobudo predstavili na seminarju čebelarstva, realno proglasitev lahko pričakujemo leta 2017. Vsi skupaj moramo biti povezani in širiti to idejo, katere osnovni namen je, da bo čebela preživela. Zelo pomembno je, da nas podpira svetovna čebelarska organizacija.« Predsedniku ČZS se je za obisk zahvalila Suzana Žumer, predsednica ČDTurnišče, in ga povabila, da jih še kdaj obišče.
Besedilo in foto:TM Posebej vesel je bil srečanja z mladimi čebelarji iz OŠ Hajdina.
Predsednik ČZS Boštjan Noč je v Dražencih podelil tudi nekaj zahvalnih listin za podporo pobudi o svetovnem dnevu čebel.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč s svojimi sodelavci že od konca minulega leta obiskuje čebelarska društva po Sloveniji in na srečanjih predstavlja pobudo ČZS, da 20. maj, rojstni dan Antona Janše, postane svetovni dan čebel. Povsod je deležen izjemne gostoljubnosti in podpore, tudi na območju ČDTurnišče.
27
Februar 2016	%
Dnevnik zimske šole v naravi in smučanje na Peci
Ponedeljek, 25.1.2016
Po dolgi vožnji z avtobusom le prispemo na Peco. Najprej odnesemo svoje kovčke v sobo. Naša soba se Imenuje Alenčlca. Ko vse pospravimo na svoja mesta, se odpravimo na kosilo. Tam dobimo vse Informacije. Zmenili smo se tudi, kdaj bo kdo dežuren, da bomo Imeli red. Ko se najemo, gremo v sobo In si razpaklramo kovčke. Nato gremo po smučke In se primerno oblečemo za smučanje. Z avtobusom se odpeljemo na smučišče. Tam se razporedimo v skupine In gremo smučat. Jaz sem kot novinec razdeljen v najslabšo začetnlško skupino. Po smučanju se odpravimo nazaj v Dom Peca. Smučarske stvari si damo sušit In gremo na večerjo. Po večerji se odpravimo na večerne animacije. Ko se končajo, se gremo tušlrat In nato v posteljo. Preden smo zaspali, nas je obiskala učiteljica, saj smo se glasno pogovarjali. Nato smo hitro zaspali, saj je bil prvi dan poln adrenalina In smo bili utrujeni. Konec
P. S.: Bilo ml je zelo všeč - sploh na smučanju! Torek, 26.1.2016
Zjutraj meje zbudila prijetna pesem po zvočniku, kar je pomenilo, da moramo vstati. Ta dan sem bil dežuren In sem moral pripraviti mizo za zajtrk. Po zajtrku smo odšli smučat. Vzeli smo smučke In
ostalo opremo. Najprej pa se je bilo seveda treba razgibati. Nato smo šli na vlečnico, ampak samo do določene višine. Vmes smo šli na malico. Ko smo se vrnili v Dom, smo šli takoj pogledat, koliko smo dobili oceno za urejenost sobe. Bila je tri. Šli smo na kosilo In se do sitega najedli. Bilo je zelo okusno. Dobili smo navodila za vnaprej. Po počitku smo odšli na animacije, kjer sem zelo užival. Natoje sledila večerja In po njej večerne animacije. Ko seje končala animacija, smo se umlll In šli spat. A tokrat nas nI obiskala učiteljica, saj smo se v tišini pogovarjali. Konec
P. S.: Danes pa le nismo Imeli nobenega obiska (učiteljice)! Sreda, 27.1.2016
Zjutraj nas je učiteljica zbudila bolj pozno, saj nI bilo nobene glasbe po radiu. Zelo smo morali hiteti na zajtrk. Po zajtrku smo se oblekli za smučanje. Bilo je res super smučati. Ko smo se vrnili na Peco, smo ugotovili, da smo dobili oceno za sobo le dve. Preobleki i smo se In šli na kosilo. Po kosilu smo skupaj s sobo Knap Imeli razgovor zaradi slabih ocen In se dogovorili, da bomo bolj pospravljali. Sledila je animacija In večerja.Ta dan smo Imeli tekmovanje o najfrlzurl. Zmagata Lan In Nlka. Vrnemo se v sobe, umijemo se In gremo spat. Malo smo se spet pogovarjali, a kaj hitro od utrujenosti zaspali. Konec
Četrtek, 28.1.2016
Zjutraj so nas zbudile sošolke, saj je Nlka Imela rojstni dan In smo jI skupaj zapeli pesmico. Oblečemo se In že odhltlmo na smučišče. Napredoval sem v srednjo skupino. Super zame, saj smo s sidrom lahko šli do konca smučišča. Ko se vrnemo na Peco, gremo na kosilo. Po kosilu Imamo animacijo z naslovom »Kako zakuriti ogenj v naravi«. Od materiala, kije bil nenaraven, smo dobili le vžigalice ter vato. Nam In vsem ostalim nI uspelo zakuriti ognja. Učiteljici Metki ga je seveda uspelo zakuriti In na njem smo si pekli hrenovke, In če je kateri želel, še kruh. Zvečer smo Imeli talente In nato dlsko. Konec
P. S.: Imeli smo svetlikajoče se paličice!
28
Februar 2016
Petek, 29.1.2016
Zjutraj smo se komaj zbudili, saj smo bili utrujeni od četrtkovega dne. Po zajtrku smo se oblekli v smučarsko opremo in šli na smučanje. Zadnji dan so nas preizkusili, koliko smo se sploh naučili. Opravil sem preizkus. Ko smo se odpravili nazaj v Dom Peca, smo pospravili svoje kovčke in šli še zadnjič na Peci na kosilo. Po kosilu smo dobili priznanja in odšli na avtobus. Vožnja domov je hitro minila, saj sem komaj čakal, da pridem domov, ker je doma najlepše. Konec
P. S.: Mogoče bi še lahko kako uro več smučali.
Alen Lončarič, 6. a razred Foto: Rok Marinič
Tretja izvedba šole smučanja za učence četrtih razredov
Od petka, 15. januarja, do nedelje, 17. januarja, je že tretje leto zapored na Arehu potekala Šola smučanja za učence četrtih razredov iz občine Hajdina. Šole se je udeležilo 39 udeležencev. Občina Hajdina in Športna zveza občine Hajdina sta v sodelovanju s Smučarskim klubom Ptuj združili moči v projektu Šola smučanja, pri katerem želijo ponovno približati ta lepi šport učencem iz občine Hajdina.
Pred začetkom tečaja so udeležencem predstavili pravila obnašanja na smučiščih, izvedli testiranje in jih razdelili v dve večji vadbeni skupini. V prvi so izvajali začetno šolo smučanja, v drugi pa nadaljevalno. V začetni šoli smučanja so se udeleženci prilagajali in spoznavali smučarsko opremo, učili so se drsenja po smučišču, zaustavljanja, spremembe smeri ... Udeleženci s predznanjem so v nadaljevalni šoli smučanja izvajali niz vaj prehajanja iz klinastega v paralelni položaj s koordinacijo z vbodom palice. Nato so se razdelili še v manjše skupine s šest do osem člani in nadaljevali vadbo pod vodstvom enega ali po potrebi dveh učiteljev. Udeleženci tečaja so tri dni uživali na snegu in spoznali osnove smučanja.
Ob podpori občinskega vodstva z županom mag. Stanislavom Glažarjem na čelu je občina Hajdina poskrbela za sofinanciranje projekta, del stroškov pa so nosili starši. Za strokovno izvedbo in ugodno ceno je poskrbel
Smučarski klub Ptuj pod vodstvom Bojana Kocjana. Organizacijsko pa sta zadeve povezala predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj in član upravnega odbora športne zveze Damijan Cebek.
Udeleženci so tudi letos uživali ob učenju smučanja in spoznavanju osnov pri nas najpopularnejšega zimskega športa. Za izvedbo je poskrbelo sedem strokovno podkovanih učiteljev smučanja iz Smučarskega kluba Ptuj. Udeleženci so si lahko izposodili manjkajočo smučarsko opremo. Učitelji pa so poskrbeli za zanimivo tridnevno dogajanje na snegu. Osnovni namen projekta Šola smučanja je bil, da se po sprejemljivi ceni otrokom v četrtem razredu omogoči spoznavanje osnov smučanja. Namen je bil realiziran s pomočjo Smučarskega kluba Ptuj, občine Hajdina in Športne zveze občine Hajdina. V Smučarskem klubu Ptuj so tudi letos pokazali, da se znajo prilagoditi potrebam udeležencev. Glede na velik interes
Zimski utrinki z Areha Foto: arhiv DC
in pozitiven odziv staršev, dobro sodelovanje in podporo ravnateljice OŠ Hajdina Vesne Mesaric Lorber ter ravnatelja OŠ Breg Milana Fakina je želja in cilj organizatorjev iz Športne zveze občine Hajdina, da bi Šola smučanja za učence četrtih razredov tudi v prihodnjih letih ostala reden dogodek v občinskem koledarju dogodkov. Tako bodo lahko otroci spoznavali smučanje in utrjevali smučarsko znanje. Hkrati pa se bodo družili v naravi in uživali ob smučarskih radostih.
TM
29
Februar 2016	%
Četrt stoletja od valete je minilo kot blisk
V zadnjem času mi je bilo dano prisostvovati kar na nekaj srečanjih nekdanjih sošolcev, ki so končali hajdinsko osemletko. Takrat je bila še osemletka in v prostorih, kot si jih je za šolstvo omislila Marija Terezija. Med vsemi sem se zelo prijetno počutila, čeprav sem bila v tokratni zgodbi v petek, 29. januarja 2016, tudi ena od mam, ki smo bile pred četrt stoletja ponosne na svoje osmošolce, ko so odhajali novim življenjskim izzivom naproti.
Po ogledu šolskih prostorov, ki so nastali leta 1998 po dolgih letih obljub, da bo tudi tokratna generacija osnovnošolcev že lahko telovadila v novi telovadnici, smo naredili spominski posnetek z razredničarko Marijo Pulko in ravnateljico Vesno Mesaric Lorber. Pogrešali so razredničarko a-razreda Rozino Širovnik, a upajo, da bo naslednjič lahko tudi ona med njimi.
V hajdinski šoli so nekdanje učence zelo navdušili mladi folklorniki, prikazali so nekoč zelo priljubljeno otroško igro gnilo jajce.
Zbrali smo se pred hajdinskim pokopališčem, resnih obrazov, čeprav veseli ob ponovnem srečanju. Pet let je minilo, odkar se nekateri niso videli. Stiskalo meje pri srcu, ko smo obiskali poslednja domova njihovega sošolca Marjana Verdenika in sošolke Karmen Meglic. Svečki in beli cvetovi so bili izraz njihovega spoštovanja do bolečih spominov, ki so jim iz njihove srede iztrgali dve mladi bitji, polni veselja do življenja. Cesta in bolezen. Potem ostane le še spomin na vse lepe dogodke, ki se jih je vredno spominjati na čase do leta 1990 in 2008. Tanki knjižici, vsaka po svoje popisani, a nikoli odloženi v pozabo. Požirala sem solze ob pesmih, ki jih je Marjanu in Karmen zapela mlada kitaristka Anamarija Lozinšek, hčerka Marjane Lozinšek (nekoč Vrabl, op. a.), ene od organizatorje srečanja. Ko smo zmolili vsakemu še po en oče-naš, pa smo se vsak po svoje zavedli minljivosti življenja. Tokratno druženje seje nadaljevalo v prostorih Osnovne šole Hajdina. Ob pripravah na fotografiranje so fantje obujali spomine, kako so kot kratko-hlačniki izkoristili vsak trenutek za brcanje žoge, ki jim je rada uhajala na sosedino dvorišče. Pa o tem, kako so bili skoraj vsi mladi gasilci, ki so potem vsak v svoji vasi pomenili podmladek gasilskih društev. Dekleta bi danes, če bi še enkrat hodila v šolo, verjetno plesala v folklori ali pa bi se mnogo bolj zanimala za to, kako so nekoč kuhale njihove babice. Sedaj so namreč tudi same že gospodinje in mame, ki poleg služb in družin samostojno skrbijo za zdravo življenje svojih najdražjih ... Vabilu seje odzvala razredničarka b--razreda, Marija Pulko, in v telovadnici pozdravila oba nekdanja razreda. Vsi skupaj so prisluhnili ravnateljici Vesni Mesaric Lorber, kije ob pomoči filma predstavila življenje in delo šole ter vrtca, ustanove, v katero danes zahajajo že otroci nekaterih od sedanje generacije »štiridesetletnikov«.
30
Februar 2016	%
Zagotovo je bil kakšen tudi med nastopajočimi mladimi folklorniki, ki so zaigrali, zapeli in zaplesali pod vodstvom svoje mentorice Jožice Novak. Veseli del snidenja se je nadaljeval v Gostilni Čelan v Slovenji vasi. Pri tistem Čelanu, h kateremu so kot mladostniki trumoma odhajali v disko, kjer so se rojevale prve ljubezni in so jim sledila tudi kakšna razočaranja. A tudi to je potrebno v obdobju odra-
ščanja. Danes na to že drugače gledajo, pretežno z očmi staršev, ki jih skrbi za njihov podmladek. Ko pa se bodo, kot njihova nekdanja učiteljica Danica iz prvega razreda, srečali čez 30 let, bodo z gotovostjo lahko rekli: »Včasih je bilo drugače. Marsičesa nismo imeli, telefoni so bili prava redkost, a imeli smo pešpot v šolo in domov, imeli smo gmajno, potolčena kolena, imeli smo prijatelje, s katerimi smo se učili
življenjskih izkušenj - tudi na lastnih napakah ... In bilo je lepo!« Sošolci, zelo zadovoljni s srečanjem, se zahvaljujejo Marjani Lozinšek, Iztoku Ogrizku, Kseniji Cebek (Majer-hofer) in Primožu Brodnjaku ter jim priporočajo, naj skrbno hranijo naslove ter telefonske številke in naj ne čakajo pet let na ponovno snidenje.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Prvo srečanje po 55 letih
Zbirali so se, drug za drugim, na šolskem dvorišču, kamor so pred 63 leti prihajali iz vseh vasi šolskega okoliša Hajdina. Vse od Kungote do Zlatoličja jih je vodila pot do hajdinske osemletke. »Kakor se potoki stekajo v reko, smo se majhni in revni pred 63 leti združili v prvem razredu,« je kasneje v pozdravnem nagovoru v Gostilni Čelan povedala ena od organizatorje, Marija Šeruga.
Ugibali so, kdo je ta in ta. Nekateri se niso videli že desetletja. Nekateri kar celih 55 let, kolikor je minilo od zaključka OŠ Hajdina, ko so se razšli vsak po svoje. Bilo je smeha in solz ob spominih, ki so jih vezali na takratni čas, šolske razmere in vse, kar jim je bilo
omogočeno kot otrokom zadnje vojne in prve povojne generacije. Petinšestdeset jih lahko preštejemo na skupinskem posnetku prvošolčkov, ki danes nosijo vsak po sedem življenjskih križev.
Pozorno so spremljali program, ki so ga pod vodstvom Jožice Novak pripravili učenci nižje stopnje hajdinske devetletke. Ob tem so bili veseli pogojev, v kakršnih danes obiskujejo šolo njihovi vnuki. S posebnim zanimanjem pa so si ogledali film o življenju in delu OŠ Hajdina, ki jim ga je po pozdravnem nagovoru predvajala ravnateljica Vesna Mesaric Lorber.
Sedemdesetletniki OŠ Hajdina. To so vsi, ki so pred 63 leti obiskovali prvi razred OŠ Hajdina. Kdo jih prepozna vse po vrsti? Foto: Langerholc
31
Februar 2016
OSKMirtŠOU FMJMHl
Na odposlana vabila organizatoric Marije Šeruga, Danice Serdinšek in Danice Štumperger, namenjena vsem še živečim sošolkam in sošolcem, se jih je odzvalo 21. Za vedno seje, na žalost vseh, poslovilo že za en današnji razred sošolk in sošolcev.
Učiteljice Nežike Cafuta, ki se je vsi najbolj spominjajo, ni na njem. »Bila nam je kot mama. Tistim, ki so imeli največje težave z branjem, pisanjem in računanjem, je rada pomagala tudi tako, da so se lahko oglasili pri njej doma in so vadili - v njenem prostem času. Pozimi nas je zjutraj večkrat povabila na belo kavo, da smo se, pre-mraženi od pešačenja iz Zlatoličja, Slovenje vasi in Hajdoš, malo pogreli in nadaljevali pot v šolo. Rada nas je imela, mi pa njo,« so prikimavali vsi po vrsti. Tisti, ki se spominjamo časov svojih prvošolcev, lahko rečemo, da se je od svoje razredničarke Nežike Cafuta veliko dobrega naučila tudi tokratna jubilantka Danica Serdinšek, ki je bila dolga leta skupaj z Genovefo Ogrizek druga mama našim otrokom. 11. december 2015 bo odslej spominski datum, ki ga bodo imeli v mislih vselej, ko bodo organizirali naslednja srečanja. Obljubili so si, da mora biti to čim prej, saj je ostalo toliko pogovorov nedokončanih, toliko vprašanj brez odgovorov, toliko spominov, ki jih je treba ubraniti pred pozabo ... In predvsem, želijo si, da bi se naslednjič pridružili tudi tisti, ki tokrat niso mogli, želeli ali hoteli priti na prvo druženje. Takrat bodo spet dobrodošli Daničin mož Janez Štumperger in
muzikanti FD Lancova vas, ki so tokrat v pozdrav vsem odigrali le nekaj melodij, potem pa so se diskretno umaknili, da so lahko pogovori nemoteno
Na koncu tečaja so vsi osvojili osnove smučanja in samostojno uporabljali vlečnico. Šole smučanja se je udeležilo 16 otrok, starih od 3 do 8 let iz različnih vrtcev in šol s Hajdine in iz okolice Ptuja. Po končanem tečaju so prejeli tudi priznanja. Šola smučanja
tekli naprej. Nasvidenje torej na naslednji obletnici!
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
je potekala pod vodstvom profesorjev športne vzgoje in učiteljev smučanja, Ivane Fekonja in Aleša Požegarja. Vsi ljubitelji belih strmin lepo vabljeni na naslednjo smučarsko šolo v prihodnjem letu.
ŠD Biba se giba
Prva Bibina smučarska šola
V januarju je Športno društvo Biba se giba uspešno izpeljalo prvo Bibino smučarsko šolo za predšolske in šolske otroke. Dobra polovica otrok je bila iz občine Hajdina. Učenje smučanja je potekalo dva vikenda na Arehu, kjer so se nekateri otroci soočili s prvimi koraki na smučeh.
SrnUČflRSKfl 5!
POHORJE
.....
32
Februar 2016	^p^
Ponovoletno druženje z ONŠ Golgeter Hajdina
Vodstvo Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina je v četrtek, 21. januarja 2016, v prostorih Bara Kavalo na Sp. Hajdini organiziralo tradicionalno, že tretje po vrsti, ponovoletno druženje z županom, svetniki, sponzorji, trenerji in predstavniki klubov iz občine Hajdina. Srečanja so se udeležili praktično vsi tisti, ki igrajo pomembno vlogo pri delovanju nogometne šole. Osnovni namen dogodka pa je bil predvsem pregled delovanja šole v letu 2015 in pogled na delovanje šole za naprej.
V predstavitvi, ki jo je nazorno opisal vodja šole, je bilo zaznati, da si delovanja šole ne moremo zamisliti brez velike pomoči občine Hajdina, nato staršev otrok, deloma pa tudi sponzorjev in donatorjev šole. Glede rezultatov je bilo leto 2015 zagotovo najuspešnejše leto v delovanju celotne šole. Ekipi starejših dečkov U-15 šole se je namreč uspelo uvrstiti v 1. Slovensko nogometno ligo - vzhodna skupina, kar zagotovo predstavlja velik dosežek. Ekipa sedaj nastopa v ligi z najboljšimi slovenskimi ekipami v tej starostni kategoriji, kot so NK Maribor, NK Celje, NK Rudar, NK Dravograd, NK Aluminij, NK Drava ... Le upamo lahko, da bo ekipi v tem prvem premiernem letu med najboljšimi uspelo tudi obstati v tej ligi. Seveda ne smemo pozabiti tudi vseh drugih selekcij ONŠ, ki pridno trenirajo in se udeležujejo številnih dogodkov šole, kot so treningi, tekme, turnirji. Ni nujno, da bodo vsi postali dobri nogometaši, nekateri bodo morda postali sodniki ali trenerji, spet drugi organizatorji, nekateri morda vodstveni delavci v klubih. Trenutno je pomembno le to, da se otroci ukvarjajo s športom, se učijo timskega dela, pridobivajo delovne navade, se učijo spoštovanja drugače mislečih. Vse te izkušnje bodo mladim zagotovo zelo koristile v nadaljevanju njihovih življenjskih poti. Ob koncu predstavitve je delo in rezultate nogometne šole pohvalil tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, hkrati pa ponudil pomoč občine tudi v prihodnosti, tako na področju razvoja športne infrastrukture kakor tudi na finančnem področju, seveda v skladu s finančnimi zmožnostmi občine. Vodstvo nogometne šole pa se je s skromno pozornostjo za sodelovanje zahvalilo najprej občini Hajdina, nato pa še določenim sponzorjem šole. Druženje je potekalo v zelo pozitivnem vzdušju, vsi pa so si bili enotni, da je treba delovanje šole nadaljevati tudi v prihodnjem obdobju.
Sandi Mertelj
Udeleženci letošnjega ponovoletnega druženja z ONŠ Golgeter Hajdina
Nika Šlamberger državna kadetska prvakinja
Nika Šlamberger, članica Judo kluba Drava Ptuj, je v začetku februarja uspešno nastopila na državnem prvenstvu v judu v Mariboru. Judo zveza Slovenije je organizacijo državnih prvenstev za kadete/kadetinje in za starejše dečke/deklice zaupala Judo klubu Branik Broker, ki je tekmo-
Nika se je pod vodstvom trenerja Vlada Cuša na to tekmovanje intenzivno pripravljala precej časa. Dober nastop na državnem prvenstvu je bil eden izmed prvih pomembnih ciljev sezone. Nika se je v Mariboru v svoji kategoriji nad 70 kg znašla v konkurenci petih izenačenih sotekmo-valk, med katerimi je bila med najmlajšimi. Do končnega zmagoslavja je prikazala odlični borbi: najprej je premagala Mašo Flor (JK Oplotnica), nato pa v dvoboju za zlato medaljo še stalno tekmico, več kot leto starejšo Veroniko Mohorič (JK Velenje). Nika je bila naslova izjemno vesela, saj si je z njim odprla pot na mednarodna tekmovanja: »V zadnjem času smo trenirali res naporno, zato je to sedaj pravo olajšanje in najlepša nagrada za vloženi trud. Veselim se že tudi naslednjih tekem v tujini, to bodo zagotovo zelo zanimive izkušnje,« je povedala 16-letna državna prvakinja Nika Šlamberger.
JM, Štajerski tednik
vanje izvedel v športni dvorani Lukna.
Med tekmovalci JK Drava Ptuj je bila na državnem prvenstvu v Mariboru najuspešnejša Nika Šlamberger (druga z leve). Ob njej je trener Vlado Čuš.
33
Februar 2016	^p^
Župan sprejel Niko in Davida
V sredini januarja je bilo v prostorih občine Hajdina znova slovesno, saj je župan mag. Stanislav Glažar pripravil sprejem za uspešna mlada športnika: judo-istko Niko Šlamberger iz Slovenje vasi in šahista Davida Murka iz Gerečje vasi. Nika je članica Judo kluba Drava Ptuj, kjer trenira pod vodstvom trenerja Vlada Čuša, drugi pa je član Šahovskega društva Ptuj, ki ga vodi Danilo Polajžer.
Utrinek s sprejema v prostorih občine Hajdina
Mlada športnika sta v preteklem letu dosegala dobre rezultate v svojih športih in bila v svojih kategorijah med najboljšimi v državi. »Na občini Hajdina skozi vse leto z veseljem spremljamo rezultate naših športnikov in se z njimi veselimo dobrih dosežkov. Enkrat na leto je po navadi priložnost, da se jim s skromno pozornostjo zahvalimo za pozitivno širjenje glasu o naši občini. Žal v vajinih športih nimamo klubov v naši občini, morda pa se kdaj zgodi tudi to,« je povedal župan, ki se zaveda tudi težav z zagotavljanjem pogojev za kakovostno treniranje: »Breme je v veliki meri na ramenih staršev, ki so nedvomno najpomembnejši podporniki svojih otrok na njihovi športni poti. Občina se prek športne zveze trudi pomagati po svojih mo-
čeh, a je okorela in neustrezna državna zakonodaja na tem področju pri tem večkrat ovira. Vsekakor upam in vama želim, da bosta na vseh področjih enako ali pa še celo uspešnejša tudi letos.«
Mlada športnika sta se zahvalila za sprejem in obljubila, da se bosta tudi v prihodnje trudila za dobre rezultate. Oba sta povedala, da trenirata praktično vsak dan v tednu, ob tem se udeležujeta še številnih turnirjev in tekmovanj.
Sprejema so se udeležili tudi podžupan Kari Svenšek, predsednik Športne zveze občina Hajdina Sandi Mer-telj in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
JM,
Štajerski tednik
Hajdinčanka Maja Bedrač najperspektivnejša mlada športnica v MO Ptuj
Konec januarja je v Gimnaziji Ptuj potekala prireditev Športnik leta Mestne občine Ptuj 2015. Priznanje za najboljša športnika MO Ptuj sta prejela boksar Dejan Zavec in športna plezalka Mina Markovič, priznanje za življenjsko delo na področju športa pa je prejel Milan Zupane.
Foto: Črtomir Goznik, Štajerski tednik
Med dobitniki priznanj so bili tudi občani Hajdine. Tako je priznanje za najperspektivnejšo mlado športnico v MO Ptuj prejela Maja Bedrač, sicer članica Atletskega kluba Ptuj. Maja dosega v mlajših kategorijah že vrsto let odlične rezultate, lani je tako na svetovnem prvenstvu mlajših mladink v kolumbijskem Caliju v skoku v daljavo osvojila celo bronasto medaljo (6,22 metra).
Maja je ob tem na prireditvi prejela še priznanje za osvojeni državni naslov v mladinski kategoriji, kar je uspelo tudi Gašperju Valentinu Mlakarju, članu Kluba borilnih veščin Ptuj. Priznanje za zaslužne športne delavce je med drugim prejel Martin Vogri-nec, predlagal gaje Nogometni klub Drava Ptuj.
JM, Štajerski tednik
34
Februar 2016	^p^
Volilna skupščina Športne zveze občine Hajdina
Športna zveza občine Hajdina je 15. januarja 2016 v prostorih Bara Kavalo izpeljala volilno skupščino za obdobje 2016-2020. Na njej so člani skupščine oziroma predstavniki klubov iz občine Hajdina izvolili novo vodstvo in druge organe športne zveze. Prisotnih je bilo devet od enajstih članov športnih društev in klubov in ti so soglasno izvolili vse organe zveze za naslednje mandatno obdobje.
Za področje športa je v občini Hajdina dobro poskrbljeno, še posebej pa nas veseli dejstvo o aktivnem, predvsem pa zelo korektnem medsebojnem sodelovanju skoraj vseh deležnikov na področju športa: klubi, športna zveza, občina, posamezniki. Posledično se je vzadnjem obdobju zelo izboljšala športna infrastruktura, prav tako pa so večjo veljavo pridobili tudi določeni programi in projekti športnih klubov in društev. Seveda gre v prvi meri zahvala za vse to vodstvu občine z županom na čelu, prav tako pa si zahvalo zasluži tudi večina svetnikov občine, ki zelo dobro razumejo pomen športa v lokalni skupnosti. NEKAJ NAJPOMEMBNEJŠIH INFRASTRUKTURNIH DOSEŽKOV OBČINE HAJDINA 2010-2015 Športna infrastruktura - novogradnje: nogometno igrišče z umetno travo pri OŠ Hajdina z reflektorji, igrišče za odbojko na mivki pri OŠ Hajdina z reflektorji, rokometno igrišče z umetno maso pri OŠ Hajdina, atletska steza pri OŠ Hajdina, športni park Hajdoše - drenažni sistem, reflektorji, tekaška steza, tribune, montažna tribuna v športnem parku ŠD Hajdina, namakalni sistemi na igriščih ŠD Hajdina, ŠD Gerečja vas, ŠD Skorba, ŠD Hajdoše, nabava tata-mijev v prostorih OŠ Hajdina in trim steza pri vodnjaku v Skorbi.
Športna infrastruktura - posodobitvi: menjava stavbnega pohištva na objektu ŠD Gerečja vas in panelna ograja ŠD Slovenja vas.
Športna infrastruktura - legalizacije: objekt ŠD Skorba,
objekt ŠD Gerečja vas in objekt ŠD Hajdoše.
Programi - nadgradnja: Otroška nogometna šola Gol-
geter Hajdina, prireditev Športnik leta občine Hajdina in
rekreativne športne prireditve ob vsakoletnem občinskem
prazniku.
ORGANI ŠPORTNE ZVEZE OBČINE HAJDINA 2016-2020
Funkcija	Ime in priimek
Predsednik	Sandi Mertelj
Podpredsednik	Viktor Hotko
Tajnik	Tilen Abraham
Član UO-ŠD Hajdina	Matic Ber
Član UO-ŠD Gerečja vas	Boštjan Paveo
Član UO - ŠD Slovenja vas	Matevž Pleteršek
Član UO-ŠD Hajdoše	Gregor Glažar
Član UO-ŠD Draženci	Damijan Cebek
Član UO-ŠD Skorba	Sašo Gojčič
Član UO-Tenis klub Skorba	Franc Mohorko
Član UO-ŠD Nova Hajdina	Edvard Hojski
Član UO-Karate klubWKSA Hajdina	Ljubo Javoršek
Član UO - KMN Draženci	Tilen Lampret
Član UO - AMD Hajdina	Marko Žerak
Predsednik nadzornega odbora	Mirko Abraham
Član nadzornega odbora	Ivan Ambrož
Član nadzornega odbora	Aleksander Mlakar
Član disciplinskega razsodišča	David Mere
Član disciplinskega razsodišča	Igor Radaš
Član disciplinskega razsodišča	Srečko Ornik
Namestnik disciplinskega razsodišča	David Kozel
Namestnik disciplinskega razsodišča	Roman Kaisersberger
Namestnik disciplinskega razsodišča	Andrej Miklaužič
Sandi Mertelj
Luka drugi na področnem prvenstvu v judu
Področno prvenstvo osnovnošolcev v judu, na katerem so nastopili mladi iz Maribora, Pomurja in Podravja, je letos potekalo v Mariboru. Skupno je v vseh kategorijah nastopilo kar 235 tekmovalcev.
Med njimi je OŠ Hajdina odlično zastopal Luka Šlamberger iz Slovenje vasi, ki je nastopil med starejšimi dečki letnikov 2001-2003 v kategoriji nad 81 kg. V tej skupini je nastopilo osem judoistov, Luka pa je osvojil odlično 2. mesto. Šele v finalu ga je premagal Tim Kelc iz OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica.
JM, Štajerski tednik
35
Februar 2016	%
Zaključek leta za mlade gasilce PGD Gerečja vas
Za mladimi gasilci PGD Gerečja vas je uspešna sezona tekmovanj. Zaslužili smo si zaključek leta, ki pa nas je vse presenetil in nam dal novega zagona za vnaprej. Želimo si visokih uvrstitev in da bi bila sreča na tekmovanjih še naprej na naši strani.
V četrtek, 17. decembra 2015, smo imeli mladinci in pionirji PGD Gerečja vas zaključek leta v domačem gasilskem domu. Ob zaključku smo bili veseli in polni energije, saj smo vedeli, da je za nami še eno uspešno tekmovalno leto. Kot običajno smo postavili smrekico in jo okrasili s svojimi okraski. Prijetno in praznično vzdušje smo popestrili še z glasbo. Veliko smo se pogovarjali in prosto zabavali. Zaslužili smo si tudi pice in jih z veseljem pohrustali.
Vendar pa je bil to komaj prvi del na šega zaključka. Vtorek, 22. decembra 2015, smo se odpravili še na bovling v Maribor. Preden smo odšli na bovling, nas je čakalo še veliko presenečenje. Odpeljali smo se na ogled Jav-
nega zavoda za zaščitno in požarno reševanje v Mariboru. Bili smo zelo navdušeni, saj smo lahko spoznali, kaj pomeni delo poklicnega gasilca.
Ogled enote je vodil naš član društva Miha Lešnik, ki je tam tudi zaposlen. S pomočjo sodelavcev nam je pojasnil, kako potekata delovni dan poklicnega gasilca in delovanje poklicne gasilske enote nasploh. Po koncu predavanja smo se odpravili še v garažo, kjer smo lahko videli najrazličnejša vozila za različne vrste požarov in drugih nesreč. Na koncu je sledilo največje presenečenje dneva - z gasilsko lestvijo smo se lahko dvignili več kot 25 metrov visoko. Tisti pogu-mnejši smo se povzpeli do najvišje točke, tisti malo manj pa so si lahko
Maribor ogledali z višje perspektive kot običajno.
Po ogledu smo se gasilcem zahvalili in se odpravili na bovling. Tam smo svoje moči merili v natančnosti in moči meta. Vsi smo seveda bili zelo uspešni in zmagovalci v svoji kategoriji.
Po bovlingu smo si lahko privoščili še McDonald's, saj smo skozi vse leto pridno zbirali star papir. Tako nam je McDonald's pomenil še več kot ponavadi. Zaključek leta nam je vsem veliko pomenil. Dal nam je nove motivacije za vnaprej, saj si vsi želimo uspešno prihodnjo sezono gasilskih tekmovanj.
Urška Kiselak
36
Februar 2016	%
62. občni zbor PGD Hajdoše
V Hajdošah je bil v soboto, 23. januarja, redni letni občni zbor PGD Hajdoše, prvi v OP Hajdina. Dvorana hajdoškega gasilskega doma je bila tudi letos polno zasedena, zbora pa so se udeležili predstavniki številnih sosednjih in prijateljskih PGD, tudi prijatelji gasilci iz DVD Rasinja in PGDTopolšica, med gosti pa so bili domači župan mag. Stanislav Glažar, podpoveljnik GZS, domačin Zvonko Glažar, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglic in Uroš Skuhala, direktor OE Maribor, Zavarovalnica Triglav, občinska svetnika Slavko Burjan in Ivan Ogrinc.
Tudi na 62. občnem zboru je bila gasilska dvorana v Hajdošah polna do zadnjega kotička.
Letošnja pridobitev PGD Hajdoše so tudi novi člani.
V gasilske vrste PGD Hajdoše so se vključili novi člani, med njimi tudi pionirji in pionirke.
Delovno predsedstvo je tudi letos vodil Ivan Brodnjak.
O številnih dogodkih, uspešno opravljenih nalogah in dosežkih članov PGD Hajdoše je na občnem zboru v skupnem poročilu spregovorila Tjaša Glažar in se dotaknila tudi izjemnih tekmovalnih uspehov članic A in B ter
članov B, A in veteranov, nastopov moškega pevskega zbora, letovanja mladih gasilcev in še mnogih drugih ga-silsko-družabnih dogodkov. Da je bilo leto 2015 še eno izjemno uspešno in dobro leto, pa je bilo mogoče videti tudi skozi kratek foto pregled.
Župan Glažar je v nagovoru povedal, da so v občini Hajdina zelo ponosni na uspehe vseh društev, med katerimi gasilci izstopajo, predsednik OGZ Meglic pa je dejal, da je vedno znova lepo priti v PGD Hajdoše, ki slovi po izjemnih tekmovalnih uspehih in prepoznavnosti. Poudaril je, da je v območni zvezi izobraževanje gasilcev še zmeraj prioriteta in lani je bilo na izobraževanjih uspešnih več kot 200 gasilcev, omenil je tudi mnoge druge dogodke, gasilske vaje in tekmovanja ter dodal, da si na Ptujskem moramo priznati, da so med najboljšimi zvezami v Sloveniji. Posebej je izpostavil lanski dogodek na Ptujskem gradu, kjer so bili na slovesnosti ob 60-letnici gasilstva prisotni tudi gasilci iz PGD Hajdoše.
37
Februar 2016	%
Člani PGD Hajdoše - letošnji nagrajenci
»Bodite uspešni tudi v prihodnje, svojim uspehom dodajte nove zmage in držite to tradicijo. Mi smo ponosni na vas,« je zaključil Meglic in ob tej priložnosti predsedniku PGD Hajdoše Davorinu Vidoviču podelil odlikovanje, izdelano posebej za 60-letnico gasilstva na Ptujskem. Dobro sodelovanje vaške skupnosti in gasilcev z drugimi društvi je v nagovoru posebej pohvalila tudi predsednica VO Hajdoše in članica gasilskega društva, zahvalo gasilcem za dobro opravljeno delo v preteklosti pa je namenil tudi predsednik OP Hajdina Ivan Glažar.
Tatjana Mohorko
Foto: Stanko Kozel
Gasilci deležni donacije Zavarovalnice Triglav
Lanskoletni dober odziv na vseslovensko novoletno preventivno akcijo »Za boljši jutri« je Zavarovalnici Triglav dal nov zagon za novo zgodbo, ki je zaključena, v njej pa je podprla kar 31 projektov v lokalnih skupnostih od Obale do Pomurja. Sredstva, ki jih je v preteklosti namenila za poslovna novoletna darila, je tokrat namenila gasilcem, civilni zaščiti, zdravstvu in prometni varnosti otrok.
V podravski regiji so na pomoč priskočili štirim gasilskim društvom: PGD Hajdoše, PGD Ptuj, PGD Cirkulane in PGD Zavrč. Vsakemu društvu so namenili po tisoč evrov, in sicer namensko za nabavo potrebne zaščitne opreme za reševanje v primeru nesreč.
Na Ptujskem so 23. januarja donacijo prvi prejeli gasilci PGD Hajdoše na rednem letnem občnem zboru, izročil pa jo je Uroš Skuhala, direktor mariborske območne enote Zavarovalnice Triglav. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da je družbena odgovornost ena od štirih ključnih vrednot Zavarovalnice Triglav, v akciji pa želijo drugo leto zapored pomagati tako gasilcem kot civilni zaščiti, zdravstvenim ustanovam in doprinesti k boljši varnost otrok. »Želimo ozaveščati tudi delo gasilcev. In če že poslujemo v tem okolju, je prav, da v tem okolju vračamo nazaj,« je še dodal Skuhala ter donacijo izročil predsedniku in poveljniku PGD Hajdoše, Davorinu Vidoviču in Stanetu Žumru.
TM
PODELJENA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA IN ZAHVALE
Na občnem zboru v Hajdošah so tudi letos podelili velik komplet različnih priznanj in zahval. Društvene zahvale so prejeli: Matic Bedrač, Nina Bedrač, Klavdija Paveo, Peter Pernat, Branko Tominc, Blaž Zagoranski in Zavarovalnica Triglav.
Društvena priznanja so prejeli: Robert Matjašič, Marija Šimek, Gorazd Vidovič in Jelko Žumer. Priznanje za večletno požrtvovalno delo v gasilski organizaciji so prejeli: Taja Glažar, Urban Lenart, Miha Bedrač, Tomaž Matjašič, Martin Kočar, Stane Žumer, Matjaž Brodnjak, Andrej Žumer, Drago Lenart, Zvon-ko Glažar in Ivan Brodnjak.
V	višji čin so napredovali: Tadej Horvat, Gregor Trlep, Marjan Horvat, Nina Bedrač, Klavdija Paveo, Maja Trlep in Stane Žumer.
V	gasilske vrste so vstopili: Ajda Zver Mirkovič, Valentina Žumer, Janja Tramšek, Andrej Gabrovec in Franc Zaje.
38
Februar 2016	%
Donacijo Zavarovalnice Triglav je predsedniku in poveljniku PGD Hajdoše predal Uroš Skuhala, direktor mariborske območne enote Zavarovalnice Triglav. Foto: Stanko Kozel
45. občni zbor PGD Slovenja vas
V gasilskem domu v Slovenji vasi je bil v soboto, 13. februarja, redni letni občni zbor PGD Slovenja vas, na katerem so se zbrali številni domači gasilci, predstavniki sosednjih in prijateljskih gasilskih društev, med gosti pa so bili župan mag. Stanislav Glažar, Janez Liponik in Martin Verbančič iz OGZ Ptuj, občinski poveljnik Ivan Glažar, naddekan Marijan Fesel in predstavniki vaške skupnosti in domačih društev.
»Od lanskega do letošnjega občnega zbora seje v gasilskem društvu zvrstilo veliko pomembnih in omembe vrednih dogodkov,« je v uvodu povedal predsednik PGD Slovenja vas Uroš Matjašič.
Delovno srečanje so začeli z glasbo in nastopom mladih gasilcev z mentorjem Zvonimirjem Pintaričem, ki so zelo navdušili z izvirno točko. Uvodni nagovor s pozdravom gostov je imel Uroš Matjašič, predsednik PGD Slovenja vas. Povedal je, da se je od lanskega do letošnjega občnega zbora v gasilskem društvu zvrstilo veliko pomembnih in omembe vre-
dnih dogodkov. Slovenjevaški gasilci so dosegli zastavljene cilje, izpeljali vse načrtovane dogodke, izkazali so se v operativi, pripravili dan odprtih vrat v mesecu varstva pred požari, s ponosom pa je Matjašič omenil tudi uvrstitev članov B na državno tekmovanje, ki bo letos junija v Kopru. »Ponosen sem, da je za nami še eno uspešno leto delovanja, za kar smo
zaslužni vsi člani našega društva, za pomoč in dobro sodelovanje pa se moramo zahvaliti naši občini, županu, občinskemu poveljstvu, območni zvezi in društvom v naši vasi, s katerimi imamo dobre stike. Prepričan sem, da bomo gasilci tak tempo lahko nadaljevali, da bomo s skupnim in dobrim sodelovanjem tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate.« VELIKO DELA NA PODROČJU OPERATIVE IN PREVENTIVE Ignac Skaza, poveljnik PGD Slovenja vas, se je v poročilu bolj podrobno dotaknil dogodkov in opravljenega dela na področju operative in preventive, ob tem pa poudaril, da je vsak član društva na svoj način ponosen na prispevek k društvu in skozi letno poročilo lahko vsak svoj prispevek tudi oceni. Dejal je, da je potrebnih kar nekaj evidenc oziroma birokratskih zadev, da delo čez leto poteka tekoče, nenehno izobraževanje, utrjevanje znanja in vaje pa so bile rdeča nit delovanja društva.
PGD SLOVENJA VAS
občni zbor
39
Februar 2016	%
[VF T*J A V£¿*
Hl. \
Delovno srečanje so slovenjevaški gasilci začeli malo drugače, z nastopom mladih gasilcev z mentorjem Zvonimirjem Pintaričem. Predstavili so se kot pravi gasilci...
Predsednik in poveljnik v družbi dobitnikov društvenih plaket (od leve): Uroš Matjašič, Franc Klemen, Dragica Vegelj, Alojz Klemen in Ignac Skaza
Čestitka dobitnikom društvenih plaket
Značko veterana je letos prejel Jože Mlakar.
ČLANI B NA DRŽAVNO, NASTAJA TUDI ŽENSKA DESETINA ČLANIC
Pohvalil je tudi delo na tekmovalnem področju tako članov kot veteranov, še posebej delo z mladimi, kjer se je mentorju Damijanu pridružil še Zvoni-mir, ob tem pa nikakor ni mogel mimo domačega gasilskega tekmovanja in zgodovinskega uspeha članov B. Po besedah Skaze je uspeh poleg veselja prinesel tudi odgovornost in željo po čim boljši nadaljnji uvrstitvi. Ob tem je z veseljem oznanil, da v društvu nastaja ženska desetina, ki se želi prvič preizkusiti že ob letošnji spomladanski preverbi. Skaza je zbranim predstavil še pričakovanja in načrte slo-venjevaških gasilcev v letu 2016, ko praznujejo 45-letnico delovanja.
Tomaž Kokol in Aleš Burjan sta letošnja nagrajenca OGZ Ptuj.
40
Februar 2016	%
Nove članice PGD Slovenja vas
»Gasilstvo prav gotovo združuje ljudi z istim ciljem, pomagati bližnjemu. To sta čut in pripravljenost, ki nista dana vsakemu, pa vendar sem vesel in ponosen na vsakega izmed vas, članice in
člani našega društva, ki ste v preteklem letu preživeli dobršen del prostega časa med vrstniki - gasilci. Hkrati vas prosim, da še naprej vztrajate, vzgajate, svetujete, pomagate in s svojimi zgledi spod-
PODELJENA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA IN ZAHVALE
Na občnem zboru so slovenjeva-ški gasilci posebej izpostavili nekatere prizadevne gasilke in gasilce. Društvene plakete so prejeli: bronasto Dragica Vegelj, srebrno Alojz Klemen in zlato Franc Klemen.
Občinski priznanji sta prejela Tomaž Kokol in Aleš Burjan, značko veterana pa Jože Mlakar. Posebej svečano pa je bilo ob sprejemu novih članic. V PGD Slovenja vas so se vključile: Maja Kokol, Tadeja Belčič Sel, Katja Matja-šič, Nataša Širovnik in Tjaša Korez.
bujate tiste, ki morda na poti gasilstva oklevajo ali pa so izgubili voljo in energijo. Prav vsak izmed nas je pomemben pri oblikovanju celotnega društva,« je zaključil poveljnik Skaza.
Besedilo in foto:TM
Hajdinski planinci zmeraj na poti
Članice in člani Planinskega društva Hajdina z novim načrtov pohodov za leto 2016 počasi zaključujemo Marijino romarsko pot, in sicer varianto 1, ki se začne na avstrijsko-slovenski meji na Tratah. Razdeljena je na deset etap in je dolga 216 km. Pot se konča na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli.
L GASILSKI DOM
t	|	QtrrCjinw
Utrinek z letošnjega Vincekovega pohoda po občini Hajdina. Planince so toplo sprejeli tudi v Gerečji vasi.
41
Februar 2016	%
V decembru smo prehodili etapo iz kraja Završe ter čez mesto Šentjur prišli vse do kraja Slivnica pri Celju, v
začetku februarja pa predzadnjo etapo iz kraja Kalobje skozi Planino pri Sevnici do kraja Zagorje. Do rednega
Na poti s Kalobja skozi Planino pri Sevnici proti Zagorju. Posnetek je nastal pred cerkvijo Marijinega imena
Planinci na poti iz kraja Završe skozi Šentjur do Slivnice pri Celju, fotografija pa je nastala pred cerkvijo Matere dobrega sveta.
Planinci po poteh Pohorskega bataljona
občnega zbora društva 26. februarja pa opravimo še zadnji del, in sicer iz kraja Kozje skozi Podsredo do Svetih gora nad Bistrico ob Sotli. Vse etape so nekako v dolžini 25 km in jih prehodimo v šestih urah. Število pohodnikov je v povprečju trideset. Na pot smo se odpravili s kombijem in avtomobili. Kombi je nekako spremljevalno vozilo. Žal moram omeniti, da so postali prevozi z avtobusom zelo dragi in tudi zakonodaja na tem področju zahteva nekaj dodatnih dejavnosti. Smo pa bili planinci hajdinskega društva aktivni tudi na drugih pohodih. Kot prvi letošnji pohod je treba omeniti pohod na silvestrsko jutro na Boč. Po vzponu in sestopu je sledilo druženje ob ribah pri Moschkonu vse do poznih popoldanskih ur. ŽE TRETJIČ
NAVINCEKOVEM POHODU
Drugega januarja v novem letu smo bili na tradicionalnem 16. pohodu Ivana Potrča in Matije Murka na Ptuju. 9. januarja smo se udeležili tradicionalnega pohoda po poteh Pohorskega bataljona. V soboto, 23. januarja, pa smo organizirali 3. tradicionalni Vince-kov pohod po občini Hajdina. Pot nas je vodila iz naselja Skorba mimo Term Ptuj do naselja Hajdoše in naprej do gostilne Čelan v Slovenji vasi. Pot smo nadaljevali do Gerečje vasi in Kungote do hajdinskega kletarja Branka Sitarja in nazaj v Skorbo. V vseh naseljih so nas pričakali občinski kletarji ter predsedniki in člani vaških odborov in nas pogostili s pijačo in jedačo. Ob tej priložnosti se jim člani PD Hajdina lepo zahvaljujemo. Udeležba na pohodu je bila kljub hladnemu vremenu dobra. Po občnem zboru društva pa začnemo pot sv. Martina po Sloveniji, in sicer iz kraja Kostanjevica na Krasu do občine Hajdina. Pot bi po etapah želeli končati še letos nekje tik pred občinskim praznikom, ob martinovem. Vsi, ki vas pot sv. Martina mika, se nam pridružite. Vse informacije dobite na sedežu društva vsak četrtek med 17. in 19. uro (prostori nekdanje pošte).
Besedilo in foto: Slavko Burjan
42
Februar 2016	%
Hladno zimsko vreme spremljajo pohodnike
Planinsko društvo Hajdina je v hladnem sobotnem dopoldnevu, 23. januarja, organiziralo 3. Vinkov - Vincekov pohod po občini Hajdina. Pohodniki, teh je bilo letos več kot 80, z njimi pa je bil tudi župan mag. Stanislav Glažar, so jutranjo pot začeli v Skorbi, nato pa so se odpravili skozi Hajdoše, Slovenjo vas do gostilne Čelan, Gerečjo vas, Kungoto do hajdinskega kletarja Branka Sitarja in se vrnili v Skorbo.
V vsaki vasi so bili krajši postanki, na katerih so pohodnike pričakali vaški kletarji, predstavniki vaških odborov in občinski svetniki. V Slovenji vasi sta pohodnike poleg obeh kletarjev,
Rudija Čelana in Ivana Peklarja, pozdravila tudi občinski svetnik Uroš Ma-tjašič in predsednica vaške skupnosti Janja Bračko, od Skorbe do Hajdoš in naprej v Gerečji vasi in Kungoti pa so
Planinski utrinki iz Hajdoš in Slovenje vasi, kjer smo ujeli letošnjo skupino udeležencev Vincekovega pohoda.
pohodnike pogostili s toplimi napitki in prigrizki.
Hajdinski planinci so tudi letošnji januarski pohod posvetili sv. Vincenciju, ki goduje 22. januarja in je med drugim tudi zavetnik vinogradnikov, kot zanimivost pa dodajmo, da naj bi se po ljudskem prepričanju na vincen-cijevo ptički ženili. Kdo ve, morda pa tudi to drži...
Besedilo in foto: TM
43
Februar 2016	%
Se hajdinske jaslice poslavljajo za vedno?
Kot vsako leto so se tudi od lanskega božiča do nedavne svečnice pred stransko kapelo v cerkvi sv. Martina na Hajdini ustavljali posamezniki pa tudi skupine starih in mladih ter občudovali jaslice. Več kot dvajset let seje to dogajalo, zdaj pa bosta ata in sin Danilo Gojkošek dala za nekaj časa tehniko »v mirovanje«, ne samo do letošnjega decembra, ampak za nedoločen čas.
Pri delu smo zmotili družino Gojkošek iz Hajdoš. Mama Zvonka je v kartonske škatle pospravljala svetopisemske figure, povite v papir. Te so malo prej še »obratovale« na velikem odru in predstavljale življenje in delo v času Jezusovega rojstva. Ata Danilo je odklapljal električne kable in razdiral spodnjo (javnosti nevidno) stran jaslic. Pridružila sta se nam še njun sin Danilo in župnik Marijan Fesel. V spomin in zahvalo za vsa leta uspešnega sodelovanja je nastal pričujoči posnetek, seveda v upanju, da se bo, ko zraste Danilov sin, zgodba morda spet ponovila.
Zadnje velike in občudovanja vredne hajdinske jaslice nam bodo ostale v lepem spominu. Foto: TM
Malo k temu pripomore občutek, da ni več možno dograjevati novih elementov, ker je prizorišče svetopisemske zgodbe izpopolnjeno in novih idej trenutno ni. Drugi razlog je pomanjkanje časa, ki ga je potrebno za postavitev in kasneje pospravilo šteti kar v dvomestnem številu dni. Ata Danila pestijo težave s hrbtenico. Sin Danilo, ki je svoje mladostne sanje iz enega kvadratnega metra površine v domači dnevni sobi, kot izzivov poln mladenič, začel preseljevati v hajdin-sko cerkev, pa ima veliko službenih, družinskih in drugih obveznosti, ki mu ne omogočajo več tolikšne odsotnosti.
Danilo ml. je kot osnovnošolec na avstrijski televiziji videl jaslice v gibanju. Ta podoba gaje spremljala več let, dokler ni za božične praznike leta 1995 v domači garaži izdelal prvih jaslic. Ko jih je videl takratni župnik Pavel Pucko, mu je predlagal, da bi jih postavil v cerkvi.
»Zamisel je bila v celoti moja, potem pa sem pritegnil kolege in prijatelje, da so mi naredili posamezne dele, ki smo jih potem medsebojno časovno uskladili in spravili v gibanje,« seje za-
četkov hajdinskih jaslic spomnil Danilo ml. »Za celotno konstrukcijo je bilo treba imeti veliko različnega znanja in ustreznega orodja, od strojniškega, elektrikarskega, mizarskega in kovaškega. Posebej sem moral naročiti izdelavo figuric iz mavca. Zelo dobro sem v začetnih letih sodeloval tudi z bratom našega sedanjega župnika, Jožetom Feslom, prav tako pa vsa leta tudi z naddekanom Marijanom.« Najbolj zvesta sodelavca sta bila seveda ata Danilo, ki je znal uporabiti
različne odvržene motorčke in elektromotorje, jermene in druge pripomočke, ki so na koncu delovali kot celovita mehansko-elektronska naprava, in mama Zvonka, ki je tudi po-prijela za vsako delo pri postavljanju figuric. Pri nabiranju mahu in drugih dodatkov za okrasitev jaslic pa so pomagali tudi mladi člani veroučnih skupin. Vsem so za sodelovanje iskreno hvaležni
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
44
Februar 2016
Voščilo Maksu Kamplu ob 96. rojstnem dnevu
Letošnji januar se za najstarejšega Hajdinčana Maksa Kampla ni začel kot običajno. Na novoletno jutro je s ko-ledniki sicer še zapel pri nekaj prijateljih, potem pa so ga bolečine prisilile, da je moral za nekaj dni oskrbo svoje žene Marte zamenjati za bolnišnično. Ko so ga rešili žolč-nih kamnov, pa se je v Kamplov dom spet vrnila vedrina.
18. januarja, ko je praznoval 96. rojstni dan, smo ga obiskali v družbi predsednika in tajnice Društva upokojencev Hajdina, Antona Cestnika in Marice Kaučevič. Spet je bil optimistično razpoložen, kot običajno, zato smo kar obsedeli za mizo in kramljali o tem in onem. Seveda največ o ljudskih pevcih, katerih ustanovitelj je bil pred več kot 20 leti. Pripovedoval je, kako je v bolnišnici spremljal prireditev S pesmijo v novo leto. Eden od pevcev mu je prek mobitela posredoval del nastopa v dvorani in tako je bil na neki način prisoten tudi on. Zanimalo ga je tudi delovanje Društva upokojencev, katerega predsednik je bil v letih 1980-90 tudi sam, zdaj pa je njegov častni član. Po-
Slavljenec Maks je bil zelo vesel pozornosti hajdinskih upokojencev.
nosen je na delo KPD Stane Petrovič Hajdina in težko čaka na novo igro dramske sekcije, saj je slišal, da je avtorica Ida Markež pripravila zelo zanimiv scenarij. Slavljencu Maksu čestitamo tudi v uredništvu Hajdinčana in obema z ženo Marto želimo, da bi tudi v prihodnje rada prebirala naše prispevke in jih komentirala.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
V Hajdošah na obisku Janez Kolerič
Med slovenskimi pevci gasilci, tudi v moškem pevskem zboru PGD Hajdoše, je zborovodja Janez Kolerič dobro poznana osebnost. Je pobudnik znamenitih Krpačevih dnevov in srečanj pevskih zborov gasilskih društev Slovenije, predlagatelj pesmi Ivana Krpača »Gasilska« za himno slovenskih gasilcev.
Že 32 let je zraven na srečanju gasilskih pevskih zborov, še vedno je zborovodja šestim pevskim zasedbam in na jesen življenja vsak trenutek izkoristi za glasbo, ki je njegova sopotnica že iz otroštva. Sicer pa se je Kolerič oglasil v Hajdošah, kjer je nastal intervju za Gasilca, kratek obisk pa je izkoristil za srečanje s prijateljem Jel-
kom Žumrom, starosto moškega gasilskega pevskega zbora v Hajdošah, Kolerič pa sije ogledal še prostore gasilskega doma in se srečal z vodstvom gasilskega društva.
Besedilo in foto: TM
Jelko Žumer v družbi staroste slovenskih gasilskih pevskih zborov Janeza Koleriča pred hajdoškim gasilskim domom
V hvaležen spomin
1.	Zlatko Nigerl, Slovenja vas29b, roj. 5.8.1951, umrl 10.12.2015.
2.	Franc Vidovič, Hajdoše 5a, roj. 9.4. 1942, umrl 24. 12.2015.
3.	Neža Marušek, Draženci56, roj. 3. I. 1924, umrla 7. 1.2016.
4.	KatarinaZupanič, Sp. Hajdina57, roj. 4.2. I922,umrla2i. 1.2016.
5.	Neža Ogrizek, Zg. Hajdina 6, roj. 19.1.1931, umrla 29.1.2016.
6.	Ludvik Mlakar, Zg. Hajdina 105a, roj. 24.8. 1932, umrl 14.2.2016.
45
Februar 2016	%
NASVET VETERINARJA: Razmnoževanje svinj
1. SPOLNI ORGANI PRAŠIČEV Spolni organi plemenske svinje
Spolni organi ženskih živali sestojijo iz:
-	dveh jajčnikov (ovarijev) mase 6-8 g,
-	dveh jajcevodov (tube uterine) dolžine 15-30 cm,
-	maternice (uterusa), ki jo sestavljajo dva maternična roga, telo maternice in vrat maternice,
-	vagine dolžine 10-12 cm,
-	vulve in
-	klitorisa.
Vsak od navedenih delov spolnih organov plemenskih svinj ima določeno vlogo v razmnoževanju. Jajčniki so zgrajeni izgerminativnega in inter-sticijskega tkiva. V germinativnem tkivu jajčnika se ustvarjajo jajčne celice oz. jajčeca, iz katerih po oploditvi nastanejo embriji. V parenhimskem in-tersticijskem tkivu jajčnika se sintetizirajo ženski spolni hormoni estrogeni.Včasu spolnega ciklusa na jajčnikih nastane 10-30 zrelih jajčnih celic, od katerih se oplodi samo en del po osemenitvi. Estrogeni vplivajo na pojav estrusa in ovulacije. Pod njihovim vplivom se oblikujejo sekundarni spolni znaki, karakteristični za ženske živali. Estrogeni prav tako vplivajo na razvoj mlečne žleze. Rumeno telo (corpus luteum), ki nastane na jajčniku po ovulaciji, izloča hormon progesteron, odgovoren za ohranjanje brejosti živali. Do oploditve jajčec pride v začetnem delu jajcevoda. Oplojene jajčne celice se usidrajo v rogovih maternice in se tu razvijajo do poroda. Kontrakcije stene maternice pospešujejo potovanje spermijev proti jajcevodom. Prav tako pa kontrakcije maternice iztiskajo plodove v času poroda. Vagina je cevast organ, skozi katerega se pri parjenju skozi grlo maternice aplicira merjaščevo seme v telo maternice.
Spolni organi merjasca
Spolni organi merjasca so sestavljeni iz:
-	dveh testisov (mod),
-	dveh obmodkov (epididymisa),
-	mošnje ali jajčne vreče (scrotuma),
-	semenovoda (ductus deferensa),
-	uretre (urethra masculina),
-	moškega uda (penisa),
-	akcesornih spolnih žlez (glandulae genitales accessore).
Vsak del spolnih organov merjasca ima svojo vlogo. Znotraj mod so semenske cevčice, v katerih se razvijajo spermiji. Moda so sestavljena iz germinativne-ga in intersticijskega tkiva. V germinativnem tkivu se tvorijo spermatozoidi. Moške spolne hormone androgene, od katerih je najpomembnejši testosteron, proizvajajo Leydigove celice. Testosteron vpliva na pojav spolne želje, libido, razvoj sekundarnih spolnih znakov, vpliva na delovanje akcesornih spolnih žlez. Germinativno tkivo sestoji iz spermatogonijev, ki nastajajo s spermatogenezo v času spolnega dozorevanja živali. Z metamorfozo iz spermatidov nastajajo moške spolne celice oziroma spermatozoidi. Spermatozoidi se zbirajo in dozorevajo v obmodkih. V času ejakulacije spermatozoidi potujejo skozi semenovod in uretro ter se izbrizgajo v spolni organ plemenske svinje. Akcesorne spolne žleze proizvajajo semensko tekočino, ki služi za aktiviranje spermijev in njihov prenos. Penis je organ, s katerim se v času parjenja spušča sperma v ženske spolne organe. Koža, ki pokriva penis, kadar ni v erigiranem stanju, se imenuje prepucij. V zgornjem delu prepucija je vrečka, v kateri se nabira urin. Zaradi tega ima merjasec svoj specifičen vonj po »merjascu«.
2. SPOLNI CIKLUS PRI ŽENSKIH ŽIVALIH
Pod tem izrazom razumemo ciklične spremembe v obnašanju in na spolnih organih svinje. Ti potekajo pod vplivom hormonov med enim in drugim gonjenjem. Svinje so poliestrične živali, pri katerih se spolni ciklus pojavlja vse do oploditve. Spolni ciklus traja povprečno 21 dni, z variiranjem od 15 do 30 dni. Spolni ciklus je sestavljen iz proestrusa, estrusa, metaestrusa in diestrusa. Gonjenje imenujemo pojav, ko ženska žival začne kazati pripravljenost za parjenje z merjascem. Znaki gonjenja se kažejo v oteklini in pordečitvi sramnic, zmanjšanem apetitu in povečani vznemirjenosti plemenske svinje. Ko se pojavi še sluz, je svinja »zrela« za osemenitev. S pritiskom na hrbet v območju križa, pritisk na hrbet ob sočasnem masira-
nju bokov, preverjamo, ali je plemenka pripravljena na pripust. Če svinja dovoli, da se nanjo usedemo, je godna za pripust bodisi z merjascem bodisi umetnim osemenjevanjem.
Na uspešnost gonjenja vpliva več dejavnikov, kot so možnost izpustov, dolžina dnevne svetlobe, velikost boksa, hranjenje v času pubertete, postopanje z njimi. Slabo ravnanje z živalmi ima za posledico manjše število pujskov v gnezdu. Plemenske svinje lahko osemenimo dvakrat v enem estrusu. Mlade svinje, imenovane mladice, bi morale pri prvem pripustu tehtati 100-110 kg. Znak, da je plemenska svinja v estrusu, je pojav pasivnega refleksa. V tej fazi svinja pogosto urinira, ušesa ima dvignjena, z rilcem poriva druge svinje, če jih je v boksu več. Če se usedemo nanjo ali pritisnemo na hrbet, obstoji. Pri tihem gonjenju so znaki estrusa težje opazljivi. V tem primeru preverimo še barvo in oteklost vulve ter izcedek. Sama vulva je nabrekla, sluznica pa rahlo rdeča, izcedek pa mora biti gost in lepljiv.
Ugotavljanje refleksa gonjenja pri plemenskih svinjah je možno na tri načine: 1. s pomočjo merjasca, 2. s subjektivnim opazovanjem in določenimi prijemi, 3. ugotavljanje bioloških sprememb na spolnih organih plemenske svinje. Optimalni čas osemenjevanja: od njega sta odvisna uspešnost oploditve, velikost gnezda. Sama ovula-cija se javlja 30-36 ur od začetka estrusa in traja 3-6 ur. Ker se običajno ne ve točno, kdaj jajčeca ovulirajo, se lahko uporabita dva naravna ali dve umetni osemenitvi - prvo 8-12 ur in drugo 24-28 ur po odkritju estrusa. Dvakratna osemenitev zagotavlja boljše rezultate pri oploditvi in večje število pujskov po svinji. Kadar plemensko svinjo oseme-njujemo samo enkrat, je najugodnejši čas 18-24 ur od začetka gonjenja. Ker predstavlja hrana pri oskrbi velik strošek, večina manjših rejcev nima svojega merjasca. Ko merjasec doseže najboljšo plodnost, je večkrat že tudi pretežek za naravni pripust. Zaradi tega se v veliki meri uporablja umetno osemenjevanje, ki ga uspešno opravlja tudi naša veterinarska ambulanta, Ambulanta za male živali, Damijan Pe-klar,s. p.
Vir: Marija Uremovic, Zvonimir Uremovič Svinjogoj-stvo, Agronomska fakulteta, Zagreb, 1997.
Mag. Dušan Pernek, dr. vet. med.
Ambulanta za živali Damijan Peklar, s. p., Slovenja vas
46
Februar 2016
Slovesno tudi na Štefanovo
Hajdinski župnik in naddekan Marijan Fesel je na Štefanovo v domači cerkvi sv. Martina daroval praznično sveto mašo. S petjem so slovesnost obogatili pevci moškega pevskega zbora Talum Kidričevo, na violino pa je zaigrala Eva Hojski.
Po maši je naddekan Fesel opravil še blagoslov konj in konjenikov pri župnijski cerkvi, kjer se je ob lepem vremenu zbralo lepo število lastnikov in ljubiteljev konj. Ob tej priložnosti jih je nagovoril tudi župan mag.
Stanislav Glažar, s toplimi napitki so zbranim postregli hajdinski kletarji, pri cerkvi pa sta se slišali tudi lepa slovenska pesem in glasba.
Besedilo in foto:TM
■ i , *, --:
M

'. -•¿■i . i.
ifX j-
äM.'
„ij*—*» i %
j*....
Interes za pletarstvo z leti narašča
V tretje gre rado. Tako pravijo organizatorji pletarske delavnice v TD Mitra Hajdina, ki od 13. januarja 2016 že tretje leto poteka v avli OŠ Hajdina.
Po treh srečanjih je kratek premor, namenjen tudi temu, da bo vsak od »učencev« doma samostojno utrjeval prijeme, potrebne, da osnuje trdno dno košarice, ki jo bo potem pod mentorjevim vod stvom nadaljeval v šoli. Trije utrinki s treh srečanj dokazujejo, kako delo uspešno napreduje. Razveseljivo je, da se število pletarskega znanja željnih kandidatov iz leta v leto povečuje.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak