Leto 1880.
415
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLI. — Izdan in razposlan dne 30. septembra 1880.
ISO.
Postava od 21. junija 1880,
o delanji in prodajanji vina podobnih pijač.
S privolitvijo obeb zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
§- !•
Delanje vinu podobnih pijač (samodelskega ali narejenega vina, kakor se navadno imenuje), takisto tudi delanje pijač iz grozdnega soka s pridatbo ali primesjo kake druge tvarine, katera ni namenjena edino v to, da se vino v kakovosti zboljša ali pa stanovitnejse naredi, nego služi v to, da se množina vino-vitega izdelka poveča, sme se tedaj, kadar je izdelek določen v to da se prodâ ali potoči, vršiti samo kot obrt pridobnini in dohoddrini podvržen ter podpada določilom obrtnega reda.
Izimlje se delanje vina iz tropin (vinske patoke) in vin piccolo (vinetto), če je množina v klet djane take pijače utesnjena na lastno vinstvo in na lasten pridelek mošta.
§• 2-
Pijače, ki so bile narejene po katerem v §. 1, odstavku 1 omenjenih načinov, bodo — kakor doslej — podvržene isti potrošnini kakor vino.
§•.3.
Prepovedano je upoi’abljati škrobni cuker v narejo pijač, o katerih se govori v §. 1.
§. 4.
Pijače, ki so bile narejene po katerem v §. 1 povedanih načinov, ne smejo se pod imenom ali oznamenilom, kakoršno je navadno za vino, ni oznanjati, ni na prodaj ponujati, prodajati ali točiti.
§• 5.
Obrtovna oblastva naj prestope propisov obseženih v $§. 3 in 4 te postave, kolikor isti ne podpadajo določilom občne kazenske postave, kaznijo v novcih (denarjih) od 25 do 500 goldinarjev, a če globe ni moči iztirjati, z zaporom, računeč po en dan na vsakih pet goldinarjev.
Tudi naj obrtovna oblastva dadö ustavljene pijače, ako se je spoznalo da so zdravju škodljive, ob obsojenčevem trošku uničiti.
(Slovonisch.)
Ob ponovljenem prestopku naj se poleg globe ali kazni zapora še tudi izreče propad ustavljene pijače na korist zaloga ubozih tiste občine, v kateri je bil prestopek storjen, ter je kazensko obsodbo ob obsojenčevem trosku razglasiti po deželnem časniku in pa takö, kakor je v tistem kraji navadno.
§• 6-
Zvršitev te postave naročena je ministrom za notranje reči, finance, trgovino in poljedelstvo.
Y Scbönbrunnu, 21. dne junija meseca 1880.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r. Kramer s. r. Duiiajewski s. r. Falkénliayn s. r.
131.
Ukaz ministerstev za notranje reci, finance, trgovino in poljedelstvo od 16. septembra 1880,
k postavi od 21. junija 1881 (Drž. zak. št. 120) o delanji in prodajanji vina podobnih pijač.
§. 1.
Y zmislu postave od 21. junija 1880 (Drž. zak. št. 120) treba je — v nasprotji s prirodnim vinom, t. j. z vinom, ki se dobiva po alkoholnem vrenji soka iz grozdja, in katero se utegne še kakor si bodi obdelavati samo s tega namena, da mu se kakovost poboljša ali da mu se doseže večja stanovitnost ali trajnost, — razločevati naslednje izdelke:
1.	vinu podobne izdelke (sainodelska vina), ki se brez grozdnega soka napravljajo iz vinu nalične zmesi raznih tvarin (kakor so : voda, vinova žesta ali vinski cvet, glicerin, cuker, sreš, enantov eter itd.);
2.	vin o vi te, t. j. nekaj vina v sebi imajoče izdelke (poluvina), ki se dobivajo po umetni pomnožbi mošta ali prirodnega vina s pridodatbo vode in drugih tvarin, služečih v napravo vinske slasti v pomnoženi tekočini (kakor so : cuker, glicerin, vinski cvet itd.) — ali po istem načinu iz tropin od grozdja, katero se je uže uporabilo za mošt, ali iz vinskega drožja.
Semkaj (ad 2) idejo sosebno tisti izdelki, ki se narejajo po tako imenovanem galizo vanji (izredčevanji mošta z vodo in pridatbo alkohola ali cukra), ali pa po p etio ti z o v an j i (če se namreč na ostanke grozdja po odtoku mošta nalije vode cukranice ter vreti dâ — ali pa če se ti ostanki izlužijo z izrcdčenim alkoholom).
§• 2.
A ko se v zgornjem pod 1 in 2 omenjena samodelska vina, oziroma poluvina narejajo v to, da se poprodado ali potočč, Šteti je tako narejanje po glasu §. 1 postave (z izimkom pod §. 3 povedanim) za obrt ter je podvrženo določilom obrtnega reda.
Na temelji §fa 30 obrtnega reda se ta obrt, namreč narejanje sambdelskih vin ali poluvin, izrekuje z letem za koncesijoniran, t. j. dopustila potreben obrt, in k,dor hoče dopustilo doseči, od toga se poleg potrebnosti za konce-sijonirane obrte sploh (prvi odstavek §ra 18 obrtnega reda) zahteva še dalje, da
razloži namenjeno postopanje, kako namreč misli samodelsko ali poluvino nare-jati, da obrtovno oblastvo to postopanje ali ravnanje v zdravstveno-policijskem oziru spoznâ za nenevarno in da bode obrtišče vsak čas dostopno zdravstveno-policijskemu nadzoru.
§. 3.
Tzimek od določila zgornjega §fa 2 gledé tega, da je narejanje poluvin obrtno, veljâ v zmislu drugega odstavka v §. 1 postave za vino iz tropin nare-jano in za vin piccolo (vinetto). Narejanje teh poluvin namreč ne podpada obrtnemu redu in je torej po členu V, lit. a) patenta ta red vvajajoČega šteti za svobodno kmetijsko izdelovanje, brez ozira na to, je li izdelek namenjen na prodaj ali točilo ali ni — pod uvetom, da narejanje teb poluvin ostane omejeno na lastno vinstvo in na lastnega pridelka mošt.
A če le-ta uvet ne obstoji, t. j. če kdo ne misli rabiti samo in edino tropine lastnega (svojega) pridelka, marveč če se v narejo poluvin kupujejo tudi tuje tropine, tedaj zgornji izimek več ne veljâ; tedaj obveljâ pravilo zgornjega §fa 2, da se to narejanje Šteje za obrt ter mora torej, kdor hoče tako pijačo narejati, prošnjo za dopustilo takega obrta vpoložiti.
M-
Z zmislu §fa 2 postave naj se tudi v bodoče pri pobiri potrošnine ne dela nikak razloček med prirodnim ali pravim vinom in med samodelskimi vini in poluvini. Po tem takem bode od samodelskih vin in od poluvin opiavljati potrošnino v istih slučajih in isti meri, kakor je zaukazano za vino sploh.
§-5.
Po glasu §fa 3 postave ne sme se v narejanje samodelskih vin ali poluvin uporabljati škrobni cuker (iz skrobovitih plodov, semen ali gomoljik dobljeni cuker ali sirup, tudi grozdni ali krompirjev cuker imenovan).
Na to prepoved je torej posebno paziti tudi pri pretehtovanji namerjanega postopka pri narejanji, o katerem se govori v §. 2, in pri nadziranji tega postopka.
§. 6.
Samodelska vina in poluvina ne smejo se, po §. 4 postave, pod imenom ali oznamenilom, kakoršno je navadno za vino, ni oznanjati, ni na prodaj ponujati, prodajati niti točiti.
Kot ime, ki je za vino v navadi, bode treba sosebno šteti kako celo splošno oznamenilo (kakor n. pr. „navadno vino“ ali oznamenilo zgolj z letnico), ali katero naznanja izvir pijače iz kakega bolj ali manj določenega kraja ali po legi kraja (n. pr. „ vinogradščina“ ali gorsko vino, ali pa po kaki deželi ali kakem selišči) ali kako posebno svojstvo pijače [n. pr. sivo vino ali „šilhar“, črno vino ali „teran“, zasladnik (desertnih) itd.] brez primernega pristavka, iz katerega bi bilo razvidno, da pijača spada k samodelskim vinom ali poluvinom.
§• 7-
Obrtovna oblastva naj v zmislu postave poganjajo kazenski postopek:
1. pri pristopkih §fa 1 postave, odnosno določil obrtnega reda, ki so ondi v misel vzeta, torej sosebno če kdo obrt narejanja samodelskih vin ali poluvin vrši brez potrebne dopustitve ali koncesije — po dotičnih določilih obrtnega reda;
2. pri prestopkih §§f0T 3 in 4 postave — po določilih §f> 5 postave.
Kadar se prestopek narejanja samodelskih vin ali poluvin brez dopustila nameri skup s prestopkom §§fov 3 in 4 posebne postave, tedaj je postopati po §. 5 le-te postave.
§• 8.
Ako se v teku kazenskega uradovanja pokaže neogibna potreba, da kak veščak preizkusi ustavljeno pijačo, — ker narejavec ali prodajavec neče priznati, ali ker ni drugega, popolnem dovoljnega dokaza o načinu, kako se tista pijača v resnici nareja, — naj obrtovno oblastvo v to pozove najbližjega izmed tistih veŠčakov v tej posebni stroki vinske kemije, katerih imenik se ji priobči.
Dokler ji ta imenik (kazalo imen) ne bode priobčen, naj se od ustavljene pijače — ako je mogoče — najmanj 0'5 litra v pokušnjo pod uradnim pečatom pošlje ministerstvu poljedelstva, da ono ta preizkus zvršiti dâ.
§• 9.
Obrtovna oblastva in organi (postavijenci) zdravstvene in tržne policije so tudi uradoma dolžni, paziti na to, da se izpolnjujejo propisi postave, o kateri je govorjenje.
Ti postavljenci smejo v prodajalnicah, kateri podpadajo njihovemu nadzoru, plačavši primerno ceno, po kateri se prodaje ali toči, dati si vina, samodel-skega vina in poluvina izročiti, ter naj ga precej v pričo prodajalca ali pripravnega mu namestnika s svojim uradnim pečatom zapečatijo in s primernim svojim poročilom oddadd oblastvu, da ono napoti, česar bode dalje treba.
§• io.
Dokler se drugače ne ukaže, dolžna bodo obrtovna oblastva, dopustila (koncesije), ki jih v narejo samodelskih vin ali poluvin podelé, za vsak slučaj posebej — in sprožena kazenska uradovanja z njih posledki vred — vsakega pol leta naznaniti političnemu deželnemu oblastvu, katero bode prejeta naznanila odpravljalo na ministerstvo poljedelstva. O tem, da ni nič naznaniti, naj se ne poroča.
Taaffe s. r. Krcnier s. r. Dunajnvski s. r. Falkciiliayii s. r.
122.
Razglas ministerstva za deželno bran in finančnega min i-sterstva od 10. septembra 1880,
da so se tirolske občine: Croviana, Male, Niederdorf, Predazzo, Toblach in Torbole bile vrščene
v primerne razrede najmovinske tarife.
V dopolnjenje z ministerskim ukazom od 1. julija 1879 (Drž. zak. št. 95) razglašenega kazala občin, vvrščujejo se dogovorno z državnim vojnim mini-sterstvom, tirolske občine: Croviana, Male, Predazzo, Toblach in Torbole v sedmi, po tem Niederdorf v osmi najmovinski razred najmovinske tarife za vojaška stanišča in postranske potrebščine.
Grof Wclserxlroiuib s. r.,
general-major.
Diiuajewskl s. r.