Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
30.
kos.
V LJUBLJANI, dne 9. maja 1931.
Letnik II*
VSEBINA:
153. Zakon o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe.
154. Pravilnik o izločanju obolelih oseb in nadzorstvu nad zdravimi osebami iz zakuženih hiš.
155. Pravilnik o nadzorstvu nad pitno vodo.
156. Popravek k vzporednemu pregledu občih državnih raz-hodkov za leto 1931./1932.
157. Razglas kraljevske banske uprave Dravske banovine o izpremembi krajevnih imen Stara in Nova Oslica v Stara in Nova Oselica.
158. Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Zakoni in kraljevske uredbe.
153.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
%
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za šume in rudnike in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe.*
§ i.
Ves smrekov resonančni les (picea excelsa), ki je razpoložljiv v državnih gozdovih, tako svobodnih kakor servitutnih, kakor tudi v onih, ki so obseženi s kupoprodajnimi pogodbami na dolge ali kratke roke, nadalje v občinskih (komunalnih) in plemenskih gozdovih, ka tori les potrebuje po njegovem značaju in tehnični pripravnosti zrakoplovstvo za vojaškd in civilno domačo aeroplansko industrijo, se izvzema kot sredstvo za državno obrambo iz rednih sečenj in izvoza.
§ 2.
Minister za šume in rudnike odobri v soglasnosti z ministrom za vojsko in mornarico količino, sečnjo in Predelavo tega signiranega, evidentiranega in inventa-rizi ranega lesa, upoštevaje potrebe vojaškega zrakoplov-stva in ohranitve potrebne rezerve, proti plačilu kalku-lirane takse.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
decembra 1930, št, 301/CVL/641,
Kalkulacijo šumske takse za smrekov les, označen v § 1. v občinskih in plemenskih gozdovih, vrše njih kvalificirani organi, a če teh ni, državni organi.
§ 3-
Vsa podjetja in vse osebe, ki imajo z državo dolgoročne ali kratkoročne kupoprodajne pogodbe za sečnjo lesa, morajo opraviti na zahtevo državnih Šumakih in vojaških oblastev sečnjo ugotovljene letne količine lesa za potrebe zrakoplovstva v zvezi s § 2. tega zakona za ceno proizvodnih stroškov. To velja tudi za sečnjo tega lesa v občinskih (komunalnih) in plemenskih gozdovih.
Vse žage, katerih tehnični ustroj omogočuje predelavo tega specialnega lesa, morajo rezati na zahtevo državnih Šumakih in vojaških oblastev določene količine tega lesa za ceno proizvodnih stroškov.
Za podjetniški dobiček se računi 20% (dvajset odstotkov) od celotnih proizvodnih stroškov.
§ 4.
Sečnjo in predelavo redne letne količine porazdeli med razne osebe, žage in podjetja, ki imajo z državo kupoprodajne pogodbe na dolge ali kratke roke, minister za šume in rudnike po potrebi, ki se pokaže, upoštevaje kapaciteto podjetij in žag kakor tudi rentabilnost njih poslov.
§ 5.
Kljub § 2. tega zakona sme dovoliti minister za šume in rudnike po kritju potreb za zrakoplovstvo in po predhodni soglasnosti z ministrom za vojsko in mornarico sečnjo in izvoz tega lesa v odrejenem odstotku vsako leto — ali samo tako, da je po inventarju in evidentnem stanju zagotovljena trajna preskrba vojaškega zrakoplovstva s tem lesom po določenih letnih količinah.
Ves smrekov les pa, označen v § 1., ki se na žagah predela, pa ga proglase strokovnjaki za nepripravnega za aeroplansko industrijo, se prepušča lastniku v svobodno razpolaganje.
Clen 2.
Kdor se zaloti na sečnji ali na cigar žagi se najde tihotapski les, se mu les odvzame, dotični pa se kaznuje s petkratno takso z denarno kaznijo 500 (pet sto) dinarjev ali z mesecem dni zapora za vsako deblo.
Ob ponovitvi izgubi dotični lastnik pravico, obratovati na svoji žagi, in se kaznuje z zaporom od 3 do 6 mesecev.
§ 7.
Lastnik podjetja ali žage, ki noče postopati po § 3. tega zakona, izgubi pravico, obratovati v kraljevini Jugoslaviji.
§ 8.
Za izvrševanje tega zakona kakor tudi za podrobnosti glede sečnje, predelave, vzgoje in regeneracije tega lesa predpiše minister za šume in rudnike poseben pravilnik najkesneje v treh mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo.
§ 9.
Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Naš minister za šume in rudnike naj izvrši ta zakon.
V Niški Banji, dne 30. septembra 1930.
Aleksander s. r.
Minister za šume in rudnike:
Dr. Korošec s. r.
Videl
ln pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dr. M. Srškič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
154.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta (zak. br. 564/1930.) predpisujem
Pravilnik
o izločanju obolelih oseb in nadzorstvu nad zdravimi osebami iz zakuženih hiš.*
Člen 1.
Zdravnik, ki ugotovi nalezljivo bolezen, ki je zavezana prijavi, mora obvestiti pristojnega zdravnika tudi o načinu bolnikove izločitve.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije! z dne 17. januarja 1931., št. 12/IV./18. — Zakon o zatiranju oaludjivih bolezni, glej »Uradni list« št, 137/31 iz 1, 1330.
Predsednik ministrskega sveta, častni adjutant minister za notranje posle, Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
P. Živkovid s. r.
Če je nemogoče, izločiti bolnika v stanovanju, mora zdravnik, ki ga je pregledal, to v prijavi posebej navesti.
Člen 3.
Če se bolnik izloči v hiši, mora pristojni zdravnik obvestiti bolnika osebno v hiši o sigurnosti izolacije. Ta obisk je po službeni dolžnosti brezplačen.
Člen 4.
Če v kraju ni zdravnika iz § 22. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, toda so drugi zdravniki v javni flužbi ali je privatni zdravnik, se morajo ti uveriti o sigurnosti izločitve iz člena 3. in o tem pristojnemu zdravniku poročati.
Člen 5.
Če spozna pristojni zdravnik, da izločitev ni možna, da pa preti nevarnost, da se bolezen širi, mora bolniku prisilno napotiti v bolnico.
Člen 6.
Če v bližini ni bolnice ali če je velika nevarnost, ako se bolnik prenese, mora zdravnik bolnika izolirati v hiši, domačine pa mora občina namestiti začasno v prostorih, primernih po zdravnikovem mnenju, kjer ne preneso nalezljive bolezni na druge.
Člen 7.
Domačini ostanejo pod zdravniškim nadzorstvom, in sicer zbog: difterije in variole 10 dni, škrlatinke 14 dni, trebušnega tifuza 14 dni, griže 10 dni, kolere in kuge 7 dni, pegavice 14 dni. Te domačine mora pristojni zdravnik v času tega nadzorstva obiskati najmanj trikrat, in sicer enkrat v začetku, enkrat v sredi in enkrat ob koncu bolezni. Vsi ti obiski po službeni dolžnosti so brezplačni.
Člen 8.
Če zboli kdo izmed oseb, ki so pod nadzorstvom, se mora to naznaniti v 24 urah od začetka bolezni pristojnemu zdravniku.
Člen 9.
Če se pojavijo kje nenadoma in z veliko jakostjo obolenju v večjem številu, se mora obrniti krajevno občinsko oblastvo, ko je zaslišalo pristojnega zdravnika, po najkrajši poti do bana zaradi postopanja po § 25. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Člen 10.
Če se pojavi kuga ali kolera, mora izseliti krajevno oblastvo ne samo bolnikove domačine, marveč tudi vso hišo, če spozna pristojni zdravnik, da preti nevarnost, da se prenese bolezen tudi v druga stanovanju. Ta preselitev se izvrši tako, da se smatrajo domačini iz rodbine, v kateri se je bolezen pojavila, za sumne in da se izločijo v popolnoma izolirano zgradbo, ostale rodbine pa, če so nedvomno zdrave in niso prišle v nobeno do-tiko z bolnikovimi domačini, v izolirana stanovanja. Ves ta čas jih mora obiskovati pristojni zdravnik vsak dan go službeni dolžnosti brezplačno, Ta izločitev traja 7 dni.
Člen 11.
Če se pojavijo kje obolenja za nalezljivo boleznijo v velikem številu, mora zaprositi pristojni zdravnik po sreskem načelstvu, da se otvori postaja za izločanje bolnikov. Ta poroča o tem takoj in po najhitrejši poti banu in zaprosi za odobritev.
Člen 12.
Obenem sestavi prvostopno oblastvo obče uprave komisijo, v katero vstopijo sreski sanitetni referent, en uradnik sreskega načelstva in en predstavnik občine, ki izberejo primerno zgradbo in določijo odškodnino, ki ne sme biti večja od običajne najemnine v dotičneni kraju.
Člen 13.
Komisijski zapisnik se pošlje banski upravi, ki mora v 24 urah po prejemu izdati odločbo in po najhitrejši poti obvestiti prvostopno oblastvo obče uprave.
Člen 14.
Najemnino plačujejo banovine iz banovinskih kreditov, določenih za zatiranje nalezljivih bolezni.
Člen 15.
Če je v kraju bolnica, se smejo prenesti bolniki, ki so zboleli za kugo ali kolero, v bolnico samo pod nadzorstvom pristojnega zdravnika in policijskih organov.
Vozilo, s katerim je bil bolnik prepeljan, se inora takoj v bolnici desinlicirati vpričo in po navodilih pristojnega zdravnika.
Če preneso bolnika, ki je zbolel za kugo ali kolero, na nosilih, se morajo ta takoj prekuhati, odnosno desin-ticirati s paro.
Člen 16.
Za prenos bolnikov, ki so zboleli za ostalimi nalezljivimi boleznimi, v bolnice, odredi, če občina nima posebnih vozil, taka vozila krajevno občinsko oblastvo proti določeni vsakodnevni odškodnini. Dokler traja epidemija, se vozila, ki so določena za prenos bolnikov, ne smejo uporabljati za druge potrebe.
Vozila se morajo desinficirati vsakikrat, kadar prepeljejo bolnika.
Člen 17.
Vozila za prenos bolnikov morajo biti zaprta. Če takih v kraju ni, mora občina poskrbeti za to, da se vozila začasno pokrijejo.
Člen 18.
Če se pojavi kuga ali lčblera, morajo krajevna ob-lastva postaviti straže pod nadzorstvom uradnikov obče uprave pred vsako hišo, postajo ali bolnico, kjer je kak bolnik.
Člen 19.
Če »e pojavijo kljub strogemu izločanju bolnikov in nadzorstvu nad zdravimi še novi primeri nalezljivih bolezni zunaj rodbine, kjer je že kdo obolel, sme proglasiti Prvostopno oblastvo obče uprave po predlogu pristoj-nega zdravnika ves kraj za zakužen in omejiti osebni
promet kakor tudi promet z življenskimi potrebščinami. V naredbi se morajo predpisati točno vsi ukrepi, katerih se morajo držati potniki, trgovci z življenskimi potrebščinami in občinstvo, po značaju bolezni in verjetnem izvoru infekcije.
Člen 20.
Če se pojavijo v obliki epidemije osepnice (Črne koze), povratna mrzlica, pegavica, difterija, Škrlatinka, trebušni tifus ali griža, izda prvostopno oblastvo obče uprave po predlogu higienskega zavoda naredbo o omejitvah v osebnem prometu kakor tudi v prometu z življenskimi potrebščinami v obsegu, kolikor to zahteva značaj Obolenj.
Člen 21.	\
Za kontrolo nad pravilnim izvajanjem teh -ukrepov se prideli pristojnemu zdravniku en uradnik občega upravnega oblastva prve stopnje.
Člen 22.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje po odredbah §§ 61. in 62. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Člen 23.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih tiovinaht.
V Neogradu, dne 5. januarja 1931.; S. br. 24.284/30.
Minister za socialno politiko in narodne zdravje: Nikola Preka s. r.
155.
Na podstavi § 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta (zak. br. 564/30) predpisujem
Pravilnik
o nadzorstvu nad pitno vodo.*
Obseg nadzorstva*
Člen i.
Pod javnim nadzorstvom so:	,
1. vodni viri, javni ali zasebni, iz katerih se jemlje pitna voda in voda za domače (hišne) potrebe za državne, samoupravne ali privatne ustanove, tvornice. podjetja, naselja, železnice, ladje in druga prometna sredstva, hotele in gostilne; vodni viri, ki so vsakomur pristopni, kakor tudi vodni viri, ki služijo za proizvodnjo soaavice ir drugih*umetnih mineralnih voda ali leda;
2. sodavica in druge umetne kakor tudi naravne mineralne vode, ki prihajajo v promet;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. januarja 1931., št. 17/V./22. — Zakon o zatiranju nalezljivih bolezni glej »Uradni list« št. 137/31 iz 1. 1930.
3. led, ki se napravlja iz pitne vode in služi ljudski uporabi.
Naloga nadzorstva.
Člen 2.
Nadzorstvu je naloga:
1. da ugotovi po strokovnih metodah, da niso pitne vode in vode za domačo uporabo iz člena 1. (točka 1., 2. in 3.) škodljive za ljudsko zdravje;
2. da priporoča na podstavi preiskave pitnih voda in voda za domačo uporabo najboljše načine za njih asa-nacijo in zavarovanje zoper onesnaženje;
3. da odredi po § 9. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni potrebne ukrepe za njih asanacijo;
4. da zabrani trajno ali začasno uporabljanje pitnih voda in voda za domačo uporabo, če se ugotovi, da so zdravju škodljive.
Vsebina nadzorstva.
Člen 3.
Nadzorstvo se nanaša na:
1. sam vodni vir, naj je vodnjak, cisterna, izvirek, jezero, potok, reka, lokev ali vodovod;
2. okolico vira, kolikor more vplivati na vodo z zdravstvenega stališča;
3. naprave, ki prihajajo v dotiko s pitno vodo iz člena 1. (točk 1., 2. in 3.);
4. samo vodo;
5. osebe, ki so zaposlene pri napravah za vodovode, centralno preskrbo z vodo, sodavico, mineralne vode in proizvodnjo ledu.
Člen 4.
Nadzorstvo sestoji iz:
1. pregleda okolice vira za pitno vodo, vira samega, zemljišč in naprav, ki prihajajo s pitno vodo v dotiko. odvzemanja vzorcev in pošiljanja vode v pregled, kakor tudi pregleda vode glede barve, motnosti, duha in temperature;
2. fizičnega, kemičnega, mikroskopskega in bakteriološkega pregleda pitne vode;
3. oddajanja mnenja o kakovosti vode in predlaganja ukreppv za asanacijo;
4. predlaganja prepovedi uporabe nezdravih pitnih voda.
Člen 5.
Brez dovolila prvostopnega oblastva obče uprave se ne smejo graditi niti uporabljati viri za pitno vodo iz točk 1., 2. in 3. člena 1. Oblastvo more izdati to dovolilo samo na podstavi ugodnega mnenja pristojnega higienskega zavoda o uporabnosti vira z zdravstvenega stališča. Higienski zavodi smejo pooblastiti podrejene domo ve narodnega zdravja, da oddajajo mnenja pb tem členu. Ta dovolila in mnenja so brezplačna.
Nadzorstveni organi in ustanove.
Člen 6.
Nadzorstvo nad pitno vodo vrše prvostopna oblastva obče uprave neposredno ali posredno po upravnih občinah.
Strokovni organi za pregled so: zdravniki zdravstvenih občin, a če teh ni, drugi zdravniki v javni službi, ki jih odredi po predlogu pristojnega higienskega zavoda prvostopno oblastvo obče uprave.
Laboratorijske preglede vrše higienski zavodi, odnosno higienske ustanove, ki jim to poveri ban po predlogu higienskega zavoda. Zavodi in ustanove oddajajo strokovna mnenja in podajajo potrebne predloge.
Člen 7.
Strokovni organi iz člena 6. morajo popisati v enem letu, ko stopi ta pravilnik v veljavo, v svojem okolišu po predpisanem obrazcu vodne vire, ki služijo za pitje, proizvodnjo sodavice in drugih umetnih mineralnih voda kakor tudi ledu, in popis poslati preko pristojnega oblastva obče uprave pristojnemu higienskemu zavodu.
Člen 8.
Higienski zavodi morajo pregledati najkesneje v treh letih, ko stopi ta pravilnik v veljavo, vire za pitno vodo po svojih strokovnjakih kakor tudi po strokovnjakih njim podrejenih higienskih ustanov ali strokovnih organih iz člena 6. Poznejše občasne preglede odrejaj'? prvostopna oblastva obče uprave po predlogu pristojnega higienskega zavoda.
O uspehu pregleda obveščajo higienski zavodi pristojno občinsko upravo in prvostopno oblastvo obče uprave.
Člen 9.
V krajih, kjer vladajo endemično nalezljive bolezni, ki se morejo prenašati s pitno vodo, se mora opravljati pregled virov za pitno vodo na leto vsaj enkrat, v rednih razdobjih, zlasti pa v času, ko se te bolezni pojavljajo.
Člen 10. .
Če se pojavijo epidemije bolezni, ki se morejo prenašati s pitno vodo, se morajo laboratorijski in terenski pregledati vsi sumni vodni viri.
V teh primerih se mora pregledati voda iz vodovoda laboratorijski najmanj enkrat na teden.
Člen 11.
Če se preskrbuje vodovod z vodo iz reke, se mora opraviti bakteriološki pregled filtrirane in sterilizirane vode vsak dan.
Kemični, bakteriološki in mikroskopski pregled rečne vode, preden se usede in očisti, se mora opravljati v rednih razdobjih, ki jih odrejajo od primera do primera pristojni higienski zavodi.
Člen 12.
V krajih, kjer obstojijo občinski laboratoriji, si*13 drugostopno oblastvo obče uprave odrediti po predlogu higienskega zavoda, da vrše ti laboratoriji laboratorijske
, preglede pitne vode v okolišu občine.
Higienski zavodi morajo vršiti v redni razdobjih kontrolne preglede.
Člen 13.
Kraji s preko 100.000 prebivalci, ki imajo vodovode ali kjer se pitna voda umetno čisti ali desinficirt, morajo
imeti urejen laboratorij za stalni pregled vode pod nadzorstvom pristojnega higienskega zavoda.
Odvzemanje vzorcev, terenski in laboratorijski pregled.
Člen 14.
Ko sprejmo higienski zavodi popis virov za pitno vodo, pošljejo strokovnim organom iz člena 6. spremnico za terenski pregled po predpisanem obrazcu in sterilizirane posode za bakteriološki pregled.
Terenski pregled se vrši po navodilih higienskega zavoda, a uspeh pregleda se vpisuje v spremntce.
Za laboratorijski pregled se odjemljeta po dva vzorca, eden v sterilni posodi za bakteriološki pregled, drugi s količino 3 litrov v očiščenih in dobro pomitih posodah za ostali del laboratorijskega preiskovanja.
Člen 15.
Posode aa redne laboratorijske preglede mora dati, očistiti, omotati (dejati v hlad) in odpraviti lastnik (imetnik, najemnik odnosno zakupnik, posestnik) »ira za pitno vodo. Če nastopi epidemija, bolezni, ki se morejo raznašati s pitno vodo, trpi te stroške oblastvo, ki je odredilo izredne laboratorijske preglede pitne vode.
Lastniki (zakupniki) podjetij za vode iz točk 2. in 3. člena 1. plačujejo pristojbine po pravilniku o pobiranju v higienskh zavodih in ustanovah in njih uporabi.
Člen 16.
Vzorci pitne vode se zapirajo v posodah z uradnim pečatom in se pošiljajo po pošti pristojnemu higienskemu zavodu z označbo: »voda za zdravstveni preglede. Te pošiljke so proste poštnine.
Vzorec za pregled s spremnico pošiljajo strokovni organi iz člena 6.
Način laboratorijskega pregloda.
Člen 17.
Laboratorijski pregled pitne vode se vrši na način, ki ga predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Pregled so nanaša:
1. na fizikalno analizo: barvo, motnost, duh hladne in tople vode;
2. na kemično analizo: reakcijo, skupni ostanek, železo, kloride, albinoidni amonijak, prosti amonijak, nitrite, konsumpoljo kisika, skupno trdoto, bikarbonatno alkalnost;
3. na bakteriološko analizo: coli-titer, število bakterij na agaru ob 37”, število bakterij na želatini ob 20" in pregled koncentrata.
Mimo teh analiz se vrše tudi še one, ki isc pokažejo za potrebne med laboratorijskim pregledovanjem.
Kjer je to mogoče, se preišče v terenu temperatura, razkrojeni kisik in razkrojeni ogljikov dioksid.
Člen 18.
Bakteriološka analiza se mora dovršiti v 72 urah po sprejemu vzorcev, ostale analize pa v 4 dneh.
Člen 19.
Po dovršenem laboratorijskem pregledu se pošlje ttsjjeh z mnenjem in eventualnim predlogom o asanacijt
ali prepovedi uporabe pristojnemu prvostopnemu obl*-stvu obče uprave, ki usvoji strokovne predloge pristojnega higienskega zavoda, postopa po njih in o isvojib odločbah pristojni higienski zavod obvesti.
Kolikor prvostopno oblastvo obče uprave spozna, da ne more usvojiti predloga higienskega zavoda, poroča o tem v 8 dneh banu, v območju uprave mesta Beograda pa ministru za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 20.
Posode za bakteriološko analizo se sterilizirajo po dovršeni analizi v pristojnem zavodu in se vrnejo onemu, ki jih je poslal.
Člen 21.
Če lastnik vira ni zadovoljen s pregledom, sme zahtevati ponovni kontrolni pregled. Ustanovo, ki naj opravi ta pregled, odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Stroške tega postopanja trpi lastnik vira, če se ugotovi, da je bil prvi pregled pravilen.
Vzorce za pregled mora v lem primeru odvzeti uradni strokovni organ.
Lastnosti dobre pitne vode.
Člen 22.
Za dober vir pitne vode po členu 1. se more proglasiti, če v vodi:
1. motnost ni večja od motnosti, povzročene od 20 miligramov silikatne zemlje v enem litru destilirane vode;
2. barva ni močnejša od 25 stopinj standardne ko-baltove skale po U. S. Geological Sirvey;
3. obstoji samo slab duh po zemlji;
4. železa ni več nego pol miligrama v enem litru;
5. svinca ni več nego eno desetinko miligrama v enem litru;
6. cinka ni več nego pel miligramov v enem litru;
7. skupni ostanek po izhlapenju ni večji od sedem sto miligramov v litru;
8. konsumpcija kisika ni večja od šest miligramov na liter;
9. albuminoiduega amonijaka ni več nego 0.003 miligrama v enem litru;
10. prostega amonijaka ni več uego eno desetinko miligrama v enem litru;
11. ni nitritov razen onih, ki nastanejo z redukcijo iz nitratov;
12. klorida ni več nego 20% od normalne množine na danem kraju v globočini;
13. število kali (klic) na agaru ob 37" po 24 urah ne presega 50, a pri vodovodni vodi 20 v enem kubičnem centimetru;
14. coli-titer ni nižji od 10 kubičnih centimetrov, n pri vodi iz vodovoda, da je samo v 20% epruvet z 10 kubičnimi centimetri bilo 10°/o ali več plina.
Člen 23.
Izjemoma se smo dovoliti uporaba virov za pitno vodo, katere analiza ne da dobrih posledkov po predhodnem členu, če pokaže podrobni terenski pregled in daljšo opazovanje, da kljub temu niso nevarni za zdravje. Vendar so viri v tem primeru ne oproščajo trajne asa-nacije,
Viri za pitno vodo, katere analiza da posledke po
predhodnem členu, se smejo prepovedati za uporabo, če se s terenskim pregledom ugotovi, da utegnejo bitr trajno nevarni za zdravje.
Predloge po odredbah tega člena podajajo pristojni higienski zavodi, a po njih izdajajo odločbe prvostopna oblastva obče uprave.
Standardni načrti.
Clen 24.
Higienski zavodi morajo v svojem območju proučevati z zdravstvenega stališča najboljši in najcenejši na čin preskrbe s pitno vodo, izdelati in imeti v zalogi v zadostni količini standardne načrte za kaptiranje izvirkov, gradnjo vodnjakov, cistern in drugih objektov, potrebnih za pravilno preskrbo s pitno vodo.
Občine morajo nabaviti za režijsko ceno te standardne načrte in jih odstopati za uporabo ob gradnji javnih ali privatnih objektov iz predhodnega odstavka.
Kazenske odredbe.
Člen 25.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje po odredbah §§ 61. in 62. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni
Končne odredbe.
Člen 26.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinahe.
V Beogradu, dne 5. januarja 1931.
S.	br. 21772/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
156.
Popravek
V vzporednem pregledu proračuna občili državnih razhodkov za leto 1931./1932., objavljenem v »Službenih novinah« štev. 72-XXI. z dne 31. marca 1931., je treba postaviti v rubriki razhodkov pod II. namesto vsote
1.035,662.878— vsoto 1.024,162.878-— in v isti rubriki pod XII. namesto vsote 83,463.844-— vsoto 94,963.844-—.
Iz ministrstva za finance, oddelka za državno računovodstvo in proračun, dne 28. aprila 1931., br. 49000/11.
* »Službene novino kraljevine Jugoslavije« z dne 90. aprila 1931., št. 96/XXIX./209. — Vzporedni pregled, ki se popravlja, glej na strani 683 ^Službenega lista«, kos 29., iz 1. 1931.
Banove uredbe.
157.
II. No. 10836/2.
Razglas
Ministrstvo notranjih poslov v Beogradu je z odlokom z dne 23. marca 1931., III. br. 18262, dovolilo izpremembo krajevnih imen Oslica (Stara in Nova Oslica) v Oselica (Stara in Nova Oselica).
S tem se izpremeni tudi ime občine Oslica v Oselica.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1931.
bo odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč' s. r.
158.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Artiče, srez brežiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1065/2 v letu 1931. razen občinskih trošarin, ki so bile razglašene z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani z dne 3. aprila 1931., II. No. 1065/1, še občinsko trošarino od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka po Din 8-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
II. No. 1065/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Star6 s. r.
Objava.
Občina Osilnica, srez Čabar, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 101/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150-—,
b) od 100 l piva Din 25-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. aprila 1931.
II. No. 101/3.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6 a r.
Objava.
Občina Trava, srez Cabar, bo pobirala v smislu odloka kraljevske bonske nprave II. No. 99/2 v leta 1931i naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	200’—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	200-—.
c)	od	100	1	piva Din	100'—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 9—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1931.
D. No. 99/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Dobrna, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 123/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din GO’—,
b)	od	100	l	vinskega mošta	Din	G0‘—,
c)	od	100	1	piva	Din 30—,
č)	od	hi stopnje	alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1931.
tl. No. 123/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Teharje, srez Celje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 111/4 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75'—,
c)od 100 1 piva Din 50—-,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6’—,
d) od 100 1 sadjevca — sadnega mošta Din 25—. Kraljevska banska upravn Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1931.
II. No. 111/4.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Šmartno v Rož. dol., srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 10326/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100—,
b)	od	100 1 vinskega mošta Din	100—,
c)	od	1001 piva Din 50-—,
6)	od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. aprila 1931.
II. No. 10326/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: fic. Stari s, s.
Objava.
Občina Velika Pirešica, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 11.364/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din 100—,
b) od	100	I vinskega mošta Din	100—,
c) od	100	1 piva Din 60'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
rula in konjaka Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II. No. 11.364/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s.
Objava.
Občina Mežica, srez dravograjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 10385/2, v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	50-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—,
c)	od	100	1	piva Din	60;—,
č)	od	lil	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
nuna in konjaka Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banoviue v Ljubljani.
dne 22. aprila 1931.
II. No. 10385/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Šmarca, srez Kamnik, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3347/1 ex 31. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
II. No. 3347/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina . Rašica, sre<;, kamniški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No, 1108/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 l	vina	Din	150'—,
b) od	100 l	vinskega	mošta Din	150—,
c) od	100 1	piva	Din	100—,
Č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konj alta Din 10*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
den 30. aprila 1931.
II, No. 1106/2.
PotBuoiUk btu*: Dr. Pirkmajer a, t.
704 -i
Objava.
Občina Kompolje, srez Kočevje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3348/1 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100*—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 13'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. aprila 1931.
II. No. 3348/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Zminec, srez Kranj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3374/1 ex 1931., v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	fnošta Din	100’—,
c) od	100	1	piva	Din	50'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 12’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1931.
II. No. 3374/1.
*	Po	odredbi bana
načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare 3. r.
Objava.
Občina Kolovrat, srez Litija, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5989/1 v letu 1931, naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100‘—*,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II. No. 5989/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Ljutomer, srez ljutomersko-radgonski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 160/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100’—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	50*—,
c) od	100	1	piva Din 125-—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1931.
II.	No. 160/3.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Ogljenšak, srez Maribor d. br., bo pobirala v srnislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1561/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75—,
b) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4-—.	f
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 1561/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Cogetinci, srez Maribor, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No.
11.204/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 11.204/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Štatenberg, srez mariborski d. br., bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No.
11.201/1 v letu 1931. naslednje občinsko trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 11.120/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Trebnje, srez Novo! mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2454/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din	150-—,
b)	od	100 1 vinskega	mošta Din	150-—,
c)	od	100 1 piva Din	50—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja, rU"
ma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubija®*:
dne 20. aprila 1931.
II.	No. 2454/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Starč b. r.
Izdaia kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Stiska ja zalaga; Tukama »Marini« X Ljubljani.; »m prtsUJavnik; Slom MibUsk S Ljubljani,
Ljubljani.