številka. ,.Edinost" izhaja dvakrat mi dim. rnzun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri. večerno pa oh 7. tiri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Niiroeiiimi znati*: Ohe izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo večerno izdani? . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na meser raznierno. Naročnino je plačevati naprej. Na na- i ročhe hrez priložene naročnine «e uprava ne ozira. _ Na drohno «e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Trst, v četrtek 12. maja l^ttS. (Večerno i/rianjc) Tečaj XXIII. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Stane 4 nT?. Telefon štv. 870. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oslnna, oamrtnk-e in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pojrodhi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni*«vo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Vrednlštviv in tiskarna se nahajata v uliei Carintia stv. 12. I pravništvo. «»d-pravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin pircolo Stv. Ji, II. niidstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. London 11. Rcuterjeva pisarnn je izvedela i/ Washingtona, da ho ho mod členi diplomatskoga korpsu tamošnjega vrnili razgovori, da-li no 1 >■ l)ilo urnostim, predočiti Španiji, da je nadaljevanje vojne /a njo brez vsake koristi ter naj raje sklone mir na tej podlagi, da ho odpove Kuhi in plača vojno odškodnino. Dokler ne l>ode plačana ta odškodnina, naj admiral De\vov zaseda Manilo. London 11. »Globe« javlja iz Gibraltarja: Semkaj je dospel neki angleški parnik, ki je prijavil pomorskim oblasti m, da je v morski ožini srečal jedno Spanjsko ladijo-razdejevalko torpedov, jedno onih ladij, ki imajo nalogo nadziranja morsko ožine. Po srečanjn je bilo videti, kako so se ugasnile vse luči na španjski Indiji. Potem jo sle-dila strašna eksplozi ja in španjska I a-<1 i j a j e z g i n u 1 a. Najbrže ho je razpočil kotel. Bati se je, da ho se pogubili vsi, kar jih je bilo na brodu. London 11. »Dailv Nows« javlja iz Kev-wwesta, da jo na parniku za prevažanje »Gussia« naloženega vojnoga materijala: 7000 pušk, 200.(M 10 patre »nov in raznih topov. Je pa na ladiji tudi živil in zdravil za ustaše. London 11. »Times« javljajo in Ne\v-Yorka : Mornariški a tašč poslaništva v Londonu je brzoja-vil mornariškemu oddelku v AVashingtonu, da ho včeraj dospeli v Kadiks trije križarji in tri torpe-dovke španskega kapverdiškega hrodovja. Vsi zjutranji brzojavi iz Amerike soglašajo v tem, da s povrnitvijo kapverdiškega hrodovja v Kadiks jo dobilo položenje vse drugo lice ter da to povspeši amerikansko akcijo na Kubi inPortorieo. lVashiiigtoii 11. General Miles in njegov štab odidejo najbrže danes zvečer v Tampa, da se udeleže nove kubanske ekspedicijo. Vse vojaštvo v Chiekamanga je dobilo nalog, naj prične odhajati P O D L I S T E K. 01 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal BolesLav Prus. Poslov. Podravski. A kmet je odgovarjal: »Jaz nisem kriv! . , . Nemci so ga začarali s petjem . . .« Na oosti je zaropotal voz. Le kratko se je vstavil pred vratini ter oddrdral dalje. Za kočo so se začu le težke stopinje in kašelj; na dvorišče jo stopil učitelj s palieo v roki, brez čnpke. »Kako je s fantom ?« je zaklioal Polžu. Nezmožen, da bi dolgo čakal na odgovor, je šel v sobo. »Kako je s fantom ?« je vprašal na pragu. Stanko je ležal na kloj )i. Mati, sodeča polog njega, je vzela njegovo glavo na kolena, šepetajo: »Nekoliko mu je menda odleglo, ker mu kri teče . . . Celo toplejši je . . .« »Kako je?...« jo ponovil učitelj, stmivši ()včarja. »Kaj jaz vem? . ..« je odvrnil tiho hlapec. »Ona pravi, da mu je bolje, toda otrok, kakor se ni ganil, tako ne ne gane.« Učitelj je odložil palieo v kot ter stopil h klopi. »Daj mi gosje pero...« je rekel Andrcjčku. nocoj, in sicer vsa pohota, 3. in U. polk konjice iz Tampa, 1. in 11». polk konjico iz Ne\v-()rloansa in 2. polk konjice iz Mohilc. Now-York 11, Glasom sporočila v > Ne\v-York-Heraldti« jo povrnitev španskega hrodovja v Kadiks umeti tako, da hoče Španija vleči vojno na dolgo. Treba da torej hitrega in krepkega udarca na Kuhi, da so prisili Španija kaki ponudbi miru. Dllliaj 11. /voza avstrijskih industrijalcev je dopoHlala Členom avstrijske delegacijo spomenico v stvari dovoljenja kredita za mornariške namene. V spomenici so povdarja potreba, da so pomnoži vojna sila mornarice in razlaga potem nalogo vojne mornarice v miru v zvozi h koristmi domače industrijo. Itlldilll|M'£ta II. O vsprojomu avstrijske delegacije so poroča: Njegovo Veličanstvo jo bilo navdušeno pozdravljeno toliko o vstopu, kolikor o odhodu iz prestol no dvorane. Nagovor predsednika Ja\vorskega je ugajal, sosehno ona mosta, kjer je govoril o cesarju. Odgovor cesarjev je izval navdušenje. Isto ta ko so jo godilo v ogorski delegaciji. Novani 11, Včeraj je prišlo do demonstracij vzlic sklepu občinsko oblasti, da so odpravi užitnimi na kruh in moko. Ižgrodniki so so upirali vojaštvu in so metali kamenje na isto. Poškodovani so bili jeden častnik in več vojakov. Vojaki so streljali. Pet upornikov je bilo ranjenih, dva težko. Zaprtih je bilo 1)5 oseb. Ob 11. uri je bil zopet ustanovljen mir. Mislila 11. Mesto je bilo danes povsem mirno. JU in 11. Glasom poročil, došli h vladi do (i, uro zvečer, se ni kalil mir nikjer po vsem kraljestvu. Klin 11. Kakih 3000 mož železniškega osebja, podvrženega vojaški dolžnosti, so pozvali v aktivno vojaško službo, da na ta način zagotovo vršenje železniške službe. Po tej odredbi naj bi se pro- Otrpneli fant, namesto da bi odgovoril, je pomignil z rameni. »Torej daj trs, ali kako cev . . .« »Tu nimamo nobene cevi«, je znmomljal An-drojček. Učitelj je ogledal Stanka ter ukazal materi, naj odide. Pokorno se je umaknila na sredi sobe ter je gledala z odprtimi usti, včasih nekoliko ihteča. Starce je odmaknil klop, slokel s Stanka premočeno srajco ter mu potem nasilno izvlekel jezik ter pritisnil istega k spodnji ustnici. »Jezus! kaj počenja ...« je vzdihnila mati. Polž je sedaj pa sedaj pogledal z dvorišča skozi okno; toda kmalo seje umaknil, ker ni mogel gledati na bledo telo sinovo. Učitelj, položivši Stankove roke k svojim bedrom, je dvignil isto sedaj kvišku, še mimo glave, a potem jih je nesel nazaj k bedrom. Pa jih je dvignil znovič, znovič spustil nazaj ter ponovil to večkrat zaporedoma, hotč s tem gibanjem vzbuditi v otroku dihanje. Polž ga je glodal skozi okno, otrpneli Andrejček je stal pred ognjiščem, mati pa je stokala. Naposled, nezmožna, da bi se premagovala, je strgala ženska s sebe robec in, pograbivši se z obema rokama za lase, je jela bfti z glavo ob steno, stokajoča: »A čemu sem te spravila na svet... Ćomu si se rodil?... Otrok kakor zlato... toliko bo- prečil oventuvalni štrajk železniškega osobja. Vojaška disciplina zagotovi povsod i promet po železnicah ter onemogoči vsako Suntanjo k nepokornosti. Dlliiaj 11. Tukajšnji diplomatiški krogi sodijo položenje v Italiji v zmislu jako pesimisti škom. Po poročilih došlih semkaj, vsa agitacija ni le socijalistiška, ampak tudi politiška. Sedaj šo le seje izvedelo, da je množica klicala: Doli z dinastijo, živela anarhija! Tukajšnji krogi so uvorjeni sicer, da so posreči v kratkem zopet napraviti mir, toda položenje so vendar smatra jako resnim. Kllll 11. Ruski poslanik Velidov je prijavil italijanski vladi, da ruska vlada no namenijo nikakor, da bi preprečila izvažanje žita. Vse nasprotne trditve so neosnovane. Na sodišču. (> mnogih povodih smo se že bavili v tem listu z sodnimi odnošaji v Primorju, sosehno v Trstu, ter nam je bilo prilike, da smo žigosali, kar ni v redu, kar no odgovarja zakonu. Toda dozdeva so, da vsi naši opomini ne veljajo nič; zdi se, da izvestni krogi smatrajo šo vedno to dežele delom blažene . . . (vražjo blaženstvo mora biti tam doli sedaj, ko vihra ustaju in ljudstvo vsklika obupno — od gladu) . . , Italije. To se je videlo najbolje povodom imenovanj, ki so so izvršila o uvođenju novega civilnega pravdnega postopnika: tu so jo premaknilo in namestilo oseb, ki so, ozirom na svojo jezikovne zmožnosti, prej sposobne za vso drugo, nogo da kroje pravico v Primorju. Da vidimo tu v Trstu. Na o. kr. okrajnem sodišču V Trstu ni niti jednoga samostojnega sodnika, ki bi bil zmožen napisati ali diktirati deset vrst v slovenščini, no da bi napravil 20 po-greškov. Na deželnem sodišču ni nič boljše: ruzun par svčtnikov vse drugo ne pozna slovenskega, leznij je prebil, sedaj pa, glejte, je — utonil . . . Šo ravnokar jo bil tu v sobi, vsi so ga videli in glejte — utonil jo!.., O, usmiljeni Hog, čemu me kaznuješ tako hudo? . . . Da bi mi dote, kakor ščeno, v mlaki poginilo, brez pomoči . . . brez vsake pomoči: . . .« Zgrudila so je ob steni na kolena ter kleče ječala presunljivim glasom. Učitelj se jo trudil kako pol ure, da Iti oživel Stanka. Gibal mu jo roko, ugnetal prsi ter poslušal, če no bije srce. Toda fant ni dal od sobe znamenja življenja. Takrat je stari učitelj, vido, da no opravi ničesar, pokril otroka z neko plahto, se prekrižal, odmolil očenaš in — zapustil kočo. Za njim se je zgubil tudi molčeči Ovčar. Na dvorišču je prestrigol učitelja Polž. Izgledal je kakor pijan. »Čemu sto prišli semkaj, učitelj? jo dejal kmet zamolklim glasom. »Ali je vam še premalo ta nesreča?«... Umorili sto mi otroka svojim petjem in kaj hočete šo več?... Ali mi hočete pogubiti še dušo, dokler še ni odšla na oni svet, ali nas prokleti šo živeče, da naposled poginemo vsi ? . . .« »Kaj govorite, Polž? jo vprašal učitelj ter ga gledal osupneno. (Pride Se.) kanii)-!i hrvatskega jezika! A stavili l»i, tla vse t<« (iHolijt- — svetniki, tajniki, pristavi ima zabeleženo v svojih kvalifikacijah, da poznajo naš jezik. <'ast jim in počtenje sicer: ali to jim more verjeti morda gospod Kindinger, ki ne iun*> nič več slovenščine, nego oni, ali tega si ne damo pripovedo-vati mi, ki gledamo stvari od strani. Naše ljudstvo ni ver tako nevedno, kakor je bilo nekdaj, ko se mu je moglo dopisovati makari v kitajskem jeziku, ne da hi hjlo prigovarjalo. Naše ljudstvo je prišlo do zavesti. Ono razume pravieo, ki mu p<» daje zakon. Nase ljudstvo se noče odreči tej pravici. Minul, so oni časi, ko je zadoščalo, da je bil na sodišču prosti sluga, ki je tolmačil ljudem, kar je pisal in govoril njegova voleiuožiiost: danes treha namestiti sodnikov, ki so sposobni za občevanje z ljudstvom v njegovem jeziku. Na drugi strani pa se nima vee posla 1<' z neukim kmetom. Danes, hvala llogu, imamo v Trstu tudi štiri odvetnike, ki pišejo malone izključ-ljivo slovenski. Tu torej ne morejo pomagati vee polovične odredbe, tu treha sodnikov, ki poznajo jezik vseskozi. Kako da je na trgovinskem sodišču, kako na državnem pravdništvti, o tem ni treha niti da govorimo: drastičen slučaj glede na trgovinsko sodišče smo priobčili pred malo dnevi. Pa se nam poreče morda, da smo prcradikalni, da hočemo delati skoke v naravi, da Ki morali še potrpeti nekoliko i. t. <1. Toda okolnost, da na sodišeu ka-koršno je tu v Trstu, kjer je do f>0.000 Slovanov in kamor spadajo čisto slovanska sodišča Komen, Sežana, Podgrad in Volosko, ne morejo »ostaviti senata, ki l>i mogel soditi tudi v slovenskem jeziku, ta okolnost se vidi gospodi povsem naravna, to ni radikalen — — — — Mi v resnici ne vemo, na kaki podlagi so urejena naša sodišča. Ali to vemo za gotovo, da je ni niti jedne zakonske določbe, ki bi predpisa-vnla, da na sodiščih v Primorju mora biti italijanski vse! Morda je to ona stara krivica do našega ljudstva, oni beneški duh v javni upravi, oni ah a u t i <| u o, katerega povdarjajo italijanske novine vsaki dan. 1'stavni zakoni, osobito člen 111. državnega temeljnega zakona o pravioah državljanov, kakor da ne veljajo tu na Primorskem. Tega si vendar ne moremo misliti, da bi za Slovane veljali le vojni in davčni zakoni, oni pa, ki podeljujejo kako pravo, da bi ostajali mrtva črka ! Molčali smo do sedaj kakor krotke ovčice, ali da bi molčali še nadalje, tega nam ne dopušča naša narodna čast, podprta jasnimi predpisi zakona. Mi nismo Več in nočemo biti helotje, katere je smeti prezirati po svoji volji; mi nismo in nočemo biti ščavi, tepeni od vsaeega italijanskega potepuha: mi smo narod ali veja naroda, ki je tekom časov porušil tudi močnejih ograj, nego so te v Primorski, ki branijo italijnnstvo birokratizma. In nočemo mirovati popred, dokler nam ne dado, kar nam gre po zakonu. Ali ni žalostno to, da imajo vsi pečati sodišč v Trstu in malone po vsem Primorju samo italijanske napise!? Tega vendar ne predpisuje zakon, da na slovenski odlok moraš pritisniti laški pečat! Ali je to v redu, da so vsi napisi v sodnih poslopjih le italijanski? Ti napisi menda niso napravljeni samo za (ožoto. Tudi ti naj v božjem imenu uživajo vse pravice. Ali tega bi vendar ne smelo biti, da uživajo več pravice nego "avstrijski Slovenci. Vemo, da nam bode še dolgo brila ledeno-mrzla sapa s poštnih, finančnih in politiško-upravnih višav, ali o sodni oblasti bi smeli misliti, da bode ona prva, ki vrže od sobe kakoršno si bodi predsodke, ki vladajo v državi avstrijski le na škodo pravici, ter da ona prva jame izvajati avstrijske osnovne zakone. Žalibog pa ne vidimo še nikakega znamenja za to in vse kaže, da se je nekje vkorenilo načelo, da more ostati vse pri starem: pri izključljivosti italijanskega jezika na sodiščih. Za sedaj opozarjamo više kompetentne oblasti na povdarjane nepristojnosti, toda, ako pride prilika za to, bodemo znali prijeti tudi za debeleji konec. Politični pregled. Prestolni govor, ki ga je izustil včeraj cesar do delegacij, popoluujemo tu nekoliko. < Vsar je povdarjal posebnim zadovoljstvom, da so naše razmere do vseh držav, sosehno pa sosednjih, torej tudi do Rusije, uajpovolnejo. Nekoliko začudenja je vzbudilo, da prestolni govor ne omenja še posebej trozveze, zlasti naše zveze Z Nemčijo, kar se je dogodilo menda vselej do sedaj, odkar obstoji ta kombinacija. A ker tudi eesar Viljelm ni omenjal trozveze v svojem prostolnoni govoru ob zaključenju državnega zbora Nemškega,je že možno, da se je letos dogovorno opustilo tako povdarjanje. Prestolni govor nadaljuje, da se položenje, ustvarjeno po grško-turški vojni, bliža svoji rešitvi po sporazumnem sodelovanju vseh vlasti. In ker so odpadli vzroki, ki so silili, da je tudi Avstro-( »ger-ska odposlala vojakov na Kreto v dokaz njenega sporazumljenja z drugimi vlastmi, umaknili smo s Krete svoje vojake in svoje hrodovje. Na mnogih straneh se jo pričakovalo, da ob tej točki prestolni govor kaj pove o sedanjih razmerah med Avstro-< Jgersko in Rusijo, ker se jo mnogo pisalo o tem, da so se skalili odnoša j i mod tema državama radi vprašanja imenovanja guvernerja za Kreto. Rusija se je namreč odločno potegnila za drugega sina kralja grškega, princa .Ilirija, dočim se je Avstro-Ogorska odločno uprla tej kandidaturi, in kakor se je trdilo, le Nemčiji na ljubo. No, prestolni govor povdarja le sporazumno sodelovanje vseh vlasti in izreka hvalo našemu vojaštvu na uzornom spolnevanju svojih dolžnosti. Toplimi besedami obžaluje prestolni govor vojno med Španijo in Ameriko, katere ni bilo možno preprečiti vzlie vsemu prizadevanju sv. Očeta, pod-pirnnenui od vseli evropskih vlasti. Posebne opomnje jo vredno, da prestolni govor povdarja tu, da je bila popustljivost Španijo dalokosozajoča. Sicer pa povdarja prestolni govor, da ostane naša država strogo nevtralna v tej vojni. Kar so dostaje naknadnih vojnih kreditov, omenja prestolni govor, da je vojna uprava — v očigled nevarnemu položenju in hitro napredujočemu razvoju vojne silo drugih držav — nadaljevala z lansko leto napovedano in zapričoto razsežno nabavo orožja in vojnega materijala. Po govoru jo cesar nagovoril mnogo delegatov večinoma o gospodarskih odnošaji h v dotičnih deželah, a so jo izogibal politiki, V pogovoru z delegatom Vorzegnassijcni jo menil cesar, da bi bilo potrebno, da se lotos snide deželni zbor goriški, ker jo razpravljati o stvareh veliko važnosti za deželo. V pogovoru z delegatom Angelijem je govoril cesar velikim zanimanjem o tržaških vprašanjih. Načelno važna razsodba. Na pritožbo Nemcev v Smihovu je razsodilo upravno sodišče, da občino nimajo pravice podoljati darove v narodne namene. Ta razsodba jo načelne važnosti. Zadevala bode nas, a zadevala bode tudi nasprotnike, ako bodo našo manjšino po občinah z laškimi m nemškimi občinskimi zastopi ob vsaki priliki delalo tako, kakor so storili Nemci v Smichovu. Pritožbe torej ob vsaki priliki, ko bode n. pr. naš Trst trosil novce v italijansko-narodue, oziroma Slovence raznarodovalne namene. Rusija na skrajnem Vztoku. — Ruski ..Praviteljstveni vostnik" objavlja dogovor sklonjen med Rusijo in Japonsko. V tem dogovoru pripojena vati obe ti državi samostalnost in popolno neodvisnost Koreje in se obvezujeti vzajemno, da se bosti vzdrževali vsaeega utikanja v notranjo stvari to deželo, ter da ne odrediti ničesar, no da bi so sporazumeli popred, ako bi Koreja trebala pomoči od jedno ali druge obeh držav. Polog tega se obvezuje Rusija, da ne hode ovirala trgovskih in in-dustrijaluih koristi Japonsko v Koreji, (Cesarstvo Koreja leži na skrajni vztočni Aziji, se dotika južne mejo Kitaja in jo polotok, ki deli Japonsko morje od Rumenega morja. Koreja je bila poil vrh-niin vladarstvom Kitaja in to dejstvo je dalo povod vojni leta 1H1M!. med Kitajem in Japonsko, ki je kar osupnila po naglici, s katero je Japonska se svojimi 40 milijoni prebivalcev premagala Kitaj z njega 400 milijoni prebivalstva. Toda Japonska ni imela onega sadu od te zmage, kakoršaega jo pričakovala, ker je bila Rusija posegla vmes. No, sedaj sti so pobotali obe državi, kakor kaže gorenja pogodba. Japonski so zagotovljeni trgovinski interesi, Rusiji pa, po čemer stremi v prvi vrsti, ker jej iz tega prihaja vse drugo: politični vpliv.) Sestanek med knezoma črnogorskim in Bolgarskim. Včeraj sta se šla v ()patiji knez Ferdinand Bolgarski in knez Nikolaj črnogorski. Poslednjega je spremljal sin mu Mirko. — V pripravo tega sestanka je bilo te dni živahno občevanje po brzojavu med dvoroma na CVtinji in v Sredeu. Ker sta bila v spremstvu tudi črnogorski minister za vnanje stvari, Vukovič in bolgarski agent, polkovnik Kostantinovič, smemo misliti, da ta sestanek ni bil brez politiške važnosti in utegne vznemiriti tudi gospodo v Belemgradu, tavajočo po zgrešenih potih po nesrečnih navodilih in nasvetih Milanovih. * Knez Nikolaj in princ Mirko sta nadaljevala sinoči svoje potovanje na Dunaj. Vendar enkrat so je odločila Turčija, da umakne svoje vojake iz Tesalije (severno vztočne pokrajine .'$ batalijo-nov, 351 batarij in .'$.'5 okskadron, vsega ukupe 1,'M.OOO mož. Hatalijoni reditbv (deželna hramba) se razomže, vojaštvo nizamov« (redno vojaštvo) pa se deniobilizujojo in odpošljejo v prejšnje gar-liizijo. — Dvorni krogi pa silijo na to, da so pomnoži vojaštvo ob srbski, bolgarski in črnogorski meji. Domače vesti. Odbor pol. društva „Edinost" bode imel svojo sejo pojutršnjini, v soboto, ob T1/-.- liri zvečer v »Del. podp. društvu«. Pevsko društvo ..Slava*4 pri sv. M. Magdaleni spodnji bode imelo v nedeljo dne 15. t. m. svoj redni občni zbor nastopnim dnevnim rodom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. '». Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in željo, f>. Volitev novega odbora. — Po dovršenem občnem zborovanju bode pevska zabava na dvorišču gostilno g. Miklavca. Ženski podružnici dru/hc sv. Cirila in Metoda v Sežani je nabral g. Vinko Progcl v gostilni Starčevi v sv. Križu na Krasu 4 krone. Tisoč forintov! — Pišejo nam: Zastopnik nekaterih o. kr. uradnikov v državnom zboru, g. »angolj«, je predlagal v mestni seji, naj so izplača iz občinske blagajne 1000 gl. družinam i/grednikov. Dobro nam jo še v spominu, kaj je vse pisalo magistratno glasilo proti nam, ko smo nabirali doneske za družine naših slovenskih izgredu i kov. Kako je »Piccolo« takrat zagnal vos krik nad mestnim zborom ljubljanskim, češ: »glejte, kaki ljudje so to, ki nabirajo za izgrednike, katere je kaznovala pravica!« Primerjajmo sedaj nekoliko našo izgrednike z onimi, katero so zaprli te dni ! Našo ljudstvo, ki je udano cesarju in Avstriji, to ljudstvo je bilo v boju za Avstrijca proti bivšemu Garibaldineu. In to ljudstvo, ki je vršilo svojo sveto avstrijsko dolžnost, bilo je premagano, (o ironija usode!) od ono stranko, ki jo kandidirala bivšega Garibaldineu. — Avstrijski čut, ki je globoko ukoreninjen v našem ljudstvu, je bil v prvem povod, da niso mogli naši volilei mirno prenašati groznega udarca. V drugi vrsti so razburilo našo ljudstvo noštovilne nerodnosti na volitvah in v tretji vrsti naši — izdajalci. Zgodovine vseh narodov nam pripovedujejo, kaj seje zgodilo izdajalcem; zgodovine vseh narodov nam pripovedujejo, kako velike škodo so napravili izdajalci lastnim narodom. In tudi naša vera, vera miru in ljubezni nam pravi, da je Judež izdal lastnega Gospoda! Kaj čuda torej, ako jo zavrelo v našem ljudstvu proti izdajalcem lastne krvi, proti Judežem, ki so za par umazanih grošev prodali lastno kri, lastni narod, lastno domovino?! Naši izgredniki so bili kaznovani radi dejanj, a niso bili kaznovani radi vzrokov, ki so jih dovedli k takim dujunjem! Z avstrijskim čutom v srcu, z gnjevom proti izdajicum, zašli so do izgredov. Hranili so, ali vsaj uverjeni so bili, da branijo ugled Avstrije tukaj na obalih proti iredentistom. Za družine takih izgrednikov smo nabirali mi. Na vsa usta povemo lahko, da smo storili domovinsko in avstrijsko dolžnost, ako smo revnim družinam pomagali nekoliko iz bednega stanja. Za kaj so se borili pa laški izgredniki? Prod italijanskim konzulatom so stali gologlavi in klicali: »Vivn I' Italia!« — S tem je povedano vse. In za take izgrednike, za njih družine, je stavil zastupnik nekaterih e. kr. uradnikov, tržaški »nngelj«, predlog, naj se jim da tisočak, kar je mestni svet tudi sprejel navdušeno. Okoličani! Okoličani! lThogimi! Kam romajo naši denarji! Iz ouih davkov, katere plačujemo tudi mi, dohijo podporo družine onih, ki na avstrijskih tleh kriče: »Viva I' Italia!« in »Fora i ščavi!« Pevsko društvo „Zarja" v Hojami priredi svoj občni zbor prihodnjo nedeljo ob .'5. uri popo-ludne v gostilni g. Katalana. Po občnem zboru bode svobodna ;abava petjem in tamburnnjem. /a podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na (»roti se je nabralo v pušiei-nabiralniku g. I. Turk-a, veleposestnika v Skorklji, 4 gld. ..Vzajemno podporno društvo /a zavarovanje goveje živine v IJnzoviei" bode imelo-v nedeljo dne 15. t. ni. ob 1. uri popoludnc svoj I. občni zbor v prostorih gostilne »pri Lipi« se sledečim dnevnem redom: 1. Prečitanje in raztolma-čenje pravil; 2. Vpisovanje udov; .'». Volitev pred-sedništva in odbora; 4. Kventuvalni predlogi in nasveti. Odbor. Važna vest za nase trgovinske kroge. Odslej bodemo priobčevali vsaki dan zadnjo Izvirno trgovinsko vest, došlo iz Amerike. (»loj zadnjo stran! Občni zbor pevsketra društva „Adrlja" v Uarkovljali vršil se bode v četrtek dne l'.>. t. m. ob 4. uri popoludnc v prostorih »Narodnega doma«, in ne — kakor je bilo objavljeno — dne 15. t. m. Sprejem novega knez oš kola ljubljanskega. — Od tam se nam piše 11. t. m.: Novega knezo-škofa, dra. Antona Jegliča sprejmo ljubljanski Slovenci — „liberalci" i klerikalci — na kolikor le možno slovesen način. Knczoškof dr. Jeglič pride dri<5 20. t. m. ob pol 12. dopoludne z vlakom v Ljubljano. Župan ljubljanski Ivan Hribar stoji na čelu odbora za vsprejemno slovesnost in je pričel vso akcijo v ta namen. Od juž. kolodvora do knezoško-fijske palače stal bode špalir ob obeh straneh kolodvorske, Dunajsko cesto in Prešernovo ulice notri do palače. Mostno ljudske šole, narodna društva vseh vrst, osobito pa pevska društva: „Glasbena Matica," „Ljubljana" in „Slavec" prirode zvečer ob S), serenado. Poprej pa pojdo bakljada od „Narodnega Doma" do palačo. Tako bo knczoškof in slovenski naš-rojak dr. Jeglič v Ljubljani sprejet, V nedeljo 22 t. m. se bo vršila intronizaeija. Človekoljuben čin banke „Slavijo". Nedavno umrli pisatelj in urednik Vnelav Pur ve h v Pardubioah na Češkem jo bil zavarovan pri banki »Slaviji« za slučaj smrti za 2000 gld.; plačal jo prvi četrtletni obrok zavarovalnino od 1. aprila do 1. julija 185)7., potem je doplačal na prihodnjo obroke vsega vkup le 15 gld. — V tem je potekel respiro 00 dnij, t. j, rok, v katerem pri banki »Slaviji« ostane zavarovanje v veljavi in zavarovani kapital izplačilen, če tudi premija ni plačana, Po preteku toga OOdnevnoga respira je banka zrušila dotično zavarovanje na temelju J? 4 svojih pravil; toda ozirom na mnogobrojno rodbino Du-rvehovo in na bedno razmere njegovo vdyve izplačala jo ipak polovico zavarovanega kapitala, t. j. 1000 gld. — Ta ljudomili čin banko »SI a vi jo« je vzbudil med občinstvom radostno priznanje in hvaležnost, ki je odmevalo po vsem češkem časopisju ter je pač najboljšo priporočilo te jedino slovansko zavarovalnice. Postni pečati. »Slovenci smo uboge pare. Tekom časa smo so privadili tako vsakovrstnim krivicam, da jih skoro že no občutimo več. Močan mora biti tobak, da nas vzdrami vsaj za bij), da se postavimo v bran. Mnogo krivice smo mirno prenašali leta in lota. Začela pa so je gibati tudi slovenska raja. Vedno glasneje zahtevamojednako-pravnost. Toda golo zahtevanje nam še no pomaga. Nujna potreba jo, da vsaki zavedni narodnjak nastopa na vseh uradih kakor Slovenec, da so no uda no sili ne nagovarjanju, da povsodi ti rja slovenski jezik. Ako pa že vsestransko vršimo svojo narodno dolžnost, ne smemo pozabiti poštnih pečatov. Na poštnih pečatih so navadno na prvem mestu šopirijo krajevna imena, pisana z laškim pravopisnom in le na drugem mestu je sem in tje še-le pravo ime. Žalostno je gledati poštne pečate slovenskih krajev. Nopoznalec razmer bi sodil, da prihajajo iz Kalahrije ali Sicilije. In vendar naše občinstvo mirno prenaša vso to. Se huje pa je, da so vsa ta papačena imena, ki so na prvem mestu na poštnih pečatih, sprejeta kakor uradna imena v poštno prometno knjigo. In fto provzroča strankam sitnosti mnogokrat. Da se tudi v poštnem prometu uveljavijo naša domača imena, da se ohrani slovenski značaj naših imen, obračamo se do slavnih županstev, naj store potrebne korake, da se poštni pečati popravijo ter na prvo mesto postavijo pravilno pisana slovenska imena. V zgled naj bode vrlo čepovansko županstvo, ki jo po dolgom boju doseglo odpravospake-dranke Chiappovano« in uvođenje pravilnega imena »('epovan*. Tako piše zadnji Primorski list« povsem umestno. Indolonoa mnogih občin, oziroma županstev naših v tem pogledu je naravnost grešna in meji že blizo tam, kjer se začenja popolno pomanjkanje slehernega čuta za ugled, čast in značaj svoje lastne zemljo. To indolenco, tisli bizantizem izvost-nili županstev naših, ki raje tolerira vsako škodo in vsako nečast v narodnem pogledu, nego da bi se zameril kakemu visokemu gospodu — vse to smo grajali že opetovano. Naj so nam no prigovarja, da so to malenkosti! V varovanju narodnih pravic — in to ravno sedaj, ko so nervoznost in občutljivost in tildi netolerancija postalo simbolom narodnih borb v vseh, neprijaznih nam sosedih naših — ni malenkost : niti najmanja stvar. Pa tudi tega naj ne pozabi naša javnost, da v vsoti 'malenkosti« se zrcali ukupnost; v vsoti takih »malenkosti«, kakor so poštni pečati, napisi ob cestah itd., odseva svetu značaj našo zemlje! Tujec, kije tako rekoč v bogu premeril našo zemljo, ni videl vnaša srca, ni proučil naših odnošajev, ni spoznal našega mišljenja in čutstvovanja: on jo videl, kar jo bilo vidno njegovim očem, on je videl le vnanjosti, ali (kakor so izgovarjajo nekaterniki naši) malenkosti . In po tem utisu si je ustvaril poj m o naši zemlji in njenem značaju!! Je-li čudo potem, da neslovenski svet še vedno veruje kričanju pangormanov, da so našo pokrajino nemške pokrajino, sestavni dol nemškega bunda, in da mati Vsegormanija rokla-muje to pokrajine naše kakor svojo staro nepreklicno last. In zdaj še nekaj?! To treba povdariti. Občino in županstva, ki z »malenkostmi« zagovarjajo svojo nemarnost in včasih tudi — strahopetstvo, naj si zapomnijo, da svojim postopanjem dajejo potuho vsem onim oblastim, ki v jednomer iščejo pretvez in izgovorov, da morejo odrekati Slovencem, k a r j i m gre po z ak o n u. Saj nas uči stara skušnja: ako je 0 občin zahtevalo ravnopravnost, in le jedna sama no, smemo računati, da so bodo dotične oblasti sklicevale na to jedno in no na onih 0, in da bode potem ta jodna občina vranec, katerega zajašejo tudi okseelonoe v parlamentu na Dunaju v svojih odgovorih na interpolacijo naših poslancev!! Tako jedna sama nemarna občina vežo roke devetim vestnim, tako uničujejo posamični slučaji narodno brezbrižnosti vsako veliko akcijo ukupnosti in njenih zastopnikov ! Torej nič izgovorov več o »malenkostih«. Dokler ne bodemo imeli trdnih tal pod nogami in varne streho nad glavo, bodi nam narodna občutljivost v geslo, kakor jo drugim — in najbolj takim, ki so nimajo ničesar več bati za svoj obstanek! —- Dotlej nam mora biti vsaka malenkost veličina, vredna vsega poštenega truda našega!! Javno dobrotvorstvo v Trstu. Ubožnica je razdelila v mesecu aprilu nastopno podpore: na rodnih podporah osebam nezmožnim za delo gld. 21.!W, na izrednih podporah gld, 1407; potem (50 že rabljenih kosov obleke, 7 novih oblek in 25.800 racij juhe ubožcem izven ubožnice. ltrzojaviil promet z Italijo. — C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja : Zasebne brzojavko, naslovljene na „IJampie d' Italio v Kimu," sinejo biti sestavljene tudi v tajnem jeziku. 3larihorske Slovenke so si osnovalo poseben tečaj, v katerem se poučujejo v slovenski zgodovini in slovstvu. Na predavanja zahajajo prav pridno in s toliko vnemo in reeaoho, da je ganljivo, V Trstu in marsikje drugod bi bili taki tečaji neprecenljive vrednosti, kajti našo žonstvo navadno le malo vb o naši zgodovini in slovstvu. Mariborske Slovenke naj bodo torej v izgled drugim Slovenkom, a Mariborski Slovenci naj pazijo, da no zaostanojo za Slovenkami v narodnem delovanju. PoskllMl samomora. Zaselmiea Frančiška Okretič, omožena, mati trem otročičeni, vrgla se je včeraj ob 4. uri po|M>ludne iz III. nadstropja svojega stanovanja št. M v uliei del Saliee na ulieo. Težko poškodovano so jo odnesli v bolnišnico. .">1 letna Camlida udova M., mati dveh otrok, katerih jeden je star o leta in drugi še-le nekaj mesecev, je hotela storiti konee svojemu življenju. Včeraj zjutraj je vstala ob ti uri ter si je šla kupit tri škatljicc žeplenjio ; žvcplcnicam je odtrgala glavice ter je dala le to v vodo, da so raztopi1. To pijačo je izpila. Že so jej prihajale hude bolečine, ko se je podala k bližnjemu peku Josipu Gulinii ter je temu priporočila svoja otroka, ker da ona mora umreti, ker je pila strupa, (Iiilin je hitro obvestil o tem njeno mater ter poklical na pomoč zdravnika z zdravniško postaje. Ta je došel nemudoma ter je odpomogol za silo nosročnici, naročivši zajedno, da so sprovede koj v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo. Kakor vzrok za ta poskus samomora s«1 navaja, da se je ncsrefinica bala, da hi bila odpuščena z dela, ker radi bolohnosti ni mogla povsem odgovarjati svoji nalogi. Tatvine. V svobodni Inki jo bil ukraden včeraj kos kovino vreden 2f> gld. Neznani tatje so se zmuznili včeraj v času od poludne do 1 uro v zalogo v svobodni luki ter ukradli nekomu fin. uradniku uro vredno is jrhl. Policijsko vesti. V svobodni luki jo bil včeraj aretiran 42letni Loonhard <}., ker jo srkal skrivoma italijansko vino iz nekoga soda. Anton Desio iz Splita je bil aretiran sinoči radi pohajanja. Loterijske številke izžrebano dne 11. t. in. Praga:........40, 4H, 17, H, 50. Line:........20, 05, 31, 70, Hi. Koledar: Danes v četrtek 12. maju : Punkrnrij mač. Kpifnnij, škof. Jutri v petek lil. maja: Hervneij, škof, (»liceriju mm'. Soltihii: j Lunin: Izhod ob 4. uri 11 min. Izhod ob 12, uri o!) min. Zahod „ 7. „ \-> j Zahod „ 10. ,. 22 ,. Tu je 20. teden. Dime« je 131. duri tega leta. imamo torej 5e 2.'J4 dni. Različne vesti. Sestanek slovanskih novinarjev v zlati Pragi dne 1H. 10. 20. 21. in 22. junija t. 1., na katerem bodo sodelovali razven Cehov in Moravcev, Poljaki, Slovenci, Hrvati, Srbi, ogerski Slovaki, Malorusi kakor zastopniki pojedinih in glavnih listov. Program jo sestavljen tako-le: I. Pozdrav deputacije na kolodvoru. II. Kolegijalni večer v medsebojno spoznanje. III. Dva velika sestanka s sledečim redom: 1. Pozdrav iu uvodni govor; 2. Izvolitev predsedstva sestanku; 3. Poročila o odnosa jih časopisov pojedinih slovanskih narodov i. t. d.: a) tiska poljskega, b) tiska slovenskega, o) tiska slovaškega, d) tiska hrvatskega, o) tiska srbskega; 4.) Resumni referat reduktorja in poslanca Hofice Ign. in predlog pripadne resolucijo. 5.) Določenje kraja in odbora prihodnjemu sestanku. IV. Skupni banket. V. Skupni izlet v Plzen, Parduhie ovent. v Urno. Povodni brzojav (kabel). — Vsi deli sveta so spojeni med seboj po podvodnem brzojavu, ki jo neprecenljive vrednosti. Posebno je ta brzojav velike vrednosti ob času pomorske vojne, kakor je sedanja mod Španijo in Ameriko, kajti za ono državo, ki ima ta brzojav v oblasti, jo veliko lažje občevanje iu vojna. Vseli društev, ki imajo v rokah ta brzojav, jo 20; Angleška ima ogromno FRAN WILHELMOV ODVAJAJOČI ČAJ od FRANA VILIBLM lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseli lekarnah po I glrt. av. velj. paket, m večino, hrseti toga hr/ojava pripmla drža- vam. Skupim dolžina knltel* znaša 240.1 MNI kilometrov, a samo angleško društvo ..('aster Telegrapli ("o." gji ima i."».INH> kilom. Skoro vsa zveza Kvmpe z južno in severno Ameriko, Azijo, Afriko in Avstralijo je v rokah Angležev. društev podvodnega brzojava ima svoj sedež v Londonu ter je brez-<1 voinl »cim, da bi — v slučaju velike p »momke vojne bila vsa ta društva na razpolago Angleški. Gotovo je torej, da se mora smatrati edino Angleška gospodarjem p Zgodovina slovenskega slovstva , 2) Slovenska zemlja , .'») Slovenske narodne pesmi«, 4) Letopis, ;»> Knezova knjižnica«. O prvi piše: Siovenci so morali dolgo čakati na spisovatelja, kateri bi jim spisal zgodovino slovstva, konečno se je prijavil pii»fesor (ilaser. Trije zvezki zgodovine sh»venskega slovstva so plod večletnega truda. Mnogo se je pisalo o tej knjigi, in mnogo se ji je očitalo, pa kljub temu ostane (»laserjev« Zgodovina« delo velike cene. — ltlci\veisova doba« (od 1H4H do l'sT(». I.), kakor nam pisatelj slika v lil. zvezku, je zanimljiva, ker J«* za slovensko slovstvo velike važnosti. Ves narodni život se je obnovil. Slob<»domiselni nazori so vnikli do priprostoga naroda; narod se jo začel učiti in misliti samostalno. Slovstvo se je razširilo na vse slojeve, število pisateljev je rastlo od dne do dne. Pisatelji so se združili k vzajemnemu delu, so si ustanovljali liste. V sled slobodnoga tiska 1*4*. 1. je začelo v raznih mestih na Slovenskem izhajati več slovenskih časnikov. — Ureditev tvarine je razvidna iz pregleda. Po kratkem zgodovinskem uvodu se predstavlja razvoj slovenskega življa v raznih smereh, ki soodvisno od take zgodovine. Pisatelji se opisujejo v skupinah po najbolj odličnih osebah in njihovih glasilih. Tako osebe so na Kranjskem L Bloiw«is in L. deran; tem so pridružuje na Primorskem A. Marušič; na severni strani A. Slomšok, duhovnik, in Dav. Trstenjak pisatelj laike okolo sebe. Zadnje vesti. Dllliaj 12. Knez črnogorski Nikola je dospel sem. IMinaj 12. Uradna AVienor Zeitung« objavlja podeljenje koncesije za lokalno železnico G o-r i o a-A j d o v š č i u a in ustanovljenje društva na akcije pod firmo AVippaehthalbalin« se sedežem na Dunaju, kakor tudi potrjonjo Statutov toga društva. Dllliaj 12. Danes jo umrl bivši dunajski župan dr. Grubi. Id lil 12. Kralj in kraljica sta se povrnila danes tu sem. Princ in princozinja, ki sta spremljala do tukaj kralja in kraljico, sta odpotovala naprej v X en polj. London 12. Privatne brzojavke iz Portoriea poročajo, da je prišlo k obrežju Portoriea nekaj transatlantiških amerikanskih parni kov radi ogledavanju. Ti parniki so oboroženi in prirejeni v vojne svrhe. Havana 12. A m e r i k a n s k o v o j n o h roti o v j o j e o d p I u 1 o. Lihraltur 12. Tukaj ni nič znano, da bi se bila dogodila eksplozija na kateri španski ladij i za uničavanje torpedov. Izgredi v Italiji. Killl 12. Kakor poročajo brzojavke došle do sinoči opolnoči, vlada mir po vsej Italiji. 3iilail-C]lIasso 12. Mesto je bilo mirno, le v okolici je bilo nekaj izgredov. Kazpuščona so razna železniška društva. Zaprtih je nad 1000 oseb. Kilii 12. Tu je napravilo najslabeji utis, ker Sviea no vrši najelementarneje dolžnosti tlo italijanskega soseda, marveč dopušča, da se cele tolpe italijanskih begunov klatijo po Švici In se zbirajo, da Wi zopet prekoračili mejo in da hi v Itaiiji prirejali izgredov. Najnoveja trgovinska vest. »>V-York 11. (Izv. brzojavku). Današnja borza jo bila jako nuthurjena. Must je |»< »skorila od f»20 n:t koruza od 40-7, nn 41 7,, punini j»ji jo pala od 1!>.'S Va na 17 s l/i. POSLANO *) < iospodine urednice ! Molim Vas, da izvolite uvrstiti u Vaš eie-njeni list sliodooo: 1'riobcio nii prijatelj, da se je jučer po ka-vanah i gostiona h raznašala viest, da sam ju bio kod njoke pjevačice društva »Kolo-, i nagovarao ju, da nebi sudjelovala kod koncerta toga društva, da na taj način osujetim koncert. Pozivam ono, koji su to raznieli, da to dokažu. A jerbo to dokazati noee moči, držim takvo postupanje zlobno i lažno podmitanjc, vriedno onih, koji več četiri godine bezuspješno podržavaju mlado, neozbiljno i nepotrebno društvo * Kolo«. Trst, 11. maja 1*98. Fra li Poltf. *l Na odločno zahtevo gospoda dopošiljateljn prijavljamo to ..poslano', toda i z rečnim povdarkom, da no ne strinjamo zaključnim stavkom v tem ..poslanem '. Ured. „Edinost'1. Dunajska borza 12. maja 1898. iIihh'h vCttrnj . . . 101*80 1015)5 . . . 101-70 101 <15 . . . 121-90 12110 . . . 101-86 101-80 . . . 857'— 35l>'50 . . . l2tKM> 120-JK) . . . !t-r»r» ;>-r»r» . . . 11*78 11*78 . . . 44*35 44*40 Državni dolg v papirju . „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu . i, „ v kronah Kreditne akcije . . . . London 10 T.sr . . . . Napoleoni...... 20 mark ...... 100 ital. lir..... Trgovinske vesti. Iluilinipcštu. Pšenica za niaj-juni 15-20—15*22.Pšenica za september 10-05 do 10-J17. Oves za spomlad Hž za september 8-30 do 8*32. Koruza za maj-juni 1898. li-25 d«. Ii-2H. Pšenica: ponudbe in povpraševanja slabo— Prodaja 17.000 meterskih stotov. Vreme: lepo. II a vre. Kava Hantos good, average za maj 37*— za september 37*75 frankov za 50 klg. Iliuiiburir. Santos good average za mesec maj .'10*25 za juli —■*— za september 31*— za december 31*50. Pomada Phonix. OcUlUiivniiu i lil rax*tuvi r.a. mlravljcuji! lu |nm1ri*OiH Imliiikov v Stuttnurt-ii I. I SIK)., [iripoituiliiu imI Kilniviiiknv In n t i mik'-i y„\-llVIllllill plHOlll, Jedino obstoječe, ree!no in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las ia prhljaj; ter vzgaja_pri jako mladih gospodih močne brke. Onriintiru se y.:i vnpeh In iii^kiulljivost. l.nmVk SO m'.. 11'11mi^li nll |n>vwi iii 90 uč. K. Hoot>3, DunvJ, I. Wipplingej*strftsse 14. ZALOGA POHIŠTVA INOGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. I — TRST Zaloga pohištva /a jedilnice, spalnico in spre-jemiilce, žimnic in perosnic, oiilcdal hi železnih hlaguja, po cenah, da se ni hali konkurence. Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) trst — Via s. Spiridione, corso, Via S. Hicoln - trst Najbolj v središču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V |»r1t liojn ,.Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. Pri 4 letnih časih Barriera vecchia štv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Veliku zaloga zimskih ogrinjal (Šjalov) v vseh barvah po gld. 3.(»0 in gld. l-JO Zbirka frStanja v raznih risanjih od 20, 30 in .".7 nvč. Možke srajce bele in barvane od !M> novč. naprej. Maje iz plUa za gospe po 115, 75 novč. in' več s tirno v prodnjalniei Pri 4 letnih časih Barriera vecchia štv. 7 u Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI < n,| „Tisoče rn i cvet" < >1 Mletimi). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-liju in hemoroidam. — Jedcu omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dne Mori" y TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah doposlje se franko. Na zahtevanje cenik lil prospekt. Prva tržaška tovarna anarator za nanravljanje plina acetilen tvrdke ROCCO & C. v ullol Banitfc It. 0. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Uocco, patentiran v Avstro-Ogorski je absolutno najbolj praktičen i» gotov, lahko rabjenje ne eksplodira, vspre-jet .od različnih zavarovalnih društev. Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne napravo za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Velika /a I »ura nužnijega apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik Izbor svetilnio in ]>ri|iu