PRIMORSKI DNEVNIK * gotovim . Cena 35 lir ... ---- " » fcV»V» 1*1 Abb »ostale 1 gruppo Leto XVm. - Št. 156 (5240) TRST, sobota 14. julija 1962 ,VAŽNI UKREPI VLADE ZA DECENTRALIZACIJO DRŽAVNE UPRAVE Deželna upravna sodišča in državni svet Poslanci KD odobrili nacionalizacijo Za resolucijo večine 191 poslancev, proti le 46 poslancev - Zakonski osnutek o študijskih dokladah šolnikom - Senat je odobril zakon o minimalnih pokojninah - Poslanci odobrili že 46 členov zakona o Furlani ji-Julijski krajini 13. — Na današnji seji ministrskega sveta so, poleg rugih ukrepov izrednega poslovanja, sprejeli tudi nekatere «repe, ki jih je vlada levega centra vključila v svoj program. Pokončno je namreč odobrila zakonski osnutek, ki u-anavlja v vsaki deželi upravno sodišče, kakor je to predvi-en° v 125. členu ustave. Ta ukrep je povezan tudi z refor-Tm° ,zaltona o občinskih in pokrajinskih upravah in rešuje do- ,° tudi vprašanje jurisdik-------------- . . . . onamega nadzorstva nad kra- jevnimi upravami. . tirati je ministrski svet o-. ril zakonski osnutek, ki vse-uie določbe o ustroju in prisojnostih državnega sveta. (J-reP predvideva tudi omejeno P večanje osebja, da bi pospešili e 0 upravnega sodstva. Kar za-eva revizijo in poenostavljenje Pravnih postopkov in postopkov di zakonski osnutek, ki določa študijsko doklado za šolnike v letošnjem letu, kakor so se bili sporazumeli med predstavniki šolnikov in vlado. Solniki z najnižjim količnikom bodo prejeli 33.000 lir za prvo polletje 1962, od 1 julija dalje Da 7 960 lir mesečne študijske doklade; šolniki z najvišjim količnikom p* bodo prejeli 120.000 lir za prvo polletje 1962, od prvega julija dalje pa 31.520 lir mesečne študijske dokla- spornih zadevah, je v osnutku I de. Solniki z vmesnimi količniki sorazmerno. poročilu, ki re- spremlja zakonski osnutek, .je čeno, da bo vlada poskrbel Pr dvideno ustrezno zakonsko po-ob*tH° vladi. ^istrski svet je odobril tu- ,"l,||«'iii,UlllllI|((|ii|||mmm|1||||||1||||1|||||||(|n|imillllIIIIIIilI,l,,m„iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimmH Nevarnost neredov v Peruju Belaunde Terry grozi z akcijo za zrušitev vlade IMA, J3 — Politična kriza v vr,r?]u’ ki Je nastala po zadnjih nih tV£h' ker ni »a P°dlagi urah-ka P°riatkov noben predsedniški tr»td‘da' dobil potrebnih dveh «lin glasov, da bi ga lahko raz-bn, 1 Zd predsednika, se je še »* J . zaostrila. Voditelj stranke j. jC10n Popuiar» Fernando Bela-bi e Terry je sinoči govoril na z val em trgu v Arequipi in pora, ;v-ado, naj imenuje častno , zsodsšče, ki naj znova pregleda j 0 volilne komisije. Belaunde vlaa zagrozil, da bo odstavil 6 ad°. če ne bo ta do danes ob v' Url imenovala nepristranske vaimi,Slie kateri naj bi predsedo-kardinal Juan Landazuri Ri* n, , katere naloga naj bi bila. Pregledati volilne rezultate ter P°sredovati glede izvolitve pred-unika republike na podlagi spo-azuma, ki bi bil sprejemljiv za DANES Vlada je sprejela nekatere važ-JJ’ ukrepe za decentralizacijo rzavne uprave: odobrila je za-f..nski osnutek o ustanovitvi de. zinih upravnih sodišč, ki bodo vnstojnj za nadzorstvo nad po-iLik*nJtm občinskih in pokrajin-. ‘n uprav; ta ukrep je v skla-1,“ z bližnjo retcrmo zakona o vlaaevnih upravah. Hkrati je n ,?* ^Prejela zakonski osnutek Ustroju m pristojnostih držav. sim sveta’ da b> P°sPeš>11 P°' bvanje upravnega sodstva. i7hm,n'ki bodo v kratkem dosegli «noiJSanje svojih prejemkov, Ukrep6 vlada odobrila ustreznl . Poslanci KD so z ogromno ve. n'"® odobrili politiko vlade m “*? »naiizacijo električne indù. vse glavne stranke. Vlada je odločno zavrnila ta ultimat, in ta-koi zatem je Belaunde Terry dal ukaz svojim pristašem v Arequipi, naj začnejo postavljati barikade. Danes ves dan postavljajo v tem mestu njegovi' pristaši barikade, in položaj je zelo napet. Istočasno je poveljstvo Vojske objavilo izjavo, v kateri pravi, da volitve od 10. junija ne morejo biti veljavne ter da pričakujejo od volilne komisije sklep v tem smislu. Tudi Belaunde Terry pričakuje tak sklep od volilne komisije, preden se odloči za akcijo. Nocoj krožijo govorice, da bi vsak trenutek utegnilo priti do vojaškega udara. Govori se, da se je predsednik Prado sporazumel z vojaškimi ministri. Prado bi na podlagi tega sporazuma zapustil deželo pred 28. j-ulijem in ob odsotnosti državnega poglavarja bi vojska prevzela oblast ter bi v roku 18 ali 24 mesecev razp’sala nove volitve. Nocoj so bile v vseh večjih me-j stih Peruja demonstracije pristašev Belaunde Terryja. Razen te. ga se z vsakim dnem množijo stavke v velikih industrijskih, kmetijskih in trgovskih podjetjih. Rohlcr poslanik ZDA v Moskvi posebnim zakonskim osnutkom za povišanje študijske doklade od januarja 1963 dalje, kakor se je bila obvezala pri pogajanjih sindikalnimi organizacijami šolnikov. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o posameznih členih zakona o ustanovitvi avtonomne dežele , s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine in odobrila 14 členov (od 33. do 46.), ki zadevajo predsednika dežele in deželno vlado in njene funkcije. O četrtem poglavju, ki zajema člen 47 do vključno člena 57, in ki zadeva finance, deželno zemljiško lastnino in drugo i-movino. bodo razpravljali kasneje, ker je finančni minister izrazil željo, da bi se o teh členih razpravljalo v njegovi prisotnosti. Senatorji so soglasno odobrili zakonski osnutek, ki predvideva povišanje minimalnih pokojnin na 12.000 lir mesečno za vse upokojence, ki še niso dopolnili 65. leta starosti, 15.000 lir pa za vse one, ki so že dosegli to starostno dobo. Na podlagi tega zakona bo minister za delo imenoval komisijo, v kateri bodo izvedenci in predstavniki sindikatov delavcev in delodajavcev ter nekateri funkcionarji ustreznih ministrstev, in ki bo revidirala in vskladila in-validninsko in starostno zavarovanje, ki ga INPS upravlja sedaj v različnih oblikah. Komisija bo morala poročati ministru najkasneje do 31. marca prihodnjega leta. «Komisija 45», ki proučuje zakonski osnutek o nacionalizaciji električne industrije, je danes nadaljevala s svojim delom in o-dobnia 5. člen osnutka, ki je med najvažnejšimi, ker določa način, kako bo nova ustanova prevzela obstoječe industrijske naprave in obrate. Komisija bo nadaljevala svoje delo jutri dopoldne, predvideva pa se, da ga bo zaključila že prihodnji ponedeljek. Na današnjem zaključnem zasedanju demokristjanskih poslancev, ki so razpravljali o nacionalizaciji električne industrije, so dane» spregovorili: minister za industrijo Colombo, Fanfani, Moro, Pella, Scelba in Tambroni (ki je napovedal, da bo glasoval za resolucijo večine); nato so poslanci glasovali o resoluciji večine. Scelbova skupina je predložila tri resolucije. Glasovalo je 246 poslancev (25 jih je bilo odsotnih); za resolucijo večine je glasovalo 191 poslancev, proti pa 46; Foderaro se je vzdržal ; 8 poslancev pa je glasovalo le proti nekaterim točkam resolucije. Proti so glasovali: Aldisio, Armosino, Babbi, Barberi, Bartole, Bettiol, Birna, Bolla, Bontade, Cassiani, Ceravolo, Cerretti, Del Canton, Dante, Del Giudice, De Maria, El-kan, Ferrara, Ferrari Giovanni, Franceschini, Gennai-Tonietti, Go- Condivi, Turnaturi, Vedovato in 1 Viale. Resolucija odobrava nacionalizacijo električne energije, ki so jo uveljavili «skladno s programskimi načeli KD»; zagotavlja podporo vladi; ugotavlja, da se podpora PSI vladi izraža v «znatnih in važnih oblikah sodelovanja» in zahteva, naj se odnosi med vladnimi strankami in PSI «razvijajo v vzdušju lojalnosti in vedno večje jasnosti», da bi postala vedno bolj očita volja PSI, da vodi samostojno politiko; poziva vlado, naj nadaljuje s svojim delom, da bi zajamčila avtoriteto države in svobodo dela, «skladno z nenehnim izboljšanjem koristi delovnega ljudstva, v okviru uravnovešene in odprte gospodarske in socialne politike, ki naj premosti obstoječa neravnovesja, zlasti na področju kmetijstva». Novi kitajski vdori na indijsko ozemlje NOVI DELHI, 13. — IndijsKa vlada je poslala kitajski vladi protestno noto, ker so Kitajci postavili devet novih vojaških postojank na področju Ladak. Nota poudarja, da stalna napadalna in izzivalna dejavnost kitajskih vojakov veča napetost na tem pod ročju in da bi to utegn.lo p-qe-ljati vsak trenutek do oboroženih spopadov. Nota dodaja, da je šest od devetih kitajskih postojank na indijskem ozemlju in celo preko črte kitajskih >.zemeljskih zahtev na tem področju. Predstavnik indijske vlade je danes izjavil, da bodo indijske čete prisiljene uporabiti orožje za svojo obrambo, če bodo kitajske čete še dalje napredovale v dolini reke Galwan. Kitajska vlada pa je izročila indijski vladi svojo noto, v kateri obtožuje Indijo, da «namenoma skuša povzročiti vojaški spopad ob meji, da bi ustvarila pro-tikitajsko razpoloženje». Dalje trdi kitajska nota, da «hoče Indija uveljaviti svoje ozemeljske zahteve na kitajskem ozemlju s silo orožja». Predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva je izjavila: «Položaj je sedaj prišel tako daleč, da lahko vsak trenutek pride do spopada.» Hruščov sprejel Stranea MOSKVA, 13. — Italijanski po slanik v Moskvi Carlo Alberto Straneo je imel danes razgovor s Hruščovom, kateremu je v imenu ministra ža zunanjo trgovino Pretija izročil tri zlate kolajne, ki predstavljajo Krištofa Kolumba, Ameriga Vespuccija in Jurija Gagarina in so jih izdelali v Italiji. Poslanik je izročil Hruščovu tudi knjigo «Ori e argenti dell'Italia antica# ter mu je obrazložil važnost razstave teh dragocenih predmetov, ki se bo v kratkem odprla v Moskvi. PARIZ, 13. — Danes so uradno uvedli sodno preiskavo proti bivšemu ministrskemu predsedniku Bidaultu, ki je predsednik oasov-sfcega «narodnega odbora za odpor#. Bidault je obtožen zarote Nova prizadevanja v Alžiriji za vzpostavitev enotnosti V kratkem bo sestanek predstavnikov posameznih vilaj - Seja alžirske vlade - Ben Bela trdi, da ni še nobenega sporazuma z Ben Hedo Ben Bela odzdravlja na navdušene pozdrave prebivavstva ob prihodu v Oran. Na desni je minister Kider bivši ALŽIR, 13. — V alžirskih po-irih alžirske prefekture in da je oblaščenih krogih se je zvede- seja še v teku. Razen tega se lo, da se je alžirska vlada se- je zvedelo, da se bodo v krat-stala danes popoldne v prosto-1 kem sestali predstavniki posa- W ASHINiGTON, 13. — Predsed- nik Kennedy je imenoval Kohler- _ . . ja za novega ameriškega poslani- nella, Helfer, Lucifredi, Marconi, ka v Moskvi. Foy D. Kohler je MartineUi, Mello-Grand, NapoUta-pomočnik državnega tajnika za evropske zadeve. Dosedanji poslanik Thompson zastopa ZDA v Moskvi že pet let. °Pozicija je zbrala komaj * 8'asov. v poslanski zbornici S* s° do sedaj odobrili 46 čle-Vuv Fnrlaniia- Juhi ?*kona o deželi Furlanija-sifka krajina. zofh Jetska vlada Je danes s.p0' da ima proste roke, kar iu bc« obnovitve jedrskih poiz. tem našteva iste raz-štti ' ,ki Jih je toliko krat naia tJansko leto. ko Je obnovi-sk» drske poizkuse. Ta sovjet. Varli naD°v«d je vsega obžalo-tì.Ja 'a obsojanja vredna spričo dtJn‘Va' da se bodo prihodnji levo?! hadaljevali v Ženevi razgo. Lonrt„0 razorožitvi. Sicer pa v Veii„i 1U >h Washingtonu napo. B“b.JeJo nove angleško-ameriške Vjeui?le’ ki b' se približali so-stvl kL tezi, kar se tiče nadzor. ’me'fi^ttJhJeJo namreč, da so VaiC,.1 znanstveniki naoredo. Ui „.?ar se tiče ugotavljanja tu-»ed?^ahJših in zelo oddaljenih ♦rertt» eksplozij. Kanadski ten?St?yn>k na ženevski konfeta V Burns je izreke) mnenje, h,a se Vzhod in Zahod postopo. sp|0zPribUžujtta sporazumu o VS?1 ln popolni razorožitvi. bele*u.ezi z Alžirijo je treba za. Vinn.T1 nadaljevanje naporov za viarti51avitev enotnosti v alžirski Iti i. >n med alžirskimi vodite- ..............mimmi.min........... TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Pred normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Francijo Francija je že imenovala novega veleposlanika - Jugoslavija želi sodelovati v SEV kot opazovavka - Naser pride na počitnice v Jugoslavijo 'JI. n* ,,,cu »im«* T ši si“*n Bela in njegov; prista bati, eL Plavijo, da ni bil v Ra VenlJ.^sežen noben sporazum, n»da?u Pa Poudarjajo da so *Hotn"YanJe razgovorov in z», pttvna vest prihaja iz Pari. skleniucoska vlada ie namreč 5ke „!r normalizirati diplomat-ln i. hnose z Jugoslavijo tn SZ Posianff imenovala, novega vele-*nano . v Beogradu. Kakor Je SvouJ Je Francija odpoklicala d» jn*a.. Veleposlanika iz. Beogra-in cV?oskve. ko sta Jugoslavi. Priznala alžirsko vlado. Vzbudil SnJe presenečenje so angl»4il® obsežne spremembe v k°V»h i vlad' ker so vsi priča-vl»de , * manjše spremembe. Iz bistri»« ?Bo izločenih sedem mi. biiuj,. ' Med temi je finančni *ei0 n* Selwyn Lloyd, ki je bil T'It va?Lr,ljub|Jen zaradi števil, kor «n» Vanih ukrepov. Vseka-v°'ilnpole sPremembe psihološko Vlada „a ?n*taja ker se hoče Pohodni dstavlti na volitvah v l1' so letu brez ministrov, kri,^ 01,1 podvrženi največji no, Pella. Pennacchini, Pitzalis, Rapelli, Restivo, Rocchetti, Roma-nato, Salutari, Sammartino, Savio, Scalfaro, Scelba, Terragni, Tozzi- proti državi. mmmmimmmmiimmmmilmimiimmmimimmimmmmiiiimimiimimmimmmiimmimimimmimmiimmimiijmmmmmmmm,,im|mmm|m|mm|||,|,mimm,,m|mn|m|mm|m,m,|m||iimi|1 Sovjetska vlada napoveduje obnovitev poizkusov z jedrskim orožjem Noye ameriške eksplozije v Nevadi - Angleško-ameriška posvetovanja o morebitnih novih predlogih na ženevski konferenci - Protijedrska demonstracija na Rdečem trgu v Moskvi MOSKVIA, 13. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je objavilo danes izjavo, v kateri pravi, da ima sovjetska vlada sedaj proste roke za novo vrsto jedrskih poizkusov. «Interesi miru in svetovne varnosti, zatrjuje izjava, narekujejo, da mora Sovjetska zveza zadnja izvršiti poizkuse z jedrskim orožjem, ker so ZDA prve začele take poizkuse.» Izjava poudarja, da so zahod- ne države izvršile «na stotine poizkusnih eksplozij», in da je vsaka od teh eksplozij imela namen spopolniti obstoječe o-rožje in izdelati nove vrste o-rožja. Zatem pravi izjava, da je Sovjetska zveza izvršila poizkuse z jedrskim orožjem «samo kot odgovor na zahodne eksplozije», in (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji redni tiskovni konferenci odgovoril na več vprašanj domačih in tujih novinarjev, ki so se nanašala na obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije v Mongoliji, razgovore jugoslovanske gospodarske delegacije v Moskvi in na druga aktualna mednarodna vprašanja. Izjavil je, da bo prvi obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije v Mongoliji prispeval k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju in utrditvi dobrih odnosov, ki so se doslej ugodno razvijali med obema državama. Na nedavnih razgovorih med sovjetsko in jugoslovansko gospodarsko delegacijo v Moskvi je bilo sklenjeno, da se blagovna izmenjava v dobi 1963 do 1965 poveča za 30 odstotkov. Poleg tega so proučili možnost industrijskega sodelovanja in se dogoVu-rili, da razgovore o tem prepustijo strokovnjakom obeh držav. Na vprašanje, ali je bilo med razgovori v Moskvi postavljeno tudi vprašanje udeležbe Jugoslavije kot opazovavca v SEV, je Kunc odgovoril, da je Jugoslavija prej sodelovala v SÉV kot opazovavec in da je v preteklih letih parkrat ponovila svojo željo, da nadaljuje to sodelovati Zadevno stališče Jugoslavije, je poudaril Kunc, se ni spremendo. Na vprašanje dopisnika moskovskega radia, kako Jugoslavija ocenjuje svetovni kongres za splošno razorožitev in mir v Moskvi, je Kunc odgovoril, da že sama udeležba Jugoslovanske .vla- de na kongresu dokazuje zanimanje in pomen, ki ga Jugoslavija daje temu kongresu. Zadnji govori delegatov, posebno govor N. Hruščova, so opozorili na sedanje nevarnosti v svetu in predstavljajo močan apel na vcat človeštva in na odgovornost vseh držav, da se zaustavi sedanji razvoj in da se začne miroljubno sodelovanje in reševanje sporov. V zvezi z ameriškimi jedrskimi eksplozijami v velikih višinah je Kunc dodal, da Jugislavija še posebno nasprotuje eksplozijam v velikih višinah, (o je v prostoru, ki pripada vsemu človeštvu, in pa zato, ker te eksplozije po mnenju strokovnjakov lahko povzročijo hude posledice. V zvezi s sprejemom zakona o trgovini v ameriškem predstavniškem domu, ki ukinja klavzulo o največji ugodnosti v odnosih z Jugoslavijo, je Kunc izjavil, da je ta klavzula del trgovinskega sporazuma med ZDA in Srbijo iz leta 1881 in da bi enostranska u-kinitev te klavzule bila v nasprotju s stremljenji in z napori, da gospodarski odnosi v svetu temeljijo na čim širših in enakopravnejših osnovah. V odgovor na vprašanje, kako komentira položaj v Alžiriji, je Kunc dodal, da so nesporazumi v začasni alžirski vladi in vodstvu alžirskega gibtnja notranja zadeva, ki lahko prizadene resno škodo razvojp mlade neodvisne države. Kunc je izrazil upanje, da bodo alžirski voditelji našli pot za odstranitev teh nesporazumov in usi va t ili povnie za enotnost, ki je pngoi utrditev ne-'serih, odvisnosti jAlžjrijg. . * Osebe, ki so preživele internacijo v znanem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu, so nedavno sprejele resolucijo, v kateri zahtevajo od Nemčije odškodnino. Jugoslovanska vlada je nedavno predložila zahodnonemški vladi zadevno zahtevo. Kunc je v zvezi s tem dejal, da se pričakuje, da bo zahodnonemška vlada pozitivno odgovorila na u-pravičene zahteve Jugoslavije, ki je bila ena največjih žrtev nacističnega napada, posebno še, ker je Zahodna Nemčija dala podobno odškodnino žrtvam številnih zahodnoevropskih držav. Na vprašanje, kaj je novega v diplomatskih odnosih med Jugoslavijo in Francijo, je Kunc odvrnil, da je francoska vlada u-radno obvestila državno tajništvo za zunanje zadeve, da bo konec tega meseca prispel v Beograd novi francoski veleposlanik Jean Birocb in da bo Jugoslavija, ki pozdravlja ta korak francoske vlade, v kratkem imenovala svojega veleposlanika v Pa-rižu. Kot je znano, je francoska vlada odpoklicala svojega veleposlanika v Beogradu in zahtevala umik jugoslčvanskega veleposlanika v Parizu, ko je jugoslovanska vlada uradno priznala začasno alžirsko vlado. Na zanimanje novinarjev, kdaj bo predsednik Združene arabske republike Naser obiskal Jugoslavijo, je Kunc izjavil, da je predsednik republike maršal Tito februarja povabil predsednika Naserja, naj pride na počitnice v Jugoslavijo, in da Naser želi obiskati Jugoslavijo v poletnih me- - B. B. dodaja, da je državni departma s svojo izjavo od 11. julija napravil «neroden poizkus, da zvali na Sovjetsko zvezo odgovornost za povečanje oboroževalne tekme, ki je dejansko rezultat napadalne politike držav članic atlantskega pakta». Izjava pravi tudi, da so ZDA na ženevskih pogajanjih storile vse, da povzročijo neuspeh pogajanj s predložitvijo «nesmiselnih zahtev», in dodaja, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti predloge, ki so jih postavili v Ženevi predstavniki nevtralnih držav, kot podlago za sporazum, v okviru katerega bi se obvezali prekiniti jedrske poizkuse. Izjava obsoja vrsto ameriških jedrskih poizkusov na Pacifiku in jih označuje za «izzivanje narodov v svetu» ter pravi, da nameravajo ZDA v Ženevi doseči, «da se sovjetsko ozemlje in ozemlje drugih miroljubnih držav odpre vojaškemu vohunstvu v ko rist glavnega štaba NATO». «To je bila politika Eisenhowerjeve vlade, dodaja izjava, in to je politika, ki jo nadaljuje Kennedyje-va vlada.» «Zahodne države in v prvi vrsti ZDA, zaključuje izjava, nočejo prenehanja jedrskih poizkusov in zavračajo predloge, ki stremijo po sklenitvi mednarodnega sporazuma, ki naj predvideva dejansko nadzorstvo na podlagi sredstev, ki omogočajo ugotavljanje jedrskih poizkusov.» Glede sóvjestkih jedrskh poizkusov lanske jeseni pravi izjava, da je bila SZ prisiljena izvršiti te poizkuse zaradi «izzivanj in napadalnh dejanj» zahodnih držav v zvezi s položajem v Bet-linu. Izjava pravi nato, da so ti poizkusi «prispevali k okrepitvi obrambne moči SZ in njenih zaveznikov ter stvari miru na splošno». Ameriški državni tajnik Dean Rusk je v Washingtonu izjavil, di če bo Sovjetska zveza obnovila jedrske poizkuse «ne bo to ničesar spremenilo». Dodal je: «Vedno je važno nadaljevati, da se vidi, » ali je mogoče skleniti sporazum, ki naj prepove jedrske poizkuse.» Predstavnik državnega depart maja pa je izjavil, da «$e bodo jedrski poizkusi lahko končali, ko bo dosežen sporazum o pogodbi, ki bo predvidevala primerne ukrepe o nadzorstvu, in ko bo ta pogodba stopila v veljavo». Medtem je ameriška komisija za atomsko energijo sporočila, da so danes napravili v Nevadi nov podzemeljski poizkus z jedrskim orožjem. To je že 44. eksplozija v puščavi v Nevadi. Ameriška znanstvenika prof. Plesset in inž. Devine sta sporočila, da sta izdelala pripravo, ki je registrirala v ponedeljek atomsko • eksplozijo v veliki višini manj kakor eno sekundo po eksploziji. V Londonu je britanski zunanji minister lord Home sprejel danes Kennedyjevega znanstvenega sve-tovavca za vprašanja obrambe. Govorila sta o znanstvenem napredovanju, ki so ga v zadnjih mesecih dosegli v ZDA glede u-gotavljanja jedrskih eksplozij. Zatrjuje se da so ameriški znai-stveniki spopolnili postopek, kì omogoča z gotovostjo ugotavljati podzemeljske jedrske eksplozije. tudi če so zelo šibke in zelo oddaljene. S tem v zvezi pravijo v Londonu, da bodo zahodne države morda pripravile nov predlog za ženevsko konferenco, ki bo nadaljevala delo 16. julija. V ta namen se ameriški in angleški predstavniki sedaj posvetujejo. Mac Millan je v spodnji zbornici na zadevno vprašanje izjavil, da se angleško-ameriška posvetovanja glede omenjenega znanstvenega napredovanja redno nadaljujejo in da bo verjetno še ta teden v. Londonu konferenca s tem v zvezi. Dodal je, da bo po potrebi podal v parlamentu izjavo o rezultatu angleško-ame-riških razgovorov. V Ottavi je voditelj kanadske delegacije na ženevski razoroži-tveni konferenci general Burns izjavil, da se po njegovm mnnju Vzhod in Zahod postopoma približujeta sporazumu o splošni in popolni razorožitvi. Dodal je, da predvideva, da bodo pogajanja v Ženevi trajala vsaj do polovice seotembra. V Moskvi je danes manjša skupina članov angleških pripadnikov protijedrskega gibanja uprizorila na Rdečem trgu napovedano demonstracijo. Kakor je znano, so bile sovjetske oblasti prepovedale to demonstracijo. Ker pa so organizatorji sporočili, da ne bodo izvrš'li napovedanega pohoda pred . ameriško, angleško in francosko poslaništvo, so oblasti demonstracijo dopustile. V glavnem je šlo za majhno skupino članov angleške delegacije, ki sodeluje na moskovski konferenci za mir in razorožitev in ki šteje skupno sto članov. Med demonstracijo je prišlo do diskusije z večjo množico, ki se ie zbrala na trgu. Angleški filozof Bertrand Russell je telefoniral voditelju angleške delegacije in izjavil, da podpira njihovo akcijo. Med drugim je izjavil, da je «nujnost demonstracij proti jedrskim poizkusom važnejša od zakonitosti akcije». Voditelj skupine dvanajstih uradnih opazovavcev britanskega gibanja za jedrsko razorožitev na moskovski konferenci pa je izjavil časnikarjem, da je' večina angleških delegatov nasprotovala o-menjeni • demonstraciji. Ameriška pomoč tujini WASHINGTON, 13. Ameriška predstavniška zbornica je o-dobrila sinoči z 250 glasovi proti 164 program za pomoč tujini za finančno leto 1962-63 v znesku 4.668.500.000 dolarjev, ki dopušča predsedniku Kennedyju odločitev, ali naj se ameriška pomoč Jugoslaviji in Poljski nadaljuje. Znesek, ki ga je odobrila predstavniška zbornica je manjši od zneska, ki ga je odobril senat. Predsednik je bil zahteval 4.878 500.000 dolarjev. Sedaj ho morala posebna komisija pripraviti kompromisni sklep. meznih vilaj v Alžiriji, verjetno že v prihodnjih 48 urah. V poučenih krogih pravijo, da so se v Rabatu sporazumeli o «postopku za rešitev» in da bodo o tem postopku razpravljali na omenjenem sestanku. Alžirski minister za informacije Jazid je dopisniku agencije «France Presse» izjavil: «V teh odločilnih, dneh nočem izjaviti nič takega, kar bi lahko škodovalo naporom vseh tistih, ki se v skladu s težnjami naših množic trudijo, da ohranijo narodno enotnost.» Na drugi strani pa se Ben Bela in njegovi pristaši trudijo, da bi z raznimi izjavami prikazali, da je edino njihovo stališče pravilno. Bivši minister za informacije v alžirski vladi Bumendžel, ki je spremljal Ben Belo na povratku iz Maroka v Alžirijo, je danes izjavil v Tlemcenu, da so se razgovori, ki so jih ta teden vodili v Rabatu Ben Bela in predstavniki alžirske vlade, končali «s popolnim neuspehom». Vendar pa je Bumendžel dodal: «Vedno smo naklonjeni razgovorom. Odločeni smo storiti vse mogoče, da pride do enotnosti. V obrazložitev našega sedanjega stališča pa bom izjavil, da je zakonitost, katere varuh je bila naša vlada, poteptala prav ta vlada. Mi trdimo, da smo predstavniki zakonitosti in zaradi povratka k zakonitosti zahtevamo sklicanje narodnega sveta alžirske revolucije » Bumendžel je zanikal trditve, da se bo Ben Bela vrnil jutri v Alžir. Tudi Ben Beia fe dopisniku angleškega lista «Daily Herald» v Oranu izjavil, da med njim in alžirsko vlado «ni nobenega sporazuma» ter da nima nobenega namena iti v kratkem v Alžir. «Jutri (petek), je dodal Beri Bela, se bom vrnil v Tlemcen, kjer sem določil svoj glavni štab, in tam se bom sestal s polkovnikom Bumedienom in s poveljniki enot osvobodilne vojske, da določimo akcijski načrt » V intervjuju, ki ga objavlj» danes «Paris Presse», pa trdi dopisnik tega lista, da je Ben Bela izjavil, da Ben Heda «želi vsiliti svojo voljo,» čeprav ga podpira «samo malenkostna manjšina» v narodnem svetu alžirske ìevoiu-cije. Dalje je Ben Bela dejal, da ima Ben Hedova manjšina proti sebi šest sektorjev omenjenega sveta, in je dodal, da je edini pogoj za sporazum sklicanje zasedanja omenjenega sveta. Državni minister Kider, ki spremlja Bel Belo, pa je omenjenemu dopisniku izjavil, 4a bi bilo umestno odložiti volitve ker skupščina, ki bi bila izvoljena v takih pogojih, «ne bi bila zelo predstavniška». ....inumi........................ Spremembe v angleški vladi Selwyn Lloyd je bil izločen Spremembe so v zvezi z volitvami v prihodnjem letu LONDON, 13. — Selwyn Lloyd ni več finančni minister. To je sporočil danes Mac Millan v spodnji zbornici, ko je poročal o važnih spremembah v vladi. Skupno so v vladi zamenjali sedem ministrov. Boiler, ki je bil do sedaj notranji minister, je prevzel novo ministrstvo prvega državnega tajnika. Finančni minister Selwyn Lloyd ni več v vladi. Novi finančni minister je Re-ginald Maudling, ki je bil do sedaj minister za kolonije. Dosedanji pomočnik zakladnega ministra Henry Brooke pa je postal notranji minister. Minister za o-brambo je postal Peter Thorney-croft, ki je bil do sedaj minister za letalstvo. Duncan Sandys ostane minister za odnose s Common- wealthom in razen tega je prevzel tudi ministrstvo za kolonije namesto Maudlinga. Butler je dejansko postal pomočnik ministrskega predsednika. Razen tega bo še dalje imel nalogo za koordiniranje dela pri pogajanjih z evropskim skupnim tržiščem ter bo vodil zadeve Srednje Afrike. Razen Selwyna Lloyda niso več v vladi: lord kancler Kilmuir, minister za Škotsko John Maclay, minister za obrambo Harold Wat-kinson, minister za šolstvo David Eccles, minister brez listnice lord Mills ter minister za gradbeništvo in krajevno upravo Charles Hill. Selwyn Lloyd je poslal Mac Millanu pismo, v katerem pravi: «Pozvali ste me, naj odstopim, in jaz sem to rad storil. Zavedam se, da je bila politfea, ki je bil» povezana z mojim imenom, nepriljubljena. Toda menim, da je bila pravilna in da je bila v veliki meri uspešna.» Mac Millan pravi v svojem odgovoru. da so ostali ministri vedoči podpirali «njegovo pogumno politiko», in da bo vlada nadaljevala po poti, ki jo je on začrtal. Na splošno ugotavljajo v Londonu, da so spremembe psihološko volilnega značaja in da se v kratkem pričakujejo važni gospo-dars’Ko:politični sklepi v zvezi * vstopom Velike Britanije v skupno ržišče. Vlada, ki se zaveda, dà je njen ugled padel, se hoče predstaviti prenovljena volivcem na volitvah prihodnje leto. 14. julija 19^1 -------------------- * Važnost vodnih poti v zahodni Evropi Razvoj zahodnoevropskega «Skupnega trga» ne prinaša odločilnih sprememb samo za države izven «gospodarske skupnosti». Znotraj te gospodarske skupnosti se že danes kažejo premiki težišč, katerih glavna bremena bodo morala nositi predvsem obrobna območja. Najostrejše pritožbe je trenutno slišati iz krogov industrijskih in trgovinskih zbornic v Hamburgu, Bremenu in Saarbriicknu. Resnost, s katero se navajajo pomisleki navedenih zahodnonemških mest proti združitvi zahodnonemških trgov, silijo k razmišljanju, kot je šele nedavno tega povedal zahodno-nemški komentator Gerd-Horst Pfeil v listu «Industrie und Han-delsbtatt» in Diisseldorfa. Ne glede na že ne več novo polemiko je videti, da se je odpor sevemo-nemških pristaniških mest in Posarja proti bonnskim in pariškim načrtom za sedaj osredotočil v borbi za vodne poti. Položaj nemških «vrat v svet», kot se je še do nedavna imenovalo svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg, dejansko vzbuja zaskrbljenost. Že leta 1945 je to mesto na reki Labi zgubilo svoje zaledje — takratno sovjetsko zasedbeno zono Nemčije in Češkoslovaško. Vendar pa se je v pričakovanju skorajšnje združitv» Nemčije in normalizacije odnosov med Vzhodom in Zahodom začela nagla obnova močno porušenih pristaniških naprav v Hamburgu. In res si je moglo mesto Hamburg kaj kmalu znova priboriti svojo vodilno vlogo kot največje nemško pristanišče. Inozemskih brodarjev ni mogel zbegati novo nastali neugodni prometno politični položaj hamburškega pristanišča saj so z zaupanjem računali z znano hitro odpremo in z nizkimi pristaniškimi pHstojbinami, s katerim se je to hanzeatsko mesto borilo za svoje pozicije. Neposredno po ustanovitvi Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republik? pa naj bi se pokazalo, da Hamburg le še ni občutil vse teže nemške delitve: vzhodnonemške oblasti so začele razširjati vzhodnonemško pristanišče Rostock, da bi konkurirali Hamburgu, S tem pa so hkrati dali Poljakom spodbudo, da je tudi Poljska začela razširjati svoje pristanišče Szczecin (prej Stet-tin). Sanje o obnovitvi notranjega prometa in o postopnem nazadovanju vzhodnonemškega pristaniškega prometa so se s tem razblinile. Pogledi severnonemškega hanzeatskega mesta so se potem seveda usmerili proti jugu. Vendar pa se je prav tu že tedaj pripravljala združitev zahodnoev-lopskih trgov. Toda Porurje, Posarje, Luksemburška, Belgija in Lotaringija, pet pežel, ki tvorijo jedro območja «Skupnega trga», so bile popolnoma izven prometnega območja Hamburga. Mesto Rotterdam je zelo hitro spoznalo novi položaj in je začelo graditi novo pristanišče z nazivom «Euro-poort», ki ima danes vse pogoje, da postane najvažnejše izvozno in uvozno pristanišče za vso Zahodno Evropo. In če so zahodno-r.emški trgovci zaradi carinskih pregrad poprej uporabljali katero izmed zahodnonemških pristanišč, je danes ta razlog odpadel. Hamburg je danes v takem položaju, ki bi ga mogli primerjati s položajem italijanskih svobodnih mest neposredno rred nastopom atlantske ere. Na obzorju se ž? opažajo temne sence gospodar-«kega in kulturnega propada. Zato se ni treba čuditi, če se Hamburg nikoli ni mogel s pravim navdušenjem ogreti za idejo o združitvi šestih celinskih sil Zahodne Evrope. Za izstop vplivnega založnika Gerda Buceriuoa tčasooisa «Štern» in «Zeit») iz frakcije krščasnko-demokratske zveze zaradi pomanjkanja navdušenja za omenjeno združitev obstoje torej globlji vzroki. Še bolj pomemben pa je najnovejši predlog hanzeatskega mesta, da bi se z zveznimi sredstvi izkopal se-verno-južni prekop (Nord-Sud-Kanal), ki bi povezal spdonjo Labo z industrijskim območjem Salzgitter—Braunschweig s priključkom na že obstoječi tako imenovani Mittelland-Kanal. Z izkopom omenjenega prekopa bi bil Hamburg prvič po vodni poti povezan s Porurjem in bi uspešno mogel tekmovati z «Euro-poortom» v Rotterdamu. (Nizke mezde hamburških pristaniških delavcev bi utegnile pri takšni konkurenci igrati pomembno vlogo!). V Bonnu se seveda ne morejo navduševati za takšne načrte. Čeprav bi stroški za gradnjo se-verno-južnega prekopa znašali le okoli 900 milijonov DM, se v bonnskem prometnem ministrstvu govori o potrebnih investicijah v višini 1,6 milijarde DM. S takim zvijačnim manevrom se pač ne želi doseči kaj drugega, kot mobilizirati že tako z davki preobremenjeno zahodnonemško javnost proti gradnji prekopa od Hamburga do Braunschweiga. In dejansko tudi nasprotuje omenjeni hamburški načrt, za katerega se navajajo vse bolj prepričljivi argumenti, prvotni zamisli «Skupnega trga». Saj je omenjena zamisel temeljila na domnevi, da se s korenito racionalizacijo zahodnoevropskega tržnega reda lahko dosežejo bistvene koristi za potrošnike šestih držav. Umetno vzdrževanje že po sebi nerentabilnih pristaniških mest v obrobnih območjih ne more biti v skladu z navedenim smotrom. Da pa pri zahodnoevropski gospodarski združitvi v resnici ne gre za neko racionalizacijo zahodnoevropskega tržnega reda, temveč za neki, po profitnih interesih diktirani kompromis med porurskim kapitalom in Francijo, se jasno vidi iz drugega, sedaj dodatno objavljenega projekta o gradnji prekopa in iz njegove predzgodovine. Še preden je francoska vlada dala svoj pristanek za ljudsko glasovanje o državni pripadnosti Posarja, je zahtevala od bonnske vlade pristanek za poglobitev oziroma razširitev reke Mosel. Bonnska vlada pa ni le dala svojega pristanka, temveč se je celo odločila, da bo sodelovala pri finansiranju kanaliziranja reke Mosel, Posledica omenjene regulacije reke Mosel nekako do Ko-blenza pa bo ta, da bo Posarje, ki je druga industrijska metropola Zahodne Nemčije, najpozneje od 1. 1963 dalje popolnoma spodrinjeno s svojih odjemnih trgov. Že sedaj so francoski konkurenti iz bližnje Lotaringije glede na prednosti svoje lokacije v boljšem položaju, če gre za plasma njihovih izdelkov v zahodni smeri. Tudi na južnonemškem trgu so francoski monopoli dosegli velike uspehe; njihove se-znamske cene so najnižje v Evropski skupnosti za premog in jeklo. Ko pa bodo začele francoske 1500-tonske ladje pluti po regulirani reki Mosel, se bodo prevozni stroški lotarinških plavžev oziroma topilnic še nadalje znižali. To velja tako za nabavo premoga in koksa iz Porurja kakor tudi za razpošiljanje končnih izdelkov v Zahodno Nemčijo in do belgijsko-nizozemskih pristanišč (Europoort!) zaradi izvoza v prekomorske dežele. Celotna korist, ki jo bodo uživali francoski proizvajavci valjanega jekla zaradi usposobitve reke Mosel za plovnost z večjimi ladjami, bo dosegla do 15 nemških mark pri toni jekla. Potemtakem grozi tudi Posarju, ki se že tako prišteva med območja gospodarske stiske, gospodarski propad. Industrijska in trgovinska zbornica v Saarbriick-nu je te dni opozorila na zelo resne posledice takega razvoja in zahtevala sedaj od zahodnonem-ške zvezne vlade subvencioniranje prekopa od Saare do Rena, da bi se s tem zagotovila pot oziroma dosegel priključek na glavna gospodarska središča in izvozna pristanišča «Evropske gospodarske skupnosti.» Zahodnonemški minister za promet Seebohn je tudi na to zahtevo odgovoril z odločnim: ne! V neki svoji izjavi je celo trdil (gotovo proti svoji vesti in znanju), da gradnje umetnih vodnih poti v 20. stoletju niso več na dnevnem redu. Da pa pri tem v istem svojem govoru ni tudi napadel usposobitve reke Mosel za plovno pot v notranji plovbi, dokazuje, kako tesno so povezani interesi kapitala v Porurju s kapitalom v Lotaringiji. Zato ni čudno, da Roeckling, glavni monopolist Posarja, ob takih pogojih med zadnjim votivnim bojem m finansiral krščanskih demokratov, temveč velikomeščansko stranko Ericha Mendesa (FDP). H. P. R. Z letalom 2.278,5 km MOSKVA, 13. — Tass poroča, da je sovjetski pilot, podpolkovnik Mosolov. postavil nov svetovni rekord v hitrosti letenja. Dosegel je s turboreaktorjem «E-166» hitrost 2.278,5 km na uro. «Telestar» sprejema televizijske valove z enega kontinenta in jih oddaja na drugega V RAZNIH DELIH DRŽAVE Vročinski val in številni požari Na Siciliji je bilo 46 stopinj vročine PALERMO, 13. — Po dveh dneh silne soparice, jco je temperatura v Cataniji dosegla 46 stopinj, se je danes vročina za spoznanje ublažila na obrežnih, predelih otoka. V notranjosti pa je še kar naprej zelo vroče in v več krajih je toplomer tudi danes kazal čez 40 stopinj. V Agiti je neki 42-letni kmet umrl zaradi sončarice. Ponekod je vročina povzročila veliko škodo na trtah. Tudi na kontinentu je bilo v Apuliji izredno vroče in termometer je kazal 40 stopinj v senci. Qb obrežjih pa je bilo 37-38 stopinj. Kljub vsemu pa se delo na polju redno nadaljuje. Od vseh krajev poročajo o požarih. Ponekod nastajajo požari kar sami od sebe, ko se vname slama ali suha trava zaradi vročine. drugod pa najde kako drugače nastali požar zaradi vročine ugodne pogoje, da se takoj razširi. Izredno velik požar je na- stal na francoski Rivieri, kjer je ognju pomagal še močan veter. Churchillovo stanje je vendar resno LONDON, 13. — Zdravniki izjavljajo, da je zdravstveno stanje Churchilla zadovoljivo. Vendar pa so tudi zaskrbljeni. Nekateri tolmačijo dejstvo, da do ponedeljka ne bo izšlo kako zdravniško poročilo, kot način za vzdrževanje optimizma okrog bolnika. Mnogi zdravniki pa so mnenja, da je bilo optimizma še preveč, ko bi bilo treba vendar povedati, da gre za resno stvar. Vse se je pa prikazovalo, kot da je nekaj povsem normalnega. / va glasba Prokofjeva se od sto? ka do stavke stopnjuje v živ° . nosti in daje izvajavkam Pr® ložnost, da pokažejo svojo <" soko tehnično zmogljivost 1 svoj plesni temperament. ’ 2. Ljubomir Brandjolica: ^ lemestne variacije: Dirigi". Fimčo Muratovski. K oreogroi' Olga Milosavljeva. Ta izsek iz velemestnega Zaključni baletni nastop: Operni balet iz Skopja Nastop Skopljanskega baleta jc bil že pred dvema letoma prijetno presenečenje. Letošnji nastop je pokazal, da se je ansambel še izpopolnil. Razvili so se posamezni plesalci, a tudi kot celota je pridobil ansambel na strnjenosti in notranji disciplini. Na Ljubljanskem festiva- Ijenja s temperametno glc^0 ponazarja nekaj epizod iz kodnevnega življenja, ki bi * jim lahko reklo peripetije *) bežni med Njim in Njo. ”,e Drugim dekletom in Črncem 0 še dveh prijateljih in treh « kletih. Natka Penušlinska na) in Jelica Popovska (Druf^ dekle) sta zovet pokazali j plesno kulturo ob Aci Stoja"11 j viču (On) in Efremu Huse i"®" vu (Črnec), čigar temperarne» no izvajanje je navdušilo S) davce. 3. Manuel de Falla: Ljubez^" Čarovnica. Dirigent; Fimčo I” ratovski. Koreograf: D imitnl Parlič. Zelo razgiban balet po 2° I misli Martineza Sierra, ki 0a poživil lep in zvočen medzzosv pran Milke Jeftimove. V ,e’n baletu je pri'el skopski bel v skupinskih simbol^"1 scenah do polne vel-ave, k ‘ mur so doprinesli tudi okus kostimi Jelene Paternogič. K® tret; Olga Milosavljeva tCnn“ las), Toni Sulevski 24 oseb, ki so bile na opaz°v® ji v bolnišnici japonskega B^eC pi» ! križa, ki je specializirana l* fr slediti. Po opisu obeh roparjev lezni, katere povzroči jedrsk" ji kaže, da gre za roparja, ki imata I vanje. Skoraj vse osebe so l10 v zadnjem času na vest! že več | levkemijo. VAŽNO VPRAŠANJE PRED VRHOVNIM SODIŠČEM ZDA Molitev v javnih šolah je protiustavna Razen v katoliških krogih, je odločba sodišča povzročila splošno zadovoljstvo Vrhovno sodišče ZDA je z dne i varnosti za svobodo veroizpove- 25. t.m., s šestimi glasovi proti e-ne"in, izreklo razsodbo, /a ka-t(*ro se smatra, da je naravnost senzacionalna: proglasilo je namreč molitev v javnih šolah drža-'e New York za nasprotno ustav-rùrn določilom. Ta razsodba je imela učinek bombe in vsi nacionalni časopisi jo objavili na prvih straneh, “Krati s svojimi komentarji, izja-J'Knri ipd. Naslednjega dne je Komisar za šolstvo države New r°rk, dr. James Allen, odposlal Vsem javnim šolam ustrezna na-y°dila, oziroma ukaz, da se z mtranjo molitvijo preneha. '0 vsemogočni bog, mi prizna-Vamo našo odvisnost od tebe in *e prosimo za tvoj blagoslov za ?as> naše starše, učitelje in na-®° deželo» — tako se glasi moli-|yv zaradi katere so starši dese-uh učencev šole v New Hyde-Parku tožili šolski odbor ter ta-*“_nekako prisilili Vrhovno so-da izreče svoje mnenje o ett> delikatnem vprašanju. Starši otrok, ki so po skleou ‘riškega odbora morali vsako ju-r° Pred začetkom pouka opraviti ,v°io gornjo molitev, ki jo je Odobril prosvetni odbor države new York, so izrazili svoj dvom r*de mene zakonitosti, smatrajo obenem, da žali tako njihov °* njihovih otrok verski čut, Vero in verske običaje. važnejše in značilnejše od e”a pa je, da so se v svoji °2bi, ki so jo vlož’li pri new-jprškem sodišču, postavili na sta-Isae. da je molitev protiustav-na >n v nasprotju s prvim a-b'Kndmaiem. ki pravi: «Kongres ne bo izglasoval nobenih zako-a°v, ki se nanašajo na instituti6 vere . . .» Ker so odobritev 2a molitev drli upravni funkcio-?arji države New York, je po-‘'mtakem molitev — nezakonita. . kratka, ločitev cerkve od dr-2ave, ki ie v ameriški ustavi jas-n° določena, je s tem primerom Ppstavl:<,na prPj redno preizkuš-to. Večina v Vrhovnem sodišču, ' ie s svom razsodbo sprejela “zhn desetih staršev, je s tem Pntrdila. da to načelo ameriške d-itavp j« vedno velia. 'Zgodovinsko dejstvo je,» se ? asi obrazložitev razsodbe, «da je Prav praksa, da oblasti sestavijo molitve za verske službe Ì eden od razlogov, da so šte-Prvi kolonisti zapustili An-" 'jo ter poiskali versko svobo-0 v Ameriki.. .» 'Zgodovina nam pravi, da je òasu sprejetja ustave med mno-',rni Američani obstajala zavest o g.evarnosti, ki je grozila od zra-‘Canja cerkve in države,» je re-,en° dalje v tekstu obrazloži-ve. «Ti ljudje so se — nekateri vu“' iz osebnih izkušenj — za-edaH, da je ena največjih ne- di v tem, da oblasti na neko posebno vrsto molitve ali posebno vrsto verske službe stavljajo svoj pečat. Oni so vedeli za trpljenje in težave ter grenke razdore, do katerih utegne priti, če se ambiciozne verske skupine med sabo bore, da bi si zagotovile o-dobritev kralja, kraljice ali zaščitnika, ki je začasno prišel na oblast . . . Ustava je težila za tem, da se ogne takšni nevarnosti tako, da je delno prepustila upravo dežele v roke ljudstva in ne monarha . . .» Edini, ki je glasoval proti tej in takšni razsodbi, je bil sodnik Stewart. On se je postavil na nasprotno stališče trdeč, da odprava molitve pomeni zanikanje pravice onih učencev, ki bi jo želeli opravljati. In da bi dokazal, da razlogi večine, po katerih bi država ne mogla predpisati nobene vrste molitve, niti verske ceremonije, niso v skladu z zgodovinskimi in drugimi dejstvi, je navedel tretjo kitico a-meriške himne, ki se v njej o-menja bog, kakor tudi tekst u-radne prisege zastavi, pa še neki zakon, sprejet leta 1952, na osnovi katerega je predsednik ZDA vsako leto obvezan proglasiti dan molitve». Izven Amerike bi vse to, nedvomno, ne imelo kdo ve kakšnega pomena. Toda tu, kjer v večini šol obstaja praksa molitve, kjer duhovniki in rabini vsaki javni in državni ceremoniji, v vsaki vojaški enoti in organizaciji opravljajo svoje verske obrede z ustreznimi molitvami itd., je razumljivo, da je razsodba Vrhovnega sodišča povzročila zelo živahno reakcijo in diskusije. Kardinal Spellman je takoj izjavil, da je presenečen nad takšno interpretacijo ameriške ustave. Verjetno tembolj, ker v tem primeru ne gre samo za šolo v New Hydeparku, marveč se praktično postavlja vprašanje ukinitve molitve in celo čitanja biblije v vseh šolah ZDA. Zakaj, v sistemu ameriške zakonodaje i-mata precedens ter interpretacija osnovnih določb ustave primarni značaj. Razen katoličanov in ostalih konservativnih skupin, je veliko število prosvetnih delavcev, kakor tudi protestantskih funkcionarjev, sprejelo razsodbo kot a-firmacijo ameriške svobode ter potrditev duha ustave v njegovi praktični prilagoditvi. «Ko je Vrhovno sodišče ugotovilo neustavnost molitve v javnih šolah, je jasno podčrtalo načelo ločitve cerkve od države, zagotovljeno s prvim amandmajem ustave,» je izjavil dr. Dana Mc Lean, predsednik Unitarijan-sko-univerzalistične asociacije. «Številni kristjani bodo pozdra- vili ta ukrep,» je rekel predsednik departmaja za verske svobode Nacionalnega sveta cerkva. Pravtako so razsodbo sprejeli številni drugi predstavniki javnega in verskega življenja, kakor tudi židovski funkcionarji. Vse to pa ne pomeni, da ameriški otroci ne bodo več molili. Newyorški guverner je izjavil, da se bo že našel kakšen način, da bi se s staro prakso nadaljevalo. Nekatere ameriške države pa se pripravljajo, da bi s pomočjo svojih vrhovnih sodišč dokazale neumestnost in nezakonitost razsodbe newyorškega Vrhovnega sodišča. Pričakovati je še« ostro borbo in najrazličnejše polemike s tem v zvezi. Pri vsem pa je najbolj žalostno to, da so predniki današnjih Američanov to vprašanje rešili že pred kakimi sto leti, in to gotovo v prepričanju, da ga nihče več ne bo načenjal. Zdi pa se, da bo še lep čas mučilo in vznemirjalo ameriško javnost. c'/' > m Nasprotniki atomske bomb« na Angleškem, ki so že večkrat organizirali demonstracije proti raznim poizkusom z njo, so pred kratkim v angleškem glavnem mestu nazorno prikazali, kako bi stvar iz-gledala v primeru, da bi se strašno orožje zares uporabilo za uničenje ljudi USTANOVA, KI UTIRA KNJIGI POT MED LJUDI Založništvo Feltrinelli Največ zanimanja za nove knjižne izdaje kaze mladina .................................................................'■■■'••'■■«"■■■■■n ALBERT EINSTEIN KOT ČLOVEK IN ZNANSTVENIK Na starost ga je mučila misel na atomsko bombo Dr. Alba Morino, niti tridesetletni vodja tiskovnega oddelka Feltrinellijeve hiše, nam je v prijetnem razgovoru povedala marsikaj zanimivega o raznoliki dejavnosti, ki se širi z neverjetno naglico in povzroča nemalo skrbi založništvu. Po njeni sodbi, založniška dejavnost danes nima več čisto obrtniškega značaja; postala je industrijska dejavnost, ki terja nove pogoje in nove smernice pri vodstvu moderne založniške hiše. Včasih je bila izdaja enega ali drugega grafičnega dela, bodisi leposlovne knjige ali poljudnoznanstvenega zvezka, vezana na določen ideološki ali umetniški načrt, za katerega se je založnik «segrel», danes pa se založnik ne zadovolji več samo s proizvodnjo, marveč sega njegova dejavnost dlje. Izdajatelj, o-ziroma založništvo si skuša u-stvariti najprej čim širše m čim večje potrošne centre. Zategadelj si išče novih tržišč, poslužuje se novih prodajnih prijemov, vse da bi povečal svoio industrijsko proizvodnjo. Prodaja na obroke je postala eden zelo važnih činiteljev pri razširjanju m razpečavanju grafičnih del, vendar smatra Feltrinelli jeva hiša za enega najnovejših in izredno važnih prijemov tudi način direktnega prodajanja svojih del knjigarnam ali papirnicam. Pri tem založništvo poskrbi, da knjigotržca še pred izd.i- Eno njegovih največjih odkritij predstavlja enačba, na osnovi katere bi bilo moč iz enega kilograma katere si bodi materije pridobiti fantastične količine energije Po Koperniku, Kepplerju in Newtonu, je bil še nekdo, ki ga bodo bržkone potomci smatrali za največji veleum vseh časov. Vsakomur bo jasno, da gre v tem primeru za Alberta Einsteina, ki mu med drugim prisojajo tudi očetovstvo atomske bombe. Gre za slavo, ki mu je vsa leta njegove starosti izponjevala z bolestjo in grenkobo. Leta 1932 je zbežal pred nacisti z violinskim tokom pod pazduho, edinim premoženjem, ki mu je ostalo. Za naciste je dejal, da imajo možgane po pomoti, ker da bi povsem lahko izhajali tudi samo s hrbteničnim mozgom. Hitlerjanci so na to reagirali tako, da so razpisali na njegovo glavo nagrado 20.000 mark. Sedem let kasneje, je Einstein sprejel v svoji delovni sobi na univerzi v Princetoneu znanstvenika madžarske narodnosti Lea Shillarda, ki mu je prinesel rokopis, delo, ki sta ga opravila skupno z Italijanom Enri-com Fermijem. Naslednji dan je predsednik Roosevelt prejel od Einsteina pismo sledeče vsebine : «Gospod, rezultati raziskovanj, do katerih sta prišla E. Fermi ln L. Sfiillardr kažejo, da bo v dogledni bodočnosti moč spremeniti element uran v nov pomemben vir energije. Na osnovi tega novega pojava, bi se lahko izdelale izredno močne bombe. Obveščen sem, da tudi nacisti delajo na tem. Amerika jih mbra prehiteti...» Konec leta 1945, torej po zmagi zaveznikov, a hkrati tudi po atomskih eksplozijah nad Hirošimo in Nagasakijem, ‘""''mini,.....im,....»im.»...•i»»»»»»»'...m»...»„„»'>»>«...,,",“,i» VIN0ZDRA V NI K SVETUJE Pogini in obolenja domačih živali žar ad i zastrupitve Najpogosteje so vzrok zastrupitve strupene rastline, ki jih živina použije na paši ^a.rsikatero leto naši kmeto- | ke, ki vsebujejo 5-0 odst. sugo- v °> opazijo, da jim je poginil tesv,‘>jaku ta ali oni prašič. Ob žjy PrMiki so lastniki poginule srk, 'n Pa okoliški kmetje vsi Jlani, ker mislijo, da je žival ig-itt z" rxw Mev ra /,.V -ila tudi PnVe v vasi. Zivinozara natančnem pregledu e, ki bi se tudi na ostale „?n' "alnem bo po a,,, " '«'nem rastele'cn u pogi-ž v » ■ Prašiča dognal, da pogin t-j nima nič kaj opraviti z *ast Vzrok pogine je bilo l>i '“Pljenie z oksalno kislino, ltajSe naha ;, v pesnih listih, s ",r;mi je bil pra.ič pretirano kjk Jetl- Zanimivo pa je, da ta-s zastrupljeni pri krmljenju lenimi listi ni vedno vsako Vos. ln povsod enako. Z goto-tem3? Pa lahko rečemo, da pri ta >gra pomembno vlogo zauži-Pr snk^i'1 a3> manjša količina tov!,’1 'istov. Zato našim kme-ltja,v9em priporočamo, naj po-rat>i n prašičem tako pesne kot '0«no,.,’n krompirjeve liste le v 3s'n količinah in če je le naj dajo prašičem dp{',.ludi drugo zelenjavo, q.'Io, travo in pa buče. •'run -na kislina ie /el° k P in se nahaja tudi več-kot 1°, travo in pa buče hud v kisi, rasHinah ko! ' so na primer p1'11', kisla detelja ter drugi, rkipy 'Krmljenju z raznimi rastli-deti’ mor«jo naši kmetovavci vest^’. da so nekatere rastline Pene v vseh razvojnih ob-uge za it rih pa je strupeno samo časa cvetja, pri dobjjb a dru8e 2a Pri drugih spet so strupe-O ? korenike in gomolji. - s'ejmo si sedai nekatere rast- vega sapotoksina, kateri deluje strupeno na živčni, dihalni in prebavni sistem naših živali. Znaki zastrupitve zaradi uživanja semena ljulke so podobni zastrupitvi z jesenskim podle-skom. Zlatice: — Zlatice različnih vrst so za našo živino več ali manj škodljive. Pri paši se živina na splošno izogiblje vseh zl atic. Lisjak: — Lisjak ali preobje-da je zelo strupena rastlina, ker ima močno in strupeno koreniko, ki vsebuje alkoloid akonitin. Žival bo poginila nekaj ur poleni, ko se je hranila z lisjakovimi korenikami. V primeru, da je zaužila manjše količine lisjaka, bo agonija trajala tudi dva do tri dni. Ce je pa žival zaužila malenkostne količine lisjaka, bo po daljšem bolehanju tudi ozdravila. Rukov žir; — Rukov žir je škodljiv samo za konje, ker vsebuje 'alkaloid fagin. Olje iz bukovega žira pa ni škodljivo. Konji ki se krmijo z večjimi ko- ličinami bukovega žira postanejo razdraženi, pozneje pa ohromijo. Za svinje pa je bukov zir dobra krma in jim nikakor ne škoduje. Ajda: — Ajda je zelo cenjena rastlina tako radi moke za žgance kakor tudi glede njene krmilne vrednosti v zelenem stanju. Vsebuje pa fotodinamične snovi, ki postanejo strupene za bele ovce in jagnjeta pod vplivom sončnih žarkov. Zastrupljenje se vah. ki so strupene za naše ži- (j.,.Rar>ja 4 j,, ju cm dolge suli- a podlesek; — Ta rast- cvete na jesen, spomladi «■“ cKste slov' ._*'ste. SemenB v osišču 11- k*h>e Pa zorijo v maju in juniju, rastlini so strupeni listi, Klkm gomolji ker vsebujejo ZaTd kolhicin. pažrfL-rupijenja z kolhicinom o-ved,,m° spomladi pri konjih, gotta , ln Prašičih v krajih, kjer >ke[rravr>1,Kih raste velino jetan-KRori1- P°d'eska, s katerim mo Ne aJ navedne živali krmili. *enJsarr'° trava, nevarno je 'udi »cJ ’ , t vsebuje večji procent s asKih mešičkov in listov, htia e *iulke: — L.iulka kot rast-*‘v»ln’ skod'i>va Zdravju naših 1 Pa škodujejo semena Ijul- pojavi pri belih živalih v obliki zardelega izpuščaja, ki ga spremlja močna srbečica. To bolezen, ki jo povzroča ajda, pa imenujemo fagopyrismus. Goveda obole za to boleznijo le redkokdaj, bolj pogostoma pa prašiči, ki jih pretirano krmimo z ajdovimi plevami. Njivska gorčica: — Njivska gorčica in sorodne rastline imajo v semenu ostra eterična olja, ki povzročajo živini vnetje črevesja in ledvic. Tudi krmljenje z listi njivske gorčice je škodljivo, ker gorčični listi vsebujejo eterična olja vendar v manjših količinah,-kakor semena. Take nevšečnosti pa povzročajo vsa gorčična krmila in repične tropine. Smreka, jelka in bor; — Smreka jelka in bor so za zdravje naših domačih živali škodljive, če bi živali žrle njihove igle, ki vsebujejo terpentinovo olje. Po žrtju smrekovih, jelkinih ali borovih igel se pri domači živini pojavijo vnetja prebavil in ledvic. Mleček: — Mlečki vseh vrst so strupene rastline. Živali same se jim na paši izognejo. Vendar obstaja možnost, da govedo povžije večje količine suhega mlečka pomešanega med ostalo krmo. Zavedati se moramo, da je mleček tudi v suhem stanju strupen. Mlečkov strup preide tudi na mleko, ki ga pobarva rdeče v primeru ,da je žival zaužila večje količine zelenega ali suhega mlečka Bilnice: — Bilnice so zelo razširjene rastline. Med raznimi ob- staja tudi visoka bilnica ali strokovno Festuca elatior var. arun-dinacea, pri kateri najdaljša la-tova veja nosi vsaj 10 klaskov, ki imajo po 4 do 5 cvetov. Spodnje listne nožnice so srhodlako-ve. Raste pa na vlažnih travnikih in na pobrežjih. Goveda, ki so krmljena z večjimi količinami visoke bilnice ali pa, ki se pasejo po travnikih, kjer rastejo velike množine visoke bilnice, pričnejo šepati 10-14 dni po zaužitju večjih količin te strupene rastline. Najprej oboli zadnja leva noga okrog parkljev, ki postane vroča in otekla. Slednjič oteklina in vročina na nogi mineta, noga postane celo mrzla, a obolenje noge traja še naprej. V tem štadiju obolenja opažamo neke vrste gnitje kože okrog parkljev, ki se kaj težko ozdravi. Našim kmetovavcem svetujemo, naj pasejo živino po travnikih, kjer raste v velikih množinah visoka bilnica, le vsako toliko za par dni, in to samo v slučaju, da ne morejo drugače. Ce jim je pa le mogoče, naj se paši po takih travnikih izognejo. Zasrtupitve zaradi zauživanja visoke bilnice pri govedu so zelo podobne zastrupitvam, ki nastanejo, če živino krmimo z rženimi rožički. Naše čitatelje pa opozarjamo, naj se pri zelenem krmljenju živine izogibljejo zgoraj opisanih rastlin. Pri spravljanju suhe krme, pa naj po možnosti, odstranjujejo od ostale krme suhe strupene rastline- Dr. D. R. 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ \ Bruno Chersida v «la Cavana^ i,in, ,„ i„,„ui„„i„,„iiiiii»ii„ii,ii„,i„„ii„„i„iiiiii,i,»i,|iii»,n,i,i,iiiii,,i,,,»i|*,,i,»|ni,,»,,,,|»|nn|nn,n»|,»*u»»,,,*»|i»,i,i,iiMiiii,ii„i,,|»Hi„n,i,i„,i|i,,i STRELEC (od 23.11, do 20.12.) U. goden trenutek za postavitev zahte- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne orajte se na predloge, ki nimajo solidne osnove. Ne sanjajte z odprtimi očmi. Zdravje zelo dobro. BIK (od 21.4 do 20.5.) Ukrepajte naglo, če hočete rešiti zapleteno vprašanje. Ne zbujajte ljubosumnosti v osebi, ki vas ljubi. Pazite na zdnvje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V poslu se ne zanašajte na nasvete drugih, ukrepajte raje sami. Prije. ten večei z drago osebo. Zdravje donro. RAK (od 23« do 22 7.) Trenutno ne posvečajte pozornosti načrtom, ki niso aktualni. Nepričakovano, toda prijeino srečanje. Zdravje odlično. LEV (od 23.7. do 22.«.) Hodite o-prezni. ne nasedajte ponudbam, ki nimajo trdne osnove. ImeU boste vse razumevanje ljubljene osebe. Zdravje zelo dobro. DE2ICA (od 23 8 do 22.9.) Zelo ugoden dan, vendar ne bodite nestrpni Spremenili boste svoje načrte za počitnice. Zdravje nespremenjeno. TEH1N1CA (Od 23 9. do 23.10.) Nesolidno pripravljen program, bi van utegnil povzročiti neprijetnosti. Prijetno presenečenje tekom večera. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Dobre možnosti uspeha za umetnike in oortnike. Sprejmite neko vabilo, dastravno vam ni naibolj prijetno. Zdravje dobro. ve, ki vam je zelo pri srcu. Preden se v čustvenem pogledu dokončno odločite, še enkrat premislite. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Morebitne zanimive ponudbe za lnte-leKtualce in umetnike. Posvetite ve. čer dobremu branju. Zdravje zelo ugodno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pre. den boste prišli do uspeha, bo treba storiti še marsikatero žrtev. Ne zaupajte osebam, ki jih komaj poznate. Zdravje nespremenjeno RIBI (od 20 2. do 20.3.) Nesporazum med vami in vašimi predstojniki. Priletno presenečenje v teku večera. Zdravje odlično. je Einstein v pogovoru z nekim biografom rekel: «Za vse to jaz nisem kriv. Prinesli so mi pismo in jaz sem ga moral samo podpisati.» «A vendar ste bili vi tisti, ki je pritisnil na gumb,» je vztrajal biograf. Einstein je molčal, zatem je zlogujoč besedo za besedo, pod pritiskom dejstev, a še bolj zaradi nekega intelektualnega p > štenja, ki mu je v življenju vselej bilo pravilo, s tihim glasom priznal:, «Da, jaz sem pritisnil na gumb.» , V šoli so ga sošolci imenovali «resnicoljub», ker je ob vsaki priliki, čeprav je bil tih in zadržan, pogumno nastopil, brž ko je opazil kako krivico. Na sprejemnem izpitu na politehnično šolo v Zuerichu, je vse profesorje presenetil š svojim znanjem matematike in fizike. Ker pa je iz drugih predmetov padel ni bil sprejet. Vendar je bilo treba živeti, najti nek izhod, tembolj, ker se je medtem poročil z neko študentko iz Novega Sada, Mi-levo Marič, ki mu je rodila dva sina. Nekega junijskega jutra leta 1905, je v pisarno založnika «Fizičnih analov» z Zuerichu stopil mlad črnolas človek, spustil je tenak zvezek zgoščenega rokopisa, m dejal. «Morda bi ga lahko ponatisnili.» Na prednji platnici zvezka, je bil naslov: «O elektrodinamiki teles v gibanju.» Bila je to relativnostna teorija, s katero je v znanosti nastopila nič manj kot nova epoha. Ko je rokopis izšel, je v vsem znanstvenem svetu povzročil velikansko vznemirjenje. In najslavnejši evropski matematiki so se vpraševali: «Toda, kdo je ta Einstein?» Založnik jim je odgovarjal: «Majhen, šestindvajset- leten nemški 2id.» Leta 1881 sta dva mlada A-meričana, Michelson in Morley, izvršila poizkus, ki je bil usoden za tako imenovano klasično mehaniko. Po enem od New-tonovih zakonov, se hitrost dveh v nasprotni smeri se premikajočih teles sešteva. Tako je n. pr. hitrost dveh s šestdesetimi kilometri na uro nasproti si drvečih avtomobilov enaka, kot če bi se eden teh avtomobilov zaletel v mirujoče drevo s 120 km na uro. To se zdi zelo jasno, tako jasno, da bi ne smelo biti izjeme. In vendar izjema je, a ime ji je: svetloba. Michelson in Moley sta dokazala, da ima svetloba, naj bo njena smer kakršnakoli, naj se jo opazuje v katerih si bodi pogojih, vedno isto hitrost 300 tisoč kilometrov v sekundi. Njuna dokazovanja so bila neizpodbitna, čeprav — gledano s stališča Newtonovih resnic — nerazumljiva. Človek si težko predstavlja vlak, premikajoč se po nasipu, ki bi se sam nahajal v gibanju. Toda prav v tem je bistvo Einsteinove teorije. Ker je, namreč, hitrost svetlobe stalna, se je ne more določati v odnosu na prostor in čas, marveč se morata ravno nasprotno čas in prostor ocenjevati v odnosu na svetlobo. Med najslavnejšimi Einsteinovimi odkritji je vsekakor enač- (Nadaljevanje na 6. «tram; 1 V tem prvem letu svojega poslovati ja nam je nova galerija «La Cavana» dosledno posredovala razumevanje slik u-metnikov ustvarjajočih na najnaprednejših borbenih položajih sodobnega slikarstva, ki je večinoma diametralno nasprotno meščatiskemu pojmovanju o tem, kaj je lepo. In vsi razstavljavci niso bili Tržačani. Zato nas je presenetilo, da nam sedaj, na zaključni razstavi, predstavlja tržaškega likovnika, in to tem bolj, ker je le-ta še ne 25-letni Bruno Chersicla. Razumeli pa bomo to, če pomislimo da vodita galerijo mlada slikarja Cogno in Reinova, ter da se v preteklih dveh letih Chersicla zelo uspešno udeležuje skupnega razstavljanja, ki sega že v inozemstvo, na V mednarodno razstavo umetnosti v Bayreuthu. Letos pa je bil vključen še v milanski «Pregled mladega italijanskega slikarstva», ki je pač že dovolj prožna odskočna deska, s katere se lahko odžene tudi v zahtevnejša razstavišča slik. U. gled galerije kot je «La Cavana» pa bi trpel, če bi odpirala vrata za prve osebne razstave. Zato je verjetno Chersicla to svojo uvodno posvetitev vstopa v krog izbranih opravil v začetku preteklega meseca v Vidmu, kjer je razstavljal v ga. leriji «Girasole» pretežno ista dela kot v Trstu. So to velike podobe z naslovi «Nestvor», • Andaluzija», «Zemlja z rdečim znamenjem» itd., vse iz tega leta in z znaki lahnega tehničnega preusmerjevanja. Zanimivo pa je v njih to, da se otresajo surovosti prvotnih zasnov zgod- nje Chersiclove tvornosti. Kako prefinjen je p ostal sedaj, dobro kaže četvorica malih c-Snutkov, ki so pa kljub temu že dovršena dela, da ne rečemo najboljša, kar jih je do sedaj pokazal. Poleg teh vidimo prvič tudi 11 risb s tušem, Ki nam odkrivajo vztrajnost in vestnost njegovega iskanja zamotanih oblik. Chersicla je sicer vedno tipal vzdolž injor-malno-abstraktnih mej likovne umetnosti, toda ostajal je varno na skrajni stični črti le-teh s stvarnostjo, skušajoč najti bolj osebno pot. Zato njegovo neobičajno oblikovanje tajin-stveno prekrite predmetnosti daje tem čudnim oblikam nekaj pošastnega, kar nas neprijetno pretresa in nasprotuje sodelovanju naše domišljije, jo naravnost hromi s temno slutnjo neke v zraku viseče grožnje naši duhovni spokojnosti. Pazljivemu gledavcu pa ne uide tokrat nekaj, kar odpira ozek vpogled v slikarjevo duševno razpoloženje in ki se simbolično zrcali v treh slikah. V prvi je podan Ikarusov polet k soncu. V drugi, «Ožgani Ika-rus» pa se Chersicla oddaljuje od običajnih rešitev Ikaru-sovega konca. Ne verjame, da bi sončni žar uničil Ikarusove z voskom zlepljene peruti, saj Ikarus v tretji sliki, «Odrasli I-karus», preživi mladostni polet k soncu uspeha, v čemer se kaže Chersiclova vera v pravilnost ubrane slikarske poti, ki naj ga pripelje do sinteze predmetne stvarnosti v nadčutnem območju umetnosti. MILKO BAMBIČ Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrti. 1 jak, pisani odmevi naših dni; 13.30': Plošče prvič v oddaji; 14.40: Pojeta Zlata Gašperšič in Janez Triler; 15.00. Glasbeno potovanje v Pariz; 15.30: Mali koncert; 16.00: Tone Penko: «Medvedove dogodivščine»; 16.20: Operne uverture in medigre; 16.45: Znane melodije; 17.20: Sem in tja Po lahki glasbi; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Skladbe julijskih avtorjev; 19.00: Pianist Leon Engelman; 19.15: Komorni jazz; 19.30: Goriški obiski — (2) «Steverjan»; 20.00: Športna tribuna; 20.40: Zbor Emil Adamič iz Ljubljane; 21.00: «Vrv med nebotičniki», igra v treh dejanjih; 22.45: V ritmu in melodiji. 12.00: Plošče; 12.20: Glasbeni pro. gram; 12.25: Tretja stran; 13.15: Operetna glasba. Sobotn, 14. juliju 1082 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital morjih; 8.20: Omnibus, prvi del; 10.30: Program za najmlajše; 11.00: Omnibus, drugi del; 12.00: Pojejo Mario Abbate, Paolo Bacilierl in drugi; 13.00: Tour de France; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Preglej upodabljajoče umetnosti; 15.30: Italijanske narodne pesmi in plesi; 16.30: Lirična glasba na ploščah; 17.30: Simfonični koncert; 18.45: Orkester pod vodstvom Dona Coste; 20.20: Tour de France; 20.35: Pomorske pripovedke Vittoria G. Rossija; 21.30: Italijanske pesmi; 22.25; Ples. na glasba. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Glasba po željah, drugi del; 13.40: Popevke in ritmi; 14,30: Mali koncert zabavne glasbe; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Dalmatinske popevke; 15.45: Lahka glasba; 16.00: «Izbrali ste» . glasbeni program; 16.45; Sergej Prokofjev: «Ljubezen treh oranž»; 17.40: Jazz koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Glas Loris Volvi; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos FtL. 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Armando Romeo; 8.50: Sodobni ritmi; 9.35: «Jutri je nedelja»: glasbeni program; 10.35: Pojejo Lucia Altieri, Johnny Dorelli m drugi; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.00: Gospa ob 13 vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Glasbeni kotiček; 15 00: Melodije in romance; 16.00: Ritmi in melodije, tour de France; 17.40: Plesna glasba; 18.45: Sport; 18.45: Vaši najljubši pevci; 19.50: Radijska i. gra; 21.35: Večerna glasba; 2.2.35: X festival pesmi. III. program Slovenija 5.00; Dobro jutrol; 8.05: ček v mladinski glasbeni jo določenega dela opremi s p> trebnim propagandnim materialom, s katerim bo slednji posredoval bravcu čim podrobnejše vesti in nadrobnosti o romanu in publicističnem delu, ki. bo izšlo. Danes se po mnenju dr. Mirino zanimanje za knjigo širi tudi med ljudi iz tistih družbenih plasti, kjer se je do vče-raj branje podcenjevalo. Seveda ni moč tega posploševati, vendar je dejstvo, vsaj za Milan in druge večje severnoitalijanske centre, da se za knjižne 'z-daje najbolj interesira mlaia generacija, tista, ki hodi še v srednjo šolo, na univerzo, v večerne šole, ali se pripravlja na razne poklice tudi tehničnega značaja. Ta mlada generacija. Ki je bila pretekli dve leti najbnij zastopana v avditoriju zgodovinskih ciklusov o fašizmu v l‘a-liji, je tista, ki narekuje SDrri-r.emu založniku izdajo takšn.h del, ki bodo mladim ugasilo žejo po spoznavanju vzrokov tega obdobja. Feltrinelli je smatral, da mora takšna dela izdati predvsem po ceni, ki bo mladim ljudem dostopna in mnogo takšn.h del je izdalo v zbirki, ki se imenuje «Universale Economica», tako da so šle te knjižice na trg po ceni 300—500 lir, kar je seveda dostopno za vsaki žep. Dela, ki opisujejo in razlagajo fašistični režim, kot so «La insistenza al fascismo», «Il processo alla Muti», zatim deli Bruna Piazze «Perchè gli altri dimenticano» in «Pensaci, uomo», ki nam prikazujeta nacistična zverstva v svetovnoznanih lagerjih smrti, so bila na mah razprodana. Tiskanje takšnih knjižic v 10.000 -20.000 izvodih ni več tvegano za Feltrinellijevo hišo, vložena sredstva pa se bogato o-brestujejo! V isti zbirld je izšlo tudi delo Gaetana Salvemi-nija «Memorie di un fuoruscito». Temu velikemu antifašistu -e Feltrinelli posvetil celotno zbirko, za katero so bili pobudniki njegovi prijatelji Egidio Reale, Gino Luzzatto in Ernesto Rossi. Odločili so se, da zaprosijo za publikacijo vseh številnih del, ki jih je bil Salvemini napisal V izdajateljski dejavnosti na področju leposlovnih del se Feltrinelli spušča tudi na področja, za katera ne more pričakovati drugega, kot samo grajo. Toda objavljati to, česar se drugi ne upajo, je menda že navada te milanske založniške hiše. Prvi so izdali Pasternaka, kakor so prvi, prav pred kratkim, izdali zadnje delo Francisa Jeansona «Problemi in perspektive alžirske revolucije». Knjiga je bila izdana v francoščini in v italijanščini, kajti Jeanson ni v Franciji našel založnika, ki hi mu bil publiciral omenjeno delo. Izdaja «Gattoparda» T. H Lampedusa je bila dogodek >.a Feltrinellijevo založbo; doslej je namreč prišlo na knjižni trg 347.859 izvodov tega romana, ki bi bil za malo ostal nekje v predalu ! Z nemškim založnikom Fischerjem se je Feltrinelli domenil za izdajo ekonomične enciklopedije, katere prvi štirje zvezki bodo izšli že letos, v naslednjih letih pa po 8—10, vse do 1966. ko bo ciklus iaključen (vsega 36 zvezkov). Ni men enciklopedije Feltrinelli-Fiicher ,ie prikazati v moderni sintezi, vse kar je bilo v svetu doseženega na področju znanosti, ekonomije, zgodovine, politike, umetno-sti in literature. dm 19.00: Pevski program; 19.30: Vsakovečerm koncert; 20.40: Carl Maria von Weber: koncertni program za klavir in orkester; 21.20; Simfonični koncert. Poštar. redak- ciji; 8.35: Tri pesmi o mamici; 9.10; Zabavni kalejdoskop; 9.45: Poje Planinski oktet; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Joan Hammond in Charles Craig s tremi popularnimi dueti; 11.30: Zabavna glasba; 12.05: Kvintet bratov Avsenik; 12 25: Melodije ob 12.25; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Orkester New-.vorške filharmonije; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25; Zabavni orkestri; 15.40: Nekaj Aljaževih in nekaj Jerebovih zborov; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Ansambel Moj-rmra Sepeta; 18.10: Violina in klavir; 18.34: Pojo zabavni zbori; 19 05: Glasbene razglednice; 20.00: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: Ce že res — potem pa ples (popevke ln plesni ritmi). Ital. televizija 17 45: Program za najmlajše: 18.30: Dnevnik; 19 20: Oddaja za delavce; 20.20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «L’amico del giaguaro»; 22.20; Dokumentarni film o Tahi. ti j u; 2.2.45: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Srečanja; 22.10: Dnevnik; 22.35: Glasbeni program z orke- strom pod vodstvom Marcella De Martina. Jug. televizija JTV 20.00; TV dnevnik. Ljubljana 20 20: Ekipni finale Evropskega mladinskega teniškega kriten, ja Ualija 21.05: Jaguarjev prijatelj — glasbena revija. Ljubljana 22.15: Poštna kočija — serijski film. Beograd 22.15; Tretji človek — serijski film. t Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.3, najnižja 20.9, ob 19. uri 24; zračni tlak 1009.1 stanoviten, vlage 57 odst., veter severovzhodnik 20 km, nebo 5 desetin poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.4 sto'pinje. rm atss, WM : a aški dnevni Danes, SOBOTA, 14. Julija Franc Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 16.57 in zatone ob 1.52 Jutri, NEDELJA, 15. julija Justa SINOČI JE BILA ZADNJA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Sprejeti pogoji za gradnjo podjetja za predelavo smeti v gnojila Modernizacija in okrepitev tramvajske proge Trst-Opčine Odobrena koncesija za vzpostavitev mestne proge Trst-Križ Sinoči je bila zadnja seja polet- vavci odobrili tudi sklep o vzpo- delajo v istem podjetju in pod- nega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Če v prihodnjih mesecih ne bo prišlo do kakih izredno zanimivih dogodkov, ki bi terjali sklicanje izredne seje, se je včeraj dejansko zaključilo tudi upravno delovanje sedanjega občinskega sveta, ki mu zapade rok prihodnjega oktobra. Seja se je zavlekla do 23.15, ko se je župan zahvalil v imenu pre-bivavstva vsem svetovavcem za njihovo štiriletno delovanje v korist vseh občanov. Hkrati pa je župan zagotovil, da bo sklical sestanek načelnikov svetovavskih skupin, če se bodo do poteka mandatnega roka pojavila nujna vprašanja, ki jih mora rešiti občinski svet. V začetku seje je župan izrazil zadovoljstvo nad sporočilom, da je ministrstvo za promet vključilo v svoj program tudi gradnjo drugega tira na železniški progi Cervinjan-Mestre. Poleg tega pa je precej obširno govoril o diskusiji v poslanski zbornici o zakonu za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furla-nija-Julijska krajina. Izrazil je upanje, da bo ta zakon sprejet do 21. t. m., kot je to napovedal predsednik poslanske zbornice Leone. Občinski svet je na včerajšnji zadnji seji sprejel tudi mnogo upravnih sklepov in s tem izčrpal napovedan dnevni red. Med tenu sklepi je bilo tudi nekaj zelo važnih Tako je odbornik za občinska ’ industrijska podjetja rof. Babille predložil v odobritev sklep, ki pooblašča odbor, da začne konkretne razgovore s tržaško družbo «Società. Agricola Triesl.-na» za gradnjo podjetja za predelavo smeti v organska gnojila. Odbornik je poudaril, da se to vprašanje vleče že mnogo let, ker občinska uprava nima na razpolago dediarnih sredstev, da bi ga lahko sama rešila. Vprašanje uničevanja smeti je postalo za drst tako nujno, da ga ni več mogoče odlagati in’ ga je treba čimprej rešiti, saj odvažajo sedaj smeti iz mesta v kraške doline. V svojem poročilu je odbornik povedal, da je od 10 družb, katerim je občina ponudila pogoje za gradnjo podjetja za predelavo smeti, samo družba «Società Agricola Triestina» odgovorila pozitivno. Med drugimi pogoji, ki jih je sprejela omenjena družba in ki so za občino sprejemljivi, je tudi ta, da družba kupi zemljišče, zgradi vse naprave in u-pravlja podjetje za 25 let, nakar preide vsa imovina podjetja v last občine pod pogojem, da občina plača družbi za vseh 25 let 18 milijonov na leto, ali pa da ostane podjetje last družbe za vedno in da občina plača družbi 15 milijonov lir letno za 12 let. Po mnenju odbornika je drugi predlog najbolj sprejemljiv. Poleg tega pa se mora družba obvezati, da bo dala letno določeno količino gnojila za občinske javne vrte. Po nekaterih vprašanjih je odbornik pojasnil, da bo gradnja podjetja stala okrog 600 milijonov lir in da so pogoji, ki jih vsebuje sklep, samo osnova za sestavo dokončne pogodbe. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Občinski svet je tudi sprejel načrt za modernizacijo in okrepitev tramvajske proge Trst-Opči-ne, o čemer bomo obširneje pisali jutri. Med drugim so občinski sveto- stavitvi mestne avtobusne proge Trst-Križ. V obrazložitvi sklepa je odbornik Verza dejal, da bo enosmerna navadna vožnja na tej progi stala od Trsta do Križa t20 lir, dvosmerna vožnja za delavce in dijake pa 135 lir. O drugih bolj važnih sklepih in o vprašanjih, ki so jih postavili svetovavci, bomo poročali prihodnjič. Natečaj za nagraditev za delovno zvestobo Trgovinska zbornica sporoča, da so tudi letos razpisali natečaj za nagrajevanje delavcev, ki že dolgo jetij, ki so se lani posebno odlikovala. Natečaj se deli na štiri kategorije: Prva se nanaša na delavce, ki so 25 let neprekinjeno delali pri istem podjetju. Druga se nanaša na podjetja, ki nepretrgoma obratujejo že 50 let, odnosno 25 let, v kolikor so to obrtniška podjetja. Tretja na podjetja, ki so uvedla bistvene tehnične in socialne izboljšave v odnosu na občinstvo. Končno se zadnja kategorija nanaša na one, ki so lani dobili industrijski patent posebnega socialnega pomena. Zbornica bo razdelila 100 zlatih odlikovanj in od teh 55 za prvo, 35 za drugo, 8 za tretjo in 2 za četrto kategorijo. Frošnje je treba poslati do 15. septembra na trgovinsko zborni- co, kjer prejmejo interesenti tudi vsa podrobna pojasnila. Preložen izlet političnih preganjancev Izlet političnih preganjancev, ki ga organizirata ANPPIA in Združenje bivših političnih preganjancev antifašistov je preložen od 15. t. m. na nedeljo 22. junija. To pa med drugim tudi zato, ker se do sedaj pi prijavilo zadostno število izletnikov. Kdor želi na izlet s političnimi preganjanci, naj se prijavi na sedežu ANPPIA Ul. Madonnina 19 ali v Ul. sv. Frančiška 20 na sedežu Neodvisne socialistične zveze. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinMiiiititiiiiiiiiiii UIDI VOLITEV V LADJEDELNICAH FIO M je v glavnem ohranila v vseh obratih svoje položaje Med delavci je dobila v Sv. Marku v Sv. Roku in Tržaškem arzenalu okrog dve tretjini glasov, v Tovarni strojev pa 54 odstotkov O izidu volitev notranjih komi- odstotka, Delavska zbornica pa sij v obratih CRDA in v Trža- 80 in s tem edinega predstavni škem arzenalu smo že na kratko poročali, danes pa objavljamo nekatere podrobnosti. V ladjedelnici Sv. Marka je pilo med delavci 2189 volilnih u-pravičencev, oddanih veljavnih glasov pa 1973. FIOM je dobila 1327 glasov, to je nad dve tretjini (67,25 odstotka), Delavska zbornica pa 646 glasov, to je 32,75 odstotka. Razmerje sil v notranji komisiji je ostalo za delavce nespremenjeno, saj je dobila FIOM 5 sedežev, Delavska zbornica pa 2 sedeža. Med uradniki je bilo 592 volilnih upravičencev, volilo jih je 526, veljavnih glasovnic pa je bilo le 476, ker so oddali mnogo belih. FIOM je dobila 141 glasov, to je 29.62 odstotka, Delavska zbornica pa 335, to je 70,38 odstotka. FIOM je med uradniki napredovala in dobila enega predstavnika, medtem ko ga prej ni imela, Delavska zbornica pa je enega izgubila. Sedaj imata FIOM in Delavska zbornica po enega predstavnika vsaka. V Tovarni strojev je imelo volilno pravico 1174 delavcev, volilo jih je 1103, veljavnih glasovnic pa je bilo 1055. FIOM je dobila 568 glasov, to je 53,88 odstotka, Delavska zbornica pa 487 glasov, to je 46,12 odstotka. FIOM ima med delavci 4 predstavnike, Delavska zbornica pa 3. Od 380 uradnikov jih je volilo 345, veljavnih glasov pa je bilo 322. FIOM je dobila 67 glasov, Delavska zbornica pa 225 in oba predstavnika. FIOM je torej izgubila predstavnika uradnikov, ki ga je imela prej. V Tržaškem arzenalu je imelo volilno pravico 990 delavcev; volilo jih je 919, veljavnih glasovnic pa je bilo 868. FIOM je dobila 565 glasov (65,09 odstotka), Delavska zbornica pa 303 (34,91 odst.) FIOM je dobila 4 predstavnike, Delavska zbornica pa 2. Od veljavnega 10i glasu uradnikov je dobila FIOM 21 ali 20.89 ka uradnikov v notranji komisiji. V ladjedelnici Sv. Roka je od 332 delavcev glasovalo 311, veljavnih glasov je bilo 296. Od teh jih je dobila FIOM 197 (66,o5 odst.), Delavska zbornica 99 (33,35 odst.). FIOM je dobila 3 predstavnike, Delavska zbornica 1. Med uradniki je dobila FIOM 2 glasova, Delavska zbornica pa 33 in s tem edinega zastopnika. Na glavnem ravnateljstvu FIOM tokrat sploh ni kandidirala in je tako dobila Delavska zbornica vseh pet predstavnikov, to je 4 uradnike in enega delavca. FIOM je torej ohranila v vseh obratih med delavci večino, čeprav je za malenkost nazadovala. V Tržaškem arzenalu je na primer Delavska zbornica napredovala za 4 odstotke, pri čemer pa je treba upoštevšti zaposlitev kakih 100 novih delavcev in upokojitev starih, ki so bili v večini pristaši FIOM. Kar se volilne propagande tiče, je Delavska zbornica predvsem izkoriščala argument stavk, v katerih se je morala FIOM sama boriti. Te stavke so seveda pripomogle, da še je moral začeti Intersind pogajati pol leta prej kot bi se sicer za sklenitev nove delovne pogodbe, niso pa prinesle do sedaj neposrednih in vidnih mezdnih izboljšav, kar lahko vpliva na vsaj majhen del manj zavednih delavcev. Če se upoštevajo še nekatere diskriminacije in pritisk ter veliki upi nasprotnikov FIOM v boljše rezultate, tedaj so volilni izidi za FIOM vsekakor pozitivni, čeprav je imela v celoti prej enega predstavnika več kot Delavska zbornica, sedaj pa ima enega predstavnika več poslednja. Seveda ima pri tem glavno težo večina, ki jo ima Delavska zbornica med uradniki. Vendar pa je FIOM precej razbila ta «monopol», saj je pridobila enega predstavnika uradnikov v ladjedelnici Sv. Marka. IliiliiiiiiiiiiiiiiiiuuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiilliiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii» VČERAJ DOPOLDNE V PROSTORIH TRŽAŠKEGA ŽUPANSTVA Odlikovanje železniških uslužbencev ki so preprečili železniško nesrečo ~'1 I Včeraj dopoldne je bila v pro-»torih tržaškega županstva svečana ceremonija, med katero so izročili petim železniškim uslužbencem tržaškega železniškega departmaja, ki so 1. junija preprečili hudo železniško nesrečo med Grljanom in Trstom, zlato reprodukcijo občinskega žiga iz trinajstega stoletja. Svečanosti so se udeležili poleg odlikovancev in župana dr. Fran. žila tudi mnogi občinski odborniki, podprefekt dr. Pasino, ravna- telj tržaškega železniškega departmaja ing. Giannone in železniški funkcionar ing. Spaccini. Na svečanosti je imel župan govor, v katerem je poudaril, da z zadovoljstvom pozdravlja na župan-stv i železniške uslužbence, ki so 1, junija letos preprečili hudo železniško nesrečo in s tem rešili življenje mnogim potnikom. S tem dejanjem so ti uslužbenci vzbudili v mestu splošno pohvalo. «Občinska uprava, je dejal žu- pan, želi s tem skromnim, a pomembnim dejanjem, tolmačiti čustva in priznanje vsega tržaškega prebivalstva. Zato je moja dolžnost, da vas v imenu mesta počastim in izročim Giuseppu Stuparju, Ettoru Malisaniju, Giuseppu Spadi, Vincenzu Guerriju in Ginu Motti reprodukcijo občinskega žiga iz trinajstega stoletja. Hkrati izražam upanje, da bo njihov vzgled rodil pozitivne sadove za čimbolj učinkovito delovanje železnic» Poletni urnik SGZ Tajništvo SGZ sporoča, da bodo uradi združenja, od ponedeljka 16. julija, odprti vsak dan od 8. do 14. ure, ob petkih pa od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18.30. * Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da zapade jutri rok za predložitev prošenj za stanovanja, ki so bila grajena na o-snovi dekreta vladnega gen, komisarja št. 78 od dne 11. 12. 1958. Kdor je prošnjo napravil že pred časom, mu je sedaj ni treba ponoviti. V PONEDELJEK ZAČETEK POGAJANJ Sindikutu preklicala stavko uslužbencev javnih lokalov V torek se bodo uslužbenci sestali na enotni skupščini Včeraj je deželni urad za delo povabil obe sindikalni organizaciji, ki predstavljata uslužbence javnih lokalov, v ponedeljek na sestanek s predstavniki deloda-javcev, da bi se začeli pogajati o zahtevah uslužbencev. Sindikalni organizaciji smatrata to vabilo za prvi uspeh, saj sta prisilili deloda.iavce k pogajanjem. Zato sta sklenili, da se stavka, ki o; morala biti danes, začasno prekine. Ker pa začetek pogajanj še ne pomeni, da bodo delodajavci u-godili zahtevam uslužbencev, jih sindikata pozivata, naj bodo budni in vedno pripravljeni, da morebiti stopijo v stavko. Oba sindikata pozivata uslužbence javnih lokalov, naj se v torek udeležijo enotnih skupščin, ki bosta v torek ob 11. in 17. uri v Ulici Pondares 8/1. Na skupščinah bodo sindikalisti poročali o prvem stiku z delodajavci. Center za kultnrnc stike z inozemstvom Prejeli smo in objavljamo: «V ponedeljek 9. julija je bil na sedežu Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije sestanek pristašev. Po izčrpnem poročilu tajnika, Vittoria Poccecaja, o dosedanjem delovanju in o dosedanjem pomenu in namenu centra, so prisotni uvideli nujnost, dg se delovanje razširi na druge^dežele in na nova področja življenja in dela ljudstev v svetu. Zato so sklenili bi-steno spremenitev centra. Njegov nov naziv je: Center za kulturne stike z inozemstvom, njegov nov vodilni organ je Vodilni svet, ki ga sestavljata tričlansko predsedstvo in tajništvo, ki ima izvršilno nalogo. Za predsednika je bil izvoljen odv. Dušan Mogorovich. za podpredsednika dr. Licia Chersovani in dr. Mario Mari. Za tajnika je bil potrjen Vittorio Poccecai. Sedež centra je vedno v Ul. S. Nicolò 11-11., tel. 29403.» • Predvčerajšnjim je bila prva seja posvetovalne komisije prirodoslov. nega muzeja, ki jo sestavljajo odv. Benno Benussi, odv. Michele Miani, prof. dr. Silvio Polli, dr. Giovanni Sadini in dr. inž. Marcello Spaccini. Člani komisije so za predsednika iz. volili ar. Sadinija, potem Pa so proučili proračun za leto 1963. Walter Chiari nocoj na gradu Sv. Justa Nocoj bo prispel z letalom iz Madrida na beneško letališče «Marco Polo», od koder bo z avtomobilom takoj nadaljeval pot v Trst, Walter Chiari, ki bo nastopil v glasbeni reviji «Night and day follies». Kot smo že poročali, bodo poleg W. Chiarija nastopili še številni drugi pevci in pevkje, baletke in akrobati. Občinstvo bo z grada Sv. Justa, kjer bo predstava, lahko gledalo tudi ognjemet, četrt ure kasneje pa se bo začela revija. Prodaja vstopnic do 19.30 v galeriji Pretti, kasneje pa pri blagajni na gradu. Ponovitev glasbene revije bo v nedeljo zvečer. Lovski koledar za leto 1962-63 Izšla je nova številka uradnega lista vladnega generalnega komisariata, ki poleg raztegnitve veljavnosti številnih ukrepov objavlja tudi odlok št. 20, ki se nanaša na lovski koledar za sezono 1962-1963. Prvi člen tega odloka določa: Izvrševanje lova za leto 1962-1963 je urejeno kak ir sledi a) lov na potujočo divjačino je dovoljen od 15. avgusta do 16. decembra 1962; lov na stalno in zaščiteno divjačino ie dovoljen od 1. septembra do 16. decembra 1962; ptičji lov pa je dovoljen od 15 septembra 1962 do 15. januarja 1963; b) lov na golobe-selce, na drozge, na plavutokožce in na dolgo-krake ptice (vštevši kljunača) je dovoljen do 31. marca 1963. Prireditve in objave ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoskx. vanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje» Sodelujejo najboljši jugoslo. vanski folklorni ansambli KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in ostale informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-119) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18, ure. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje šole sporoča, da je rok VPISOVANJA V I. RAZRED srednje šole do 25. t. m. Prošnje sprejema tajništvo vsak da.n od 9. do 12. ure. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKnillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllUlIllllllllUJIIIimiMIIIIIIIIIII TURISTIČNI PROMET V LANSKEM LETU Prispevek jugoslovanskih turistov: lani 2 milijardi 313 milijonov lir! To je več kot tretjina vsote, ki jo je turizem doprinesel tržaškemu gospodarstvu - Zakaj še ni «Turističnih informacij» v slovenščini? manj 2.058.580.000 lir Po tem minimalnem računu lahko torej trdimo, da so jugoslovanski turisti pustili lansko leto v našem mestu najmanj 2 milijardi 313 milijonov lir, ali več kot eno tretjino celotne vsote, ki jo je turizem doprinesel tržaškemu gospodarstvu (6 milijard 208 milijonov). In pri tem še enkrat poudarjamo, da v to vsoto niso vključeni ostali nakupi v trgovinah, ki predstavljajo nedvomno mnogo višjo postavko. Račun nam torej jasno kaže ve-ligo vlogo Jugoslovanov v tržaškem turističnem prometu. Zato se nam pa ob teh številkah še enkrat in bolj kot kdaj koli vsiljuje vprašanje: ali mar jugo- slovanski turisti res niso vredni, da jim Tržaška turistična pokrajinska ustanova nudi «Turistične informacije» v slovenščini? Pred časom smo objavili | obračun turistične ustanove 800 statistične podatke o turističnem lir dnevnih stroškov, kar pomeni, prometu, ki so ga lani zabele- da so Jugoslovani realizirali naj-žili na tržaškem področju. Podatke smo črpali iz letnega poročila Tržaške pokrajinske turistične ustanove in iz njih je bilo med drugim razvidno, da so turisti, ki so lani prišli na naše področje porabili pri nas najmanj 6 milijard 208.282.230 lir. Poudarili moramo, da v to številko niso vključeni razni nakupi v trgovinah, temveč samo stroški za hotelsko sobo, hrano, prevozi po mestu, nakup spominskega predmeta (razglednice itd.) ter «razni stroški», ki gredo od maksimuma 1500 lir za gosta v hotelu I. kategorije do 250 lir za gosta v gostišču. Izključno torej «živi» turistični stroški, ki — kot smo že omenili — ne upoštevajo nakupov v trgovinah z oblačili, o-butvijo itd. Na osnovi teh podatkov pa smo si lahko ustvarili vsaj približno sliko, kaj pomenijo Jugoslovani za tržaški turizem. Kratek račun nam je povedal, da predstavlja postavka «Jugoslovani» pomemben, rekli bi najpomembnejši faktor v obračunu, ki ga je za lansko leto predložila tržaška turistična ustanova. Sicer pa poglejmo številke, saj so te same po sebi najbolj zgovorne: Lani je v raznih hotelskih o-bratih na Tržaškem prenočevalo 26.847 jugoslovanskih gostov, ki so ostvarili 47.305 nočnin. Če sedaj upoštevamo najnižji predvideni strošek, ki ga navaja turistična ustanova, namreč za hotele III. kategorije (4.300 lir dnevno), tedaj lahko izračunamo, da so jugoslovanski turisti porabili minimalno 203.411.000 lir. Pripominjamo. da je to minimalna številka, saj so Jugoslovani na prvem mestu tudi glede nočnin v hotelih II. kategorije. V zasebnih stanovanjih, kjer oddajajo sobe v najem tujcem, so Jugoslovani lansko leto ostvarili 17.821 nočnin. Za to kategorijo računa turistična ustanova povprečno 1.600 lir dnevnih stroškov, kar pomeni, da so jugoslovanski turisti porabili nadaljnjih 28.513.600 lir. Podobno velja za počitniške domove, kjer so Jugoslovani realizirali 15.181 nočnin, medtem ko se dnevni povprečni stroški računajo na 1.300 lir. Ta kategorija turistov je torej pustila v našem mestu 19.735.300 lir. Končno imamo še zdravilišča, kjer je bilo realiziranih 1.668.200 lir, campinge s 777.000 lirami in mladinski hotel s 95.580 lirami. Poročilo pa omenja tudi 3 milijone 308.500 prihodov tako imenovanih «ekskurzionistov», to je o-seb, ki so se na našem področju zadržale manj kot 24 ur. Med njimi je po uradnih podatkih turi- Izpred sodišča Skupina albanskih in srbskih beguncev se je stepla 29. avgusta v taborišču pri Sv. Soboti. Prepir se Je v nekaj minutah pretvoril v pretep, v katerem so uporabljali železne palice in metali kamenje. Sodišču so prijavili štiri pretepače: 32-letnega Branka Mi-kuliča, 34-letnega Nuhija Abdu-ja, 29-letnega Isa Muhametaia in 24-letnega Umerja Ademija. Kazensko sodišče je vse obsodilo na štiri mesece zapora z vsemi olajševalnimi okoliščinami. # * * Lani 5. maja je finančna straža pridržala na pobrežju Tretjega novembra 35-letnega Francesca Mi-sleja, pri katerem so našli 16 zavojev ameriškega sredstva za preprečevanje vonjev «artematic», ki jih je nekaj prej kupil od mornarja z motorne ladje «Vulcania». Mislej je povedal, da je preparat kupil za družinske potrebe. Sodišče ga je obsodilo zaradi tihotapstva in neplačanja IGE na 15 dni zapora in 5000 lir globe. Nezgoda na delu Na delu pri podjetju Snia Viscosa se je včeraj popoldne ponesrečil lii-letni Adriano Gabrielli jz Starih Milj št. 3, ki so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Spodrsnilo se mu je namreč in se je pobil po glavi ter dobil rahel pretres možgan. Avto v žensko V Drevoredu D'Annunzio je včeraj popoldne 35-letni Giulio Berossa iz Ul. Campanelle 58 z avtom povozil 67-letno Emilio Coi-stične ustanove 2.573.225 Jugoslo-1 dezza vd. Flego iz Ul. Luciani 14, vanov, ki so prišli v naše mesto ki je šla čez cesto na določenem z obmejnimi propustnicami. Za prostoru za pešce. Zenska se je to kategorijo turistov predvideva | pobila in ranila po rokah in ko- lenu leve noge. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo morala dva tedna. Motorist v avto Na Trgu Baiamonti je včeraj popoldne 49-letni Danilo Mayer iz Ul Matteotti 24 trčil z motorjem oh avto, ki ga je vozila 24-letna Claudia Mondo por. Millo iz Ul. De Franceschi 9. Zenski se ni zgodilo nič hudega, motorist pa je treščil na tla in si zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral tri mesece. Plamen v delavca Na dermatološki oddelek so včeraj popoldne sprejeli 37-letnega Artura Gagnija iz Ul. Rossi, ki se bo moral zdravitt dober teden zaradi opeklin po obrazu in rokah. Gagni je pri podjetju Italcementi varil cevi, pa je nenadoma puhnil plamen in cevi, v kateri so bili ostanki nafte. Njegovi delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč, nato pa so ga z osebnim avtom odpeljali v bolnišnico. Smrt s plinom Sinoči so pripeljali v mrtvašnico truplo 63-letnega Pietra Pa-scottinija iz Ul. Pesce 3, ki se je verjetno zaradi dolge oilezni zastrupil s plinom v svojem stanovanju, ko je bil sam d i.iiii. . Tečaj za popravne izpite Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni potekel rok za prijavo v tečaj. Prosimo pa vse prizadete ,da se prijavijo v tečaj takoj, ko bodo znani izidi malih matur. Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Ul. Ginnastica 72. tel. štev. 93.167. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir» b0 imel sestanek v nedeljo 15 t.m v prostorih kluba, Ul. dei Montec-chi 6, od 10. do 12. ure. Člani naj se sestanka udeležijo in prevzamejo vse zadnje novosti. Naslednji sestanek do. zaradi počitnic, v nedeljo 5 avgusta t.l. * * * Narodna in študijska knjižnica v Trstu bc zaprta onn Wayne. Dean Martin, Ricky Nelson. Excelsior 16.00 «Casablanca». Hun> phrey Bogart, Ingrid Bergman. Grattacielo 16.00 «Mož s sivo obleko» (L’uomo dal vestito grigio). Gregory Peck, Jenifer Jones. Technicolor. Arcobaleno 16.00 «Indijanska ljubimka» (Amante indiana). Technicolor. James Stewart Supercinema 16.00 «Na sejmu za h10* ža» (Alla fiera per un marito). "" Barve de Luxe. Pat Boone. Alabarda 16.30 «FBI proti doktorju Mabusu» (FBI contro il dottor Ma. buse). Lex Barker. Aurora 16.00 «Kriminalke Edgard» Wallacea št. 2» (I gialli di Ed-gard Wallace n 2). Cristallo 16.30 — 20.30 «Deset božjih zapovedi» (I dieci comandamenti). Technicolor. Garibaldi 16.30 «Zadnji izziv» (L’ultima sfida). Technicolor. Capito! 16.00 «Toto Diabolicus». TO’ tò, Raimondo Vianello. Impero 16.30 «Blue Hawaii». Technicolor. Massimo 16.30 «Znamenje maščevav-ca» (Il segno del vendicatore). " Technicolor. Robert Hunder. Moderno 16.30 «Macist na dvoru Ve. likega Kana» (Maciste alla corte del Gran Khan). Technicolor. G°r" don Scott Astoria 17 30 «Zaliv pekla» (La baia de'l'inferno). Technicolor. Astra 16.30 «Hrabrost in izziv» <•* coraggio e la sfida). Technicolor. Vittorio Veneto 16.30 «Paris Blues*. Paul Newmann. Ideale 16.30 «Kratke ljubezni v Palmi di Maiorca). A Sordi. Marconi 16.30 «Upornica zahoda» (La ribelle del West). Technicolor. — Maureen O’Hara. Abbazia 15.30 «Konstantin Veliki» — (Costantino il Grande). Technicolor Cornei Wilde, Beiinda Lee. Skedenj 20.30 «Dekle staro 1000 mesecev» (La ragazza di 1000 mesi)-Tognazzi, Vianello. KINO SKEDENJ predvaja danes 14. t. m. ob 20.30 na prostem film; Tisoč mesecev staro dekle (La ragazza di mille mesi) Igrajo: VIANELLO TOGNAZZI D. DE METZ KIHO PROSEK-KOWTOVEL predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 Warner Bros barvni film; Tolpa angelov (La banda degli angeli) Igrajo: CLARK GABLE in YVON DE CARLO NOČNA služba lekarn Crevato. Ul. Koma 13; Croce Verde, Ul. Settelontane 39; dr. Gmeiiier, Ul. Gluha 14; Al Lloytì Ul. dell'Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. TRŽAŠKA KNJIGARNA EETrst • Ul. Sv. Frančiška 20 ^Etel. 61.792 --------: N O V O : Gerard Walter: Zaton Bizanca L 1450 Mitscherlich : Medicina brez človečnosti L 1350 Mali oglasi- «PLASTIKA» - Trst. Ul. IVAnnunt'0 St. 4 (blizu Trga Garibaldi) Varu nudi: torb ce raznovrstne ter šport’ ne. namizne prte (Cerade). cedilniK* za posudu, bHzine, žimnice za u> rn.ir.le, »reče za perilo iM obleke i,l! vse iz plastike in gume no zinemO1 cenah. Obiščite nas! MOTOCIKLISTI: nadomestne dele vsa motorna vozila vseh znamk dobite pri CHEMASCOL1 Agencija M0-toguzzi. Trst. Ulica Fabio Severo **• PLASTIKA za pokrivanje tal po ^ lir kv. m, prepioge vseh vrst ** soo; in hodnike, pode Iz gume, *"r no.eja. cevi iz plastike za vrtove za r'šno uporabo, -vrbice, zavese ir vse ostale predmete iz gume m h'* st.ke Cu Ule pri 1TALPLAST, Tl» Trg Ospedale št. 6. PRI MAGL1ARFLLA se z uspeh'*'’ nadaljuje prodaja« majic, srajc, ** rila. kopalnih kostumov Bajbol!*^ znamk /a moške, ženske |n otrok* po nepobitruh cenah Zapomnit« 51 MAGLIABELLA Trst. Korz« Garibaldi St It nekaj korakov od a*" tobusne postaje. ANGLEŠČINO In matematiko pouWj Je diplomiran: v USA. Telefonira11 na št. 28-926 DEKLETA, ki se želijo Izučiti 118*' nja na stroj išče čistilnica (Tini®' ria) Rustia, Damiano Chiesa št. '■ MEHANIKA pol delavca, resnega I® delavnega, išče mehanična delavn>ca v Uuci Giglio Padovan 6 ■S- Dne 10. t. m. je nenadoma preminila UUDMILA STEKAR vd. GAŠPERŠIČ Žalostno vest naznanjajo sin ANTON s soprogo Sonjo Gržinid, vnukinja Erika, sestre, bratje in ostali sorodniki. Žalujejo z njiibi družine Stekar, Buglioni, Gašperšič Gavine! in Griinič. Vsem, ki so žalovali z družino naj gre moja zahvala šin ANTON Jahalni in vozni turnir» v LIPIČ O Spoštovano tržaško javnost VABIMO jutri, 15.t.m.ob 14.uri na tradicionalni Sodelujejo konjeniški klubi i/ Beograda, Novega Sada, Sarajeva, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Celja in Lipice Velika zabava! Javni ples na prostem! Priporočamo moderno preurejeno restavracijo v Lipici PRIREDITELJt VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH ŠOLAH Izpraševavci in maturanti iz oči v oči za zeleno mizo Kaj so izpraševali in kako so odgovarjali prvi kandidati na učiteljišču Prvih deset kandidatk oz. kandidatov, ki so se posvetili učiteljskemu poklicu, se je predvčeraj zvrstilo pri zeleni mizi. Vsi so *i na moč prizadevali, da bi kar najbolje in zadovoljivo odgovarjali na vprašanja, ki so jim jih zastavljali izpraševavci. Ti pa so izonali taka vprašanja, ki so ter-J, odgovor, ki naj bi dokazal Jinai datavo pripravljenost, razgledanost, samostojnost, skratka zrelost. In pri nekaterih, sicer 0 sedaj še redkih, se je ob tem mela kar prava znanstvena razprava, med njim in izpraševav-cem. Večini pa je bilo le treba po-n0ati iz zadrege z dopolnilni-s'h !’Pra^ar>v- A to utegne vča-j °'ti tudi nevarno, ker se pri e,n kaj rado zaide v «neznane ’°de*, kjer se nepričakovano po-azejo razpoke, vrtinci in oaze v znanju. Razumljivo je. da ni šlo brez ervoznosti, saj se pri takem izpraševanju odloča o nadaljnji živ-J.enJski poti in usodi mladega 'oveka. Kdo bi mogel biti ob akt priložnosti ravnodušen! Menar pa se je začetna trema moč-° ublažila spričo dobrohotnega nastopanja vseh izpraševavcev. izpraševanje kandidatov je bi-P v dveh skupinah: v slovstveni ‘n znanstveni. . ^ slovstveni skupini so izpra-italijanščino, slovenščino, la-nsč ino in zgodovino. V znan-skupmi pa pedagogiko, psi-oiogij0j matematiko, zemljepis, iziko. prirodopis, risanje, zgodo-'?° umetnosti in petje. Nekateri kandidati so zadovoljivo včeraj še odgovarjali in _ j --‘Uiuvin/u ituyui/ui JUU Utr pokazali mestoma dokajšnjo zre-«, • čeprav so bila vprašanja za-atevna in obsežna. iz slovenščine so bila med dru-m’ux, vprašanja: "vnetje nesreče: Oblikovna a- l'1 ‘za. Splošno. Kako' so n asta- -p n em.atika v Kosovelovem delu. govor na to vprašanje terja jj®? temeljito poznavanje vsega /J krnskega pesnika in knndi-yka se je pri tem. kar drezala. , *znraševavec I ..ZčjUHBtr.: J 1 '-v I -- mmm |flk v Zrelostni izpit: prijateljski razgovor med profesorjem in učiteljem bodočim tem kar dobro k ."'"'enanec je «potipal» tudi ko. je kaj kandidatka trdna v ! in je hotel vedeti, kdaj rs’Tnb‘mo zaimke cel. ves in sl "h m°č zanikati, da mora »•S. ŠSPJF&rttSZ ■" dopovedati. 2 »...d.. odgovarjali v sosedni sobi na vprašanja iz predmetov, ki spadajo v znanstveno skupino. Pedagogika je za učitelja pač eden najvažnejših predmetov. Bistvo in pomen šole. O učbenikih. Pomen računice. Iz psihologije : O šolskem otroku 1 in 2. stopnje osnovne šole. Pomen Froebla za pedagoško vzgojo. Froeblova «darila» v otroških vrtcih. Kdo je duhovni oče empirizma. Kantov knticizem. Pomen nedeljskih šol za razvoj slovenskega šolstva. Predavalna učna metoda. Pozitivne m negativne strani globalne metode. Croce. Vpliv neoidealiz-ma na strukturo šolskih programov. Nekaj splošnih načel pri pouku računstva. Kako obravnavamo poštevanko v II. razredu. Kritična analiza metode Montes-sori. Tudi znanje risanja je vsakemu učitelju zelo potrebno, saj je prepogosto to edini način, s katerim more ponazoriti učencem tisto, če- zika°’ kar ie temelj vsakega je- Jn se: Kai je metonimija? Od-vor — definicija podkrepljena uekaj primeri. dih' Aa^janščine je morala- kan-. “utica vrečitati odlomek Dante-tim Paradiža, zatem razložiti k sto izrazov, ki jih je tam cel “p. potrebnih pojasnjevanja, o ztiiku samem in podobno. Blije je sega[0 vprašanje: Po-n° skupščino, kateri politik sriig razglasil. In s tem v zvezi pfpj e ulj imena prvih državnih diin **dnikov De Nicole, Einau- a.. snm ,razglasil. In s tem v zvezi ’ culi ‘Sednil Publika med monarhijo in rejo v'j?- Kako ljudstvo izraža snodi, .‘lo- O volilni pravici, poslau-vla^'n senatorjih, parlamentu in ttiiir.'-, predlaga zakone in še Turi- j' zgodo,- v vašo — slovensko — Veš Mtn° so segla vprašanja : Kaj hotel taborih. Kaj so Slovenci Sorišb' doseči z njimi. Znameniti Kandidatka je najprej pokazala nekaj primerov risanja «n mreži», ki se rabi na elementarni stopnji, zatem je s preprostimi sredstvi pokazala, kako nastajajo razne kombinacije nekaterih okraskov in predmetov. Na višji stopnji pa je v rabi risanje učnih enot in je nastala tako na tabli enota «Morje». A iz umetnostne zgodovine so bila vprašanja: Slikiir Raffaello. Impresionisti — značilnost. Slovenski impresionisti. Moderni slikarji. Tržaški slikarji. Iz petja so bila vprašanja kar zahtevna. Kandidatka je morala odgovoriti na vprašanja kakšna je bistvena razlika med durovo in molavo lestvico, kako sc trans-ponira (praktičen primér). Kdaj spremeni otrok glas. Kako podaljšamo noto. Kako delimo pfetje po glasovih. Slovenska zborovska glasba. Tnktiranir. Prirodopis: Kisline, soli, lugi. Mikrobi in osebna zaščitna sredstva. Luna in plimovanje. Zemljepis : Aglomeracija m faktorji, ki vvlivaio na razvoj mest. Padska nižina in nje gospodarska važnost. Fizika: Raztezanje teles. New-tonov zakon. Magneti. Leče in načrtovanje slik. Električni krog. Matematika: Pravokotni trikotnik. Racionalna aritmetika: Ulomki, lastnosti. Deljenje. S. A. (n oris Bi 0-1) e n e šli! dnevnih GORIŠKO GOSPODARSTVO V MAJU Kljub stavkam ugoden razvoj industrijske proizvodnje V trgovini najvažnejši sejem Alpe-Adria v Ljubljani Po podatkih vestnika trgovin- je bil v sredini meseca v Ljub-zbornice v Gorici smo imeli j ljani. V krajevni trgovini je bilo v maju uvoženega iz Jugoslavije za okrog 38 milijonov blaga z uvoznimi dovoljenji -izvoženega pa je bilo za okrog 183 milijonov. Poleg tega je bilo uvoženega precej industrijskega lesa, drv, in raznih izdelkov direktno preko carine. v preteklem maju na Goriškem precej neugodno vreme za kmetijstvo. Vendar pa so pšenični posevki dobro pokazali in isto velja tudi za druge kulture. Košnja se je začela prav zaradi neugodnega vremena z nekolikšno zamudo. Na področju živinoreje ni bilo posebnih novosti, vendar se je število goveje živine zopet nekoliko dvignilo, tudi zaradi boljših tržnih cen. Na industrijskem področju je prišlo v tem mesecu do večjih gibanj med delavstvom, ki je postavilo svoje zahteve. To je občutila tudi proizvodnja. Zaradi novih naročil so ladjedelnice v Tržiču povečale svoje izglede za proizvodnjo. Tudi električne delavnice so se začele pogajati za nova naročila, kar bo prineslo napredek v proizvodnji. Zadovoljivo se razvija proizvodnja statev, drugih tekstilnih strojev in kovinske embalaže. Zaradi stavk je nekaj nazadovala proizvodnja hladilnikov Proizvodnja v tekstilni industriji je bila normalna. Rajonski oddelek v Podgori so povečali in nadaljevali so ,z obnovo tehničnih naprav, ki so jo začeli že prejšnje mesece. Tudi povpraševanje po tekstilnih izdelkih je bilo precejšnje. V tovarni sode v Tržiču so zopet znižali število delavcev, da bi pocenili proizvodnjo. V lesni industriji so imela nekai težav podjetja za izdelavo furnirja . zaradi inozemske konkurence. Po drugih podjetjih niso zabeležili podjetje IRI v Tržiču, v katerem je zaposlenih okrog 900 delavcev in uradnikov je bilo zanimanje za volitve precejšnje Uradni izidi so bili objavljeni včeraj in ne prinašajo kar se 1 njki kmetovavcev iz Standreža in VČERAJ POPOLDNE NA ŽUPANSTVU Urejevanje vprašanja arondacije zemljišč Jugoslovanski predstavniki so pojasnili smernice svoje kmetijske politike Včeraj popoldne ob 18. uri je na tem sestanku imeli priliko, da bila na županstvu v Gorici seja.se seznanijo s terni vprašanji, ki jih bodo proučili. Ker je vprašanje zelo obsežno, sodimo, da bodo današnjemu sledili še drugi sestanki, ki bodo omogočili ureditev tega, za kmečkega človeka tako važnega vprašanja. zastopnikov oblasti iz Gorice m Nove Gorice. Iz Gorice so bili prisotni župan dr. Poterzio, predstavnik organizacije neposrednih obdelovavcev Ballaben ter zastop- tiče razdelitve sedežev nobene spremembe v primerjavi z lanskimi izidi, pač pa je nekaj sprememb v številu glasov za posamezne sindikate. Rezultati so naslednji (v oklepaju podatki za lansko leto): URADNIKI: UIL 62 glasov in en sedež (78 in 1 sedež); CISNAL 74 glasov in 1 sedež (64 in 1 sedež); CISL 33 in nič sedeža (39). DELAVCI: FIOM ^329 in tri sedeže (360 in 3 sedeže); UIL 186 in 1 sedež (174 in 1 sedež); CISL 84 in 1 sedež (69 in 1 sedež); CIS NAL nič (29). Izidi volitev za notranjo komisijo OET v Tržiču Pretekli četrtek so bile v podjetju OET v Tržiču volitve za novo notranjo komisijo. Ker je to po velikosti drugo največje IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Podturna. Z jugoslovanske strani pa so bili prisotni predsednik o-krajnega ljudskega odbora iz Nove Gorice Milan Vižintin, predstavnik gospodarskih organizacij dr. Rutar in izvedenec za kmetijska vprašanja. Na včerajšnjem sestanku' so člani jugoslovanske delegaciie pojasnili smernice svoje politile v kmetijstvu ter nakazali praktične rešitve te politile, ki so privedle do arondacije zemlje v nekaterih predelih jugoslovanskega obmejnega pasu. Zastopniki kmetov iz Gorice so Kotel tovarne v Rupi predmet sodne razprave Zaradi neprevidne vožnje, bo moral plačali težke milijone odškodnine Včeraj je imelo okrožno sodišče avto krenil na levo, ne da bi v Gorici še zadnje zasedanje pred \ dal prednost motociklu, ki je pri-poletnimi-počitnicami, ki bodo za hajal z njegove desne Pri trče-več kot dva meseca prekinile njegovo delovanje. Na dnevnem redu je bilo več razprav, ki pa so jih rešili precej naglo. Tako se je moral med drugimi zagovarjati tudi 41-letni vodja papirnice v Rupi dr. Franco Celot» nju je Trevisan odnesel hude poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti šest mesecev ter so mu ostale trajne posledice na obrazu in je ostal 65-odstotni in-Ì valid. Okrajni sodnik v, Tržiču je Ber- kakšnih oosebnih sprememb, kar b'’ca 30. Prijavila ga je UTIF iz velja tudi za slaščičarsko in kon-j Vidma' ki ie ^Pravila dne 21. de- cembra 1960 kontrolo pri tovarni ti iz Milana, Piazza della Repub- , tuzzija obsodil dne 13. decembra servno industrijo. V avtoprevozništvu je obnova skupne delovne pogodbe ugodno vplivala na ves sektor. Omeniti je treba tudi povečan blagovni promet v pristanišču v Tržiču. Na trgovinskem sektorju je treba omeniti sejem «Alpe-Adria», ki iiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiilMiiitiiiiiniiiiiiiiiimtHifiliiiiiiMiMiiMntititiniiiiiiMiiniiiiilummMiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiimiiiimMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiminimiiiiiiiiiiiimi IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Razprava proti «pomlajrvaveom» prekinjena za nedoločen čas Vse akte so vrnili preiskovalnemu sodniku, da se ponovno ugotovi mnenje izvedencev o škodljivosti preparala - Javni loživec je pa za vse štiri mesarje zahteval denarne kazni 7Politiki iz časa taborov. S ki od Italijo. Kje je ®°dbn slovenija. Mirovna po-1,0 priti svetovni vojni... °tem pa so drugi kandidati Kine na Pred kazen«'-im sodiščem je bila včeraj razprava o prizivu v zvezi s štirimi tržaškimi mesarji (Ascare Marghetti, Giuseppe Po-loiaz, Remigio Marši in Calvino Benedetti), ki so že bili pred sodiščem zaradi «pomlajevanja» mesa z natrijevim sulfidom. Sodišče, ki mu predseduje dr. Boschini, je odločilo, da se ponovno ugotovi mnenje izvedencev, če dodajanje natrijevega sulfida meso izpreme-ni, odnosno izpremeni njegovo kakovost ali normalno sestavo. Zato so razpravo za nedoločen čas prekinili in vse akte predali preiskovalnemu sodniku. Ze 6. aprila so se omenjeni štirje mesarji zagovarjali pred preturo, ker so jih obdolževali, da so prodajali zmleto meso, v katerem je bil natrijev sulfid, ki je služil za poživitev barve in da so ga prodajali kot pristno meso, ki v resnici ni bilo tako. Obtožnica je tudi govorila, da so prodajali živila, ki sicer niso škodljiva, vendar pa z izpreme-njeno naravno sestavo. Na takratni razpravi je sodnik dr. Brenči obtožence oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej sodbi se je pritožil javni toživec kot tudi obtoženci in tako je prišlo do včerajšnje razprave. Na včerajšnji razpravi je obtoženi Marghetti izjavil, da so natrijev sulfid, znan z nazivom «re-viveur» dodajali mesu takoj ko so ubite živali razčetverili. Meso je bilo torej popolnoma sveže. Nato je dodal, da so dodajali kemični preparat samo zato, ker zmleto meso že v petih-desetih U/7TJtMIk- minutah izgubi barvo, medtem ko I zagovarjala 24-letni Erminio je pod vplivom kemičnega prepa- mar, doma s Stare istrske c Co- plivom kemičnega prepa- I mar, doma s Stare istrske ceste rata ohranilo naravno barvo pri- [ št. 25 in 19-Ietpi Emilio Stopar iz bližno eno dopoldne Javni toživec je zahteval za Pn-loiaža in Benedettila, da plačata po 150.000 lir globe, za Marghet-tija in Marsija pa po 100.000 lir. Odvetniki obrambe so predložili sodišču obsežno dokumentacijo z izjavami zdravnikov in kemikov, ki so v nasprotju s stališčem ravnatelja pokr. kemičnega laboratorija dr. Bartolomea. Ravnatelj tega laboratorija je namreč pred sodiščem pod prisego izjavil, da meso, k3teremu je dodan omenjeni kemični preparat, ni več pristno. Obramba je tudi ugotovila, da natrijev sulfid ni škodljiv in da je prav obratno v manjših količinah koristen, da ohranja meso sveže in da se spremeni s stikom z mesom v angleško sol. Obramba je prišla do trditve, da bi tožilstvo moralo iz psiholoških razlogov obdolžiti nadzorne oblasti, ki so dopuščale uporabo tega preparata dve leti brez vsake pripombe. Pred kazenskim sodiščem sta se Valmaure št. 2. Obdolžena sta bila dolge vrste tatvin, ki sta jih izvršila v prvih treh mesecih letošnjega leta. 7, a torišče svojih tatinskih podvigov sta si izbrala stanovanja in avtomobile in obtožnica našteva kar 20 takih primerov. Stopar je poleg tega še obdolžen sestih tatvin iti da je vozil ukradene avtomobile brez vozniškega dovoljenja. Poleg teh dveh obtožencev so bile obdolžene tudi štiri osebe, ki so kupovale ukradeno blago. Zena Comarja. 19-letna Ivana Sekalec, pa je bila obdolžena, da je pri tatvinah pomagala. Sodne spise o mladem Stoparju so ponovno predali preiskovalnemu sodniku na zahtevo obrambe, da obtoženca preiščejo psihiatri, Comarja pa je sodišče obsodilo na osem mesecev zapora in na 50 tijoč lir globe. Comarjevo ženo so oprostili, kot tudi vse ostale o-sebe, "ibdolžene nakupa ukradenega blaga. v Rupi in ugotovila, da ima kotel za mineralno olje, ki služi za pogon m ogrevanje, več kot 10 kubi metrov ter da bi ga moral Celotti kot pravni zastopnik podjetja prijaviti pristojnim oblastem. Finančni organi so v tem smislu vložili prijavo, na podlagi katere je prišla zadeva- pred sodišče. To je dne 30. decembra lani poslalo v Rupo svojega izvedenca inž. Dinellija, da bi ugotovil prostornino omenjenega kotla. V svojem poročilu je inženir Dinelli ugotovil, da ni mogoče točno izmeriti prostornine kotla, ker je ta vzidan pod zemljo. Te njegove ugotovitve se je o-prijel na razpravi branivèc odv. Mayo ter zahteval oprostitev Ce-lottija s polno formulo. Sodišče je tej zahtevi ugodilo in oprostilo Celottija ker da ne obstaja kaznivo dejanje. :Js -j: !il Včeraj je bila tudi prizivna razprava v zadevi 51-letnega Emila Bertuzzija iz Trsta, Ul. Galleria št. 16. Obtožnica pravi, da je mož, ko je dne 5. 6. 1960 okrog 16. ure vozil svoj avto Fiat 1100-103 od Trsta proti Tržiču povzročil trčenje z motociklom Bianchi, ki ga je vozil Mario Trevisan iz Gradiške v smeri od Tržiča proti Trstu. Do trčenja je prišlo pri odcepu ceste v Devin, kjer je lani na 7 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov ter odškodnino Trevisanu v znesku 6,5 milijona lir. Kazen je pogojna če Bertuzzi izplača odškodnino v roku enega leta. Proti tej razsodbi je Bertuzzi vložil priziv. Prizivno sodišče je zaporno kazen znižalo na 3 mesece, potrdilo pa je prvostopno razsodbo kar se tiče izplačila odškodnine ter določilo kot začasno odškodnino en milijon lir. Poleg tega bo moral Bertuzzi plačati še dodatne sodne stroške v znesku 50.000 lir. Civilno stranko je zastopal odvetnik Macoratti, Bertuzzija pa je zagovarjal odv. Poillucci iz Trsta. Drž. tož. Piacentino; preds. sodišča dr. Storto; zapisn. Omeri. nik lista «Delo», ki je v kratkem opisal borbo ustanoviteljev časopisa že v času fašizma, ko so morali delati v ilegali. Pri tem naprednem gibanju je sodeloval tudi Pinko Tomažič. Govoril je tudi o borbi naprednih strank proti ostankom fašizma in atomsKim poizkusom. Po končanem govoru je sledila plesna prireditev. Na plesišču se je kmalu nabralo precej plesnih parov, ki so se veselo vrte'i o» spremljavi godbe. Ob 22,30 so izvolili «zvezdo» Unità in Dela. Komisija je izbrala 20-letno Dober-dobko Almo Ferfolja. Po končan prireditvi se je ljudstvo razšlo z željo, da bi še organizirali na Poljanah tako prijetne zabavne večere. Praznik komunističnega liska na Poljanah Praznik komunističnega tiska, ki so ga zaradi slabega vremena preložili, je bil v nedeljo 8. julija na Poljanah. V popoldanskih urah je bilo tekmovanje v briškoli, ki je privabilo precej ljubiteljev igre iz okoliških naselij. Vrhovci so odnesli glavni dobitek, gnjat, Martinci in Doberdobci so se morali zadovoljiti z drugim, tretjim in četrtim dobitkom. Paviljoni so bili odprti že pred poldnem, do pozno v noč je bilo okrog njih vse živo. Pozdravni govor je imel ured- lllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlilMIIIIIIIIIHMIIIIIIIIII IZ BENEŠKE SLOVENIJE Obmejni promet v juniju Volitve v Tavorjani bodo 22. t. m. V preteklem mesecu juniju so na čedadskem področju zabeležili v maloobmejnem prometu 12 593 prehodov. Od tega je šlo na dru- 'LUi: ■: m::;. Predvaja danes 14. t. m. z zadetkom ob n» Prostem film: 1*. in ob 20.30 uri VELIKI ROP V BOSTON!) (La grande rapina di Boston) Igrajo: JAY BARNEY in S. PAT O’ MALLEY kino «iris» prosek Predvaja danes 14- t. m. ob 19.30 »vanturistlčni film: uri barvni dramatični in JEZDEC SAMOTNE DOLINE (Il cavaliere della Valle solitaria) ^rajo; ALaN LADD. VAN HEFLIN, JEAN ARTHUR. J. PALANCE Kot že prejšnja letà,' letos nosila .glavno težu zaključnega nastopa plesne šole «Tersicore» N. Lebanova, ki je s svojo izredno mehkobo in vživetostjo morda edina dvignila določene točke sporeda od gole šolske produkcije do resničnega umetniške» tiidi gà doživetja. ’ Nežna ih prefinjena v-. «Slikarju -in Muzi», dramatična v Sibeliusovem «Valce triste», stroga najprej in potem polna hrepenenja v «Baletni šoli», nam je poleg precejšnje tehnične iztirjenosti, pokazala tudi velike interpretativne zmožnosti, kar nam daje' gotovo jamstvo za nadaljnji razvoj; mislim samo, da je ra Gorico že prerasla in da ji ta ne more nuditi več ničesar. O .C. Na sliki Nadja Lebanova in G. P. Gordano v «Slikarju» in «Muzi». (Foto Altran, Gorica). S seje pokrajinskega odbora Počitniška kolonija v Gradcžu Manifestacija naprednih mladincev Jutri v nedeljo 15. t.m. bo v Tržiču zborovanje demokratičnih mladincev pod geslom: manitesta-cija za mir in proti fašizmu. Organizatorji zborovanja so socialistični in komunistični mladinci, mladinska sekcija PSD1 iz Tržiča, prosvetno društvo iz Doberdoba, srednješolci iz Tržiča, mia» di Aclisti iz Tržiča in mladinski odbor pri podjetju Kreutner. Na programu je motociklistična štafeta, ki bo ob 9. uri odšla iz Gradiške preko Gorice - Gradiške in Ronk v Tržič, kjer bo ob 11.15 zborovanje v dvorani Roma. Tu bodo govorili predstavniki organizacij, ki so pripravile zborovanje in visokošolec Peter Sancin. Goriški nadškof v Katoliškem domu Goriški nadškof msgr. Pangrazio je v nedeljo popoldne obiskal slovenske vernike iz Goriške, zbrane v katoliškem domu v Drevoredu XX. septembra. Pri vstopu v zgradbo ga je pozdravil starosta goriških duhovnikov msgr. Alojzij Novak, v dvorani pa msgr. Franc Močnik, ki je omenil krščanske tradicije slovenskega naroda skozi vso njegovo zgodovino ter sedanje razmere Slovencev v Italiji, ki v javnosti še nimajo izvedenih vseh pravic V imenu laikov je spregovoril prof. Mat» tin Kranner. Nadškof se je zahvalil za sprejem in se oprostil, da jih za enkrat še ne more nagovoriti v slovenščini, vendar pa je obljubil, da se bo potrudil to storiti v bodoče. Zagotovil je svojo pomoč, da bo slovenska manjšina ohranila svoj specifični značaj in se razvijala. Med govori so bile na sporedu številne pevske točke. Zapeli so ... združeni pevski zbori iz Gorice, Na redni tedenski sejt,^ki Pevme, Standreža, Steverjana jn Jazbin, ki jih je vodil Stanko imel pokrajinski upravni odbor pretekli torek, je odbornik Ezio iSo'ttegaro podal obširho poročilo o pokrajinski počitniški koloniji v Gradežu. Naj navedemo iz poročila nekaj podatkov: Počitniška kolonija je dobila urejen udoben sedež v pomorskem hospicu v Gradežu ter je bilo v njej 97 otrok obeh spolov, iz pokrajinske umobolnice in iz sirotišča Duca d'Aosta v Gradiški. Njim se je pridružilo še 16 otrok zavoda za gluhoneme iz Verone. Počitniška kolonija je začela delovati 15. junija ter se je zaključila 7. julija. V Tržiču so otrokom dali na razpolago dober kos plaže, da so se dobro okoristili s kopanjem in sončenjem. Kolonijo so obiskali razni ugledni gostje z zdravniškega področja in pohvalili njeno dobro organizacijo ter pohvalili tudi pokrajinsko upravo za to koristno pobudo. Nova številka «Studi Goriziani» go stran s propustnicami 2.024 italijanskih ih 9.349 jugoslovanskih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji je . prešlo mejo 636 itali janskih in 524 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov je bilò na bloku pri Stupici in sicer 7.359; pri Učeji je šlo čez mejo 699 ljudi na mostu Vittorio- 959, v Robi.ščah 834, v Polgvi 755, v Solarjih 748, pri Klinacu 369, pri Mi.ščeku 865. Na sezonskih prehodih za dvolastnike ppi Kalu in Topolovem so zabeležili osem odnosno štiri prehode. >!= * # Videmski prefekt je razpisal po novne občinske volitve v Tavorjani, ki bodo v nedeljo 22. t.m Kot znano je prišla tamkajšnja občinska uprava v krizo zaradi odstopa župana in večine odbornikov Prefekt je nato postavil svojega komisarja, z nedeljskimi volitvami pa se bo občinska u-prava zopet normalizirala na podlagi izida volitev. Te dni so imeli v Tavorjani prve volilne shode. Za KD je govorila domačim ženam Emma Pi-tino iz Vidma, za KP1 pa je imel zborovanje Arnaldo Baracetti. Nezgodi na delu Včeraj okrog 11.50 je prišla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 20-letna Alida Rigonat iz Rude. Imela je rano na palcu leve roke, ki si jo je povzročila pri delu z žago cirkularko. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč in jo poslaji domov. Okrevala bo v 10 dneh. Okrog 15. ure pa je prišla po -pomoò. tudi 22-letna Graziella Nardin iz Gorice, Ul. Montegrappa 1. Ko je delala v slaščičarskem podjetju IMCA si je zmečkala kazalec na desni roki. Tudi njo so po prvi pomoči poslali domov s prognozo ozdravljenja v 15 dneh. Jericij, nekaj pesmi pa so zapeli tudi posamezni pevski zbori. ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU za. ključno revijo III. jugoslo. vanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje» Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in druge informacije dobite pri Slo. venski prosvetni zvezi v Go. rici, Ul. Ascoli 1 (tel. 24-95) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. Izšla je publikacija «Studi goriziani» za polletje januar-junij 1962, ki jO izdaja vladna knjižnica ■ v Gorici; odgovorni ravnatelj prof. Guido Manzini. Revija objavlja daljši članek slovenskega knjižničarja Marijana Breclja, v katerenj je avtor nanizal vsa italijanska dela, ki so bila prevedena v slovenščino od leta 1945 do leta 1961. Iz tega zelo popolnega in nadvse koristnega spisa smo izvedeli, da je bilo doslej prevedenih v slovenščino kar 70 italijanskih del, ki posegajo na najrazličnejša področja pisane' besede. Med temi delt ne nahajamo samo italijanskih klasikov, ampak tudi dela italijanskih sodobnikov, bestseller Tomasija Di Lampedusa «Il Gattopardo» in druge_ Nadalje se v reviji objavljajo zgodovinski članki, med katerimi naj omenimo članke direktorja revije o zgodovini gonške kulture v 19. in 20. stoletju. Fulvio Mona! objavlja članek o slikarskih zbirkah v Gorici, sodobnih in preteklih zbiravcih platen, v spomin odv. Artura Glessija, ki je umrl pred nekaj leti. pa je objavljen njegov članek o Soči, za kateregu je avtor porabil številne vire, med katerimi najdemo tudi slovenske. Revija je tiskana na gladkem papirju in je V prodaji v vseh goriških knjigarnah. Menični protesti Po uradnih podatkih trgovinske zbornice smo imeli na Goriškem v prvi polovici meseca junija 933 meničnih protestov. Od tega jih je bilo največ v Gorici, in sicer 426, sledi Tržič z 259 protesti. V Ronkah je bilo 55 protestov, v Krminu 25, Gradiški 26. Po slovenskih občinah smo imeli v Doberdobu 6 protestov, v Steverja-nu 4 in v Sovodnjah pa 2. Prijave za slovenski dijaški dom v Gorici Vodstvo slovenskega dijaškega doma v Gorici je začelo sprejema, ti prijave za vpisovanje gojencev za nastopno šolsko leto. Za vpis veljajo naslednji pogoji: Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1962-1963 v slovenski dijaški dom v Gorici kot redne ali zunanje gojence, mora-jo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje se sprejemajo nepreki. njeno, dokler bo v zavodu kaj raz. polnžliivih mest Podrobnejša pojasnila in navodila lahko dooijo prosivci pri u. pravi slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od Ul. do 12. ure. VERDI. 17.30: «Adda Dallas», S. Hayword in D. Mariin. Ameriški cinemascopi- v barvah. CORSO. 17.00: «Ne dotikajte se kroglic» (Per favore non tocca, te le palline). Ameriški cinema, scope v barvah. S. Queenn in B. Bazlen. VITTORIA. 17.15: «Zadnji napad» (L’ultimo altacco), A. Cade in T. Leblanc. Španski cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.15: «Upor» (L’am. mutinamento), A. Pierangeli in E. Purdom. Cinemascope v bar. vah. DEŽURNA LEKARNA Danes dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia št. 10, tel. 25-76, TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 27,2 sta. pinje ob 13. uri in najnižjo 19,6 stopnje ob 4. uri. Povprečna vlaga je znašala 58 odst. JUTRI V PADOVI UVRSTILNI TURNIR Odbojkarji ŠZ Bor za napredovanje v B ligo Kot je našim čitavcem gotovo znano, so odbojkarji Bora spomladi osvojili naslov prvakov C lige za področje pokrajine Julijske krajine-Furlanije. S to zmago si je združenje priborilo pravico do nastopa va uvrstilnem turnirju za vstop v 2. ligo. Zmago-vavci tretjeligaških skupin severozahodne Italije se bodo namreč zbrali to nedeljo v Padovi, kjer bodo odigrali vsak po dve tekmi za uvrstitev v višjo ligo. Napredoval bo le zmagovavec turnirja. Kljub temu, da bodo nastopila na turnirju le tri moštva, bo konkurenca izredno močna. Razen Bora in Trevisa bo namreč nastopil tudi CIAM iz Modene, ki je znan kot zelo močna ekipa. Odločitev italijanske odbojkarske zveze, s katero je uvrstila CIAM v pado-vansko skupino pa je zelo čudna, saj bi moralo to moštvo v primeru, da bi prišlo v 2. ligo, opraviti vrsto dolgih potovanj, medte m ko bi lahko v domači skupini 2. lige opravilo tekme le v oko. liških mestih. Fantje Bora, ki so po zaključku tekmovanja' v 3. ligi začasno prekinili z vadbo, so se zadnje čase zopet vestno pripravljali. Zal pa nel Uteri igravci zaradi šolskih obveznosti ne bodo mogli odpotovati na kvalifikacije. Kljub temu pa je moštvo pripravljeno dobro, kar je dokazalo na nekaj trening tekmah p roti VIS, ki je najmočnejši tržaški odbojkarski kolektiv. C e bodo tekmovavci združenja napeli vse sile in zaigrali tudi v Padovi tako požrtvovalno kot so znali zaigrati v letošnjem napornem tretjeligaškem prvenstvu, po POLFINALE EVROPSKE CONE ZA DAVISOV POKAL Z ANGLIJO Po prvem dnevu dvoboja Italija v vodstva z 2:0 Pietrangeli premagal Sangsterja, Gardini pa Knighta MILAN, 13. — Prvi dan polfinala evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Anglijo se je ugodno končal za domačine, ki so prešli v vodstvo z 2:0 in si tako postavili resno hipoteko za končno zmago. V prvem srečanju dneva je Pietrangeli odpravil Sangsterja 6:3, 4:6, 7:5 in 8:6, medtem ko je Gardini premagal Knighta 6:1, 6:8, 6:3 in 6:1. Tribune na teniškem igrišču domačega kluba so bile polne gle- tem imajo realne izglede, da se kljub močni konkurenci uvrstijo v 2. ligo, kar po svoji kakovosti vsekakor zaslužijo in kar jim iskreno želimo. .................iiiMiiiiiimmliiiiniiHiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiuimmiiiiiiiiiiMimiiiiniiiiiiii,iiiiiiiininiiiiiiiimii,ii,iii»iiiiiiiiiii,iiiiiinmiiiiini davcev ko sta se pojavila na igrišču Pietrangeli za Italijo in Sang-ster za Anglijo. Italijan je močno začel in si po 29 minutah igre zagotovil zmago v prvem setu. V drugem je Anglež šel v napad in je večkrat zmedel Italijana, ki se je moral predati in prepustiti drugi set razigranemu tekmecu. V naslednjih dveh igrah, ki sta bili napeti in razburljivi, je Italijan napel vse sile, da si zagotovi prvo točko za domače barve. Čeprav je odlično zaigral, je | našel v Angležu trdovratnega na- KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI V dirki na kronometer Anquetil brez tekmecev Baldini drugi s skoraj triminutno zamudo LYON, 13. — Tour je že umrl. Lahko se reče, da so ga pokopali prav ’prireditelji, ki so pvogo dirke po Franciji .zpeljali tako, da je bila zmaga d .macina Anquetila že vnaprej predvidena. Prejšnje etape na kronometer so služile Anquetilu za nadomestilo morebitno izgubljenih minut na gorskih prelazih, današnja 68 km dolga in vijugasta proga pa naj bi mu prip >mogla k zasedbi prvega mesta z dovolj _______ prvega jasnim izkupičkom. Anquetil, katerega ni mogoče obtožiti tatvine zmage, je vse te ugodnosti premišljeno izkoristil in danes si je oblekel rumeno majico, ki jo bo brez vsakega dvoma, razen morda nezgode, zmagoslavno prinesel v Pariz. Anquetila torej ni mogoče obtožiti. Lahko pa se obtožujejo drugi udeleženci Toura, ki niso razumeli tega in niso izvedli napada na Francoza na njemu najslab- šem terenu, to je na gorskih cestah. Samo Van Looy je vedel Kaj ga čaka, zaradi česar je brez pre-stanka napadal z edinim namenom, da še pred Pireneji demoralizira in uniči Anquetila. Van Looy pa je imel smolo in je moral zaradi nerodne poškodbe na VRSTNI RED (Fr.) 43,597 1.33’35”, km tz 1. ANQUETIL povprečna hitrost odbitkom 1.32’35”) 2. Baldini (It.) 1.36’34” (1.36’04”) 3. Poulidor (Fr.l 1.38'35” 4. Flankaert (Belg.) 1.38’54”, 5. G. Desmet (Belg.) 1.39’41”, 6. An-glade (Fr.) 1.39’50”9, 7. Gelder- mans (Hol.) 1.40’24”, 8. Van Scili! (Belg.) 1.41’06”, 9. Daems (Belg.) I. 4F41”, 10 Bailetti (It.) 1.41’44” II. Stablinski (Fr.) 1.42’08”, 12. Altig (Nem.) 1.42*17”, 13. Gaul (Luks.) 1.42'18”, 14. Wolfshoh! (Nem.) 1.42’28”, 15. Gainche (Fr.J 1.42’29”, 16. Lebaube (Fr.) 1.42’29’, 17 Otano (Sp.) 1.42’45”, 18. Magnani (It.) 1.42'54”, 19. Van Est (Hol.) 1.43*02”, 20. Pambianco (It.) 1.43’05” itd. SPLOSNA LESTVICA 1. ANQUETIL (Fr.) 101.13’OS” 2. Plankaert (Belg.) v zaostan- ku 5T1” 3. Poulidor- (Fr.) 10’36" 4. G. Desmet (Belg.) 13'13” 5. Geldermans (Hol.) 14’04” 6. Simpson (VB) 17’21” 7. Massignan (Italija) in Gaul (Luks.) 18’02” 9. Baldini (It.) 19’ 10. Pauwels (Belg.) 23’04” itd. kolenu predčasno odstopiti in prepustiti Francozu prosto pot. Tour takrat še ni bil izgubljen. Dovolj bi bilo, da bi gorski kolesarji pošteno in silovito napadli najprej na vzponih pirenejskih velikanov in nato še na strmih serpentinah Alp. Anquetilu bi visoko pod nebom prav gotovo odščipnili lepe minute in danes bi bila njegova prednost brez dvoma manjša. Toda na hribih so specialisti vozili tako počasi, da jim je Anquetil brez truda sledil kot senca. In tam se je Francoz zavedel, da mu zmaga ne more uiti. Danes je Anquetil v borbi s kronometrom dokazal, da je naj-hitrejši udeleženec Toura. Dovolj je če povemo, da je specialista v hitrostni vožnji Baldinija pustil preko 2 nvnuti za seboj'. To je jasen dokaz, da Francoz praktično ni imel nevarnih tekmecev. Rekli smo, da je Baldini privozil do cilja 2’59” za zmagovavcem, tretji — Francoz Poulidor — pa je imel celo 5’01” zamude. Včerajšnji leader lestvice Belgijec Planckaert je napravil vse, da si ohrani rumeno majico. Toda Anquetil je bil premočen zanj in mu je moral prepustiti žezlo prvega. Drugo mesto pa si je o-hranil, sicer 5T1” za novim lea-derjem, a 5’25” pred Poulidorjem. ki se je nepričakovano a popolnoma zasluženo vsidral na tretji stolček. Po današnji 20. etapi Bourgoin-Lyon je najboljši Italijan Massi-gnan, ki v splošni lestvici deli z Luksemburžanom Gaulom sedmo mesto, medtem ko je Baldini na 9. mestu 19 minut za Anqueti-lom. Se dve etapi in letošnji Tour bo končan. Verjetno ne bo, vsaj na prvih mestih lestvice, nobenih bistvenih sprememb, .in Anquetil bo tako že tretjič v svoji karieri uspešno zaključil najbolj naporno etapno dirko na svetu. NOGOMET SAO PAULO, 13. — Z zmago v povratnem srečanju polfinaia za pokal nogometnih prvakov latinske Amerike se je Santos u-vrstil v zaključni del turnirja, kjer se bo spoprijel z zmagovav- cem dvoboja Penarol - Nacional (oba Urugvaj), Santos je v polfinalnem srečanju premagal enaj-storico katoliške univerze Čila z 1:0 (1:0). KOLESARSTVO LAUSANNE, 13. — Kolesarski dvoboj med Švico in Italijo, ki je bil včeraj na kolesarskem dirkališču v Lausanni, se je zaključil s štirimi zmagami na vsaki strani. Za Italijo so nastopili Ogna, Sarchi in Faggin. sprotnika, ki mu je znal vedno odgovoriti in ga je celo večkrat spravil v zagato. Igra je bila precej izenačena in zmaga bi lahko pripadla enemu kakor dugemu. Pietrangeli pa je manj gresil in je znal izrabiti nekatere napake Sangsterja, katerega je pri stanju 7:5 spravil na kolena. V četrtem setu se položaj ni dosti spremenil. Anglež je hotel izenačiti in se je vztrajno boril za vsako žogo. Ta set je bil najbolj napet po zaslugi obeh tekmecev, ki sta se posluževala najbolj nevarnih in presentljivih prijemov. Vse do stanja 5:5 sta si bila Pietrangeli in Sangster izenačena. Zatem pa je Italijan izboljšal svojo igro in z naporom zmagal tudi v odločilnem zadnjem setu. Če je bila zmaga Pietrangelija predvidena, je v italijanskem taboru vladala za nastop Gardinija precejšnja negotovost. Italijan pa ni razočaral in je svojega nasprotnika, pa čeprav se je moral resno potruditi, premagal in zagotovil Italiji drugo, verjetno odločilno točko. V prvem setu je bil Gardini absolutni gospodar na igrišču in je Knighta gladko odpravil. V drugi igri je Anglež presenetil z vztrajnimi napadi in je Italijana prisilil pri 8:6 na predajo. V tretjem setu je Gardini ponovno potegnil na dan svojo borbenost, ki mu je združena z odlično tehniko in dobro kondicijo prinesla zmago. V zadnji igri je Anglež popolnoma odpovedal m čeprav je borba trajala celih 26 minut, je Gardini brez težkoč spravil tekmeca s 6:1 na kolena. * * * BAASTAD, 13. — V drugem polfinalu evropske cone je stanje med Švedsko in Južno Afriko neodločeno 1:1. CLEVELAND, 13. — MacKinley nniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHitiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiim TOUR DE L AVENIR V 12, etapi zmaga Svitar ja Jaislija Gomez Moral ohranil vodstvo v lestvici LYON, 13. — Zopet zmaga švicarske ekipe po zaslugi Jaislija, ki je privozil prvi do cilja. Tudi celotna švicarska reprezentanca se je danes izkazala v 12. etapi amaterske kolesarske dirke na 150,5 km dolgi progi Chambery-Lyori. Kljub napadu Švicarjev je Španec Gomez Moral ohranil vodstvo v lestvici pred Italijanom Mainom m Holandcem Jansse-nom. Po začetnih . napadih, ki so se izjalovili, je Irec Crinnion po 40 km vožnje zapustil glavnino in potegnil za seboj Spanca Veleza in Italijana Giorzo. Slednja dva sta morala kaj kmalu popustiti, tako da je član angleške reprezentance vozil preko 50 km sam ter ohranil približno celo minuto prednosti. Kasneje se je Avstrijec Varga pognal-za njim in ga je po dolgi zasledovalpi vožnji tudi dohitel. Njemu so se kasneje pridružili tudi drugi. Na cilj se je pojavila skupina petih kolesarjev, od katerih je Jaislija pripadlo prvo mesto, Crinnionu pa peto. Glavnina je privozila do cilja z malenkostno zamudo, kar pa ni škodilo leaderju lestvice, ki je še enkrat ohranil rumeno majico najboljšega. Med današnjo e-tapo je moral Italijan Stefanoni, ki se je pri padcu ranil, odstopiti. VRSTNI RED na cilju 1. JAISLI (Švica) 3.50’47” (z od- bitkom 3.49’47”) ; 2. Hebb (Švica) (z odbitkom a sn’i7”i • 3. Monty (Belgija) ; 4. Varga (Avstrija); 5. Crinnion (VB); 6. Bradley (VB) vsi 3.50'47" ; 7. Peterson (Švedska) 3.51’20”; 8. Janssen (Holandska); 9. Maurer (Švica); 10. El Coiurch (Maroko) itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. Gomez Moral (Sp.) 44.45*15” 2. Maino (Italija) z zaost. 1’54’ 3. Janssen (Holandska) 4. Wyncke (Belgija) 5. Ferretti (Italija) 6. Partesotti (Italija) 7. Nijdam (Holandska) 8. Crinnion (VB) 9. Velez (Španija) 10. Hugens (Holandska) 2’03" 2’44" 7’36” je v srečanju za Davisov pokal s Kanado priboril ZDA prvo točko. VČERAJ V GENOVI Dva nova italijanska plavalna rekorda GENOVA, 13. — Med drugim dnevom plavalnega mitinga za zvezno trofejo sta bila dosežena dva nova italijanska rekorda. Roberta Turini je s časom 34”2 izboljšala prejšnji rekord (34”6) na 50 m metuljčka, medtem ko je tudi Valentina Martinoli izboljšala lastni rekord na 200 m v štirih slogih s časom 2’58”9. V nedeljo v Cagliariju Duilio Loi - F. Manca za italijanski naslov srednjelahke kategorije CAGLIARI, 13. — Za Fortunata Manco je napočila' odločilna ura. V nedeljo zvečer bo na stadionu Amsicora, ki sprejme do 30.000 gledavcev, nastopil v dvoboju za naslov italijanskega državnega prvaka srednjelahke kategorije Tržačana Duilia Loia. Za nastop vlada precejšnje zanimanje še posebno, ker se bosta spoprijela dva znana boksarja. Loi, ki je svetovni prvak, se bo zanašal na svojo izkušenost, medtem ko bo Manca skušal izrabiti vso svojo silo. Sedanji prvak ima za seboj odlično kariero: 120 zmag, samo dva poraza in sedem neodločenih nastopov. Poleg tega je Loi nastopil že 18-krat v dvobojih, ki so trajali 15 rund. Izzi-vavec pa ima za seboj 63 nastopov z enim porazom zaradi diskvalifikacije in s tremi neodločenimi izidi. Manca pa ni nikoli nastopil v dvoboju, ki naj bi trajal 15 rund in je samo enkrat srečal v 12 rundah Visintina, ko je šlo za italijanski naslov. NA BLEDU EVROPSKI MLADINSKI KRITERIJ V NAMIZNEM TENISU Neodločeno 3:3 med Jugoslavijo in Romunijo Zmaga Sovjetske zveze nad Švedsko (Od našega dopisnika) BLED, 13. — Včeraj zjutraj se je na Bledu začelo tekmovanje za VII. evropski mladinski kriterij v namiznem tenisu. Na turnirju sodeluje 13 držav, in sicer: Avstrija, Grčija, Poljska, Nemška demokratična republika, Madžarska, Švedska, Francija, Romunija, Zahodna Nemčija, Bolgarija, Sovjetska /veza, Ceškoslo vaška in seveda Jugoslavija, medtem ko se že vpisani Belgijci niso predstavili. Skupno nastopa 121 igravcev in igravk razporejenih v 15 moških in 12 ženskih Igravci so sicer po letih še ze- vrstah. leni, vendar so njihova imena že dokaj znana v namiznoteniških krogih. Cela kopica je že osvojila državne naslove tako na tujih kot na domačih igriščih. Brez dvoma sta Vecko in Korpa najbolj znana, vendar tudi mnogi drugi ne zaostajajo za njima. V prvem dnevu tekmovanja so bila na sporedu le ekipna srečanja. V času ko poročamo, so v teku polfinale in njihov izid je iiliiuiniMiHiiiiiniiiiiMiHilHMniiitHMiMilimiMimiimiiiMtinmiiiiHiiiiiiMiimiMiimmifiimilHiiminiiimniiiimimnni mi inni iiiiiiiiiiHiiiiimiimiiMiMimiij RAZVOJ SKOKA V DALJINO Po enainšestdesetih letih rekord končno v Evropi Ter - Ovanesian (SZ) in Boston (ZDA) najboljša na svetu Skok v daljino, ki je ena najzanimivejših atletskih panog, je pred podvigi Bostona in Ter Ovanesiana, živel skoraj samo na rekordu, katerega je v davnem 1935 postavil legendarni črnopolti ameriški atlet Jesse Owens. Ce bi skok v daljino po vojni tako napredoval kot druge discipline, bi bil sedanji vrh blizu 9 metrov, 8-metrske znamke pa bi bile po- vsem normalen dogodek. Vzroke tega stagniranja je težko izslediti, zanimivo pa je, da so bili nekoč vsi skakavci ludi fenomenalni sprinterji; trenerji so namreč sistematično privedli na zaletišča vse sprinterje in kdor je imel talent za skakavca, je gotovo prišel do rezultatov. Ta sistem je imel vrednost prav v tem, da je namreč preizkusil vse hitre elemente, ko pa je z leti konkurenca v vseh panogah postajala močnejša in atleti niso mogli več prednjačiti v več disciplinah, je padla ta praksa v pozabo in na kvaliteti se je to tudi poznalo. Važen vzrok nenapredo-vanja v skoku v daljino je tudi V tem, da je način skakanja že dolgo let skoraj perfekten in ni zato doživel nobenega razvoja, katerega so drugim panogam prinesle revolucionarne tehnike in modernejše orodje. Prvi uradni svetovni rekorder v skoku v daljino je bil Anglež Fitzhumbert, ki je leta 1866 skočil 5,99 m. Pravi pa se, da je že leta 1760 skočil bodoči prvi predsednik ZDA, George Washington, kar 6,78 m daleč. Uradni rekord je ostal na Starem kontinentu do 1888 in angleški tekmovavci so tudi prvi prekoračili mejo 7 m (Parsons 7,01 v l. 1883). iz ZDA, kamor ga je prinesel Ford, se je rekord vrnil v Evropo, kot zadnjič, leta 1901. Irec Peter O’ Connor je dvakrat izboljšal svetovno znamko in prišel do 7.61 m. Vse do 1928. so imeli Američani v tej disciplini absolutno premoč, naslov svetovnega prvaka pa si je osvojil atlet iz Haitija Sylvio Cator s 7.93 in ga 1931. prepustil Japoncu Nambuju, ki je skočil kar do 7.98 m. Po zaslugi črnopoltega atleta se je 1935. rekord skoka v daljino vrnil v Ameriko in tam ostal do letošnje sezone. Znamko 8,13, ki je 25 let odbijala vse napade je 25. maja v Ann Arboru (Michigan) postavil Jesse Owens, eden največjih atletov vsega sveta, O Owensu je bolje, da povemo nekaj tudi o njegovih storitvah v 9T2" sprintu in na ovirah. Do atletike 13’35” 13’44” 14*37 15’00 je prišel bolj slučajno in verjetno zanjo niti ni bil preveč navdušen. Pred vsakim startom ie bil skoraj preplašen in zgledalo je, da se med tekmovanjem preveč ne trudi; tekel je namreč s tako lahkoto, da sc še sedaj misli, da Owens v svoji kratki karieri ni pokazal vseh svojih zmogljivosti. Prvi večji uspeh Owensa je bil čas 9”4 na 100 jardov, zlati dan pa je zanj prišel 25. maja 1935, ko je v nekaj več kot poldrugi uri postavil kar 3 svetovne rekorde in izenačil četrtega. Začel je z 9”4 na 100 jardov, malo kasneje pa je pretekel 220 jardov brez krivine z zaprekami v 22"6 in postavil rekord tudi za 200 m, brez ovir pa v 20”3 in za desetinko sekunde premagal rojaka Metcalfa. Tretji rekord je postavil prav v skoku v daljino z 8,134 m, pa čeprav je napravil le en poizkus. Nedvomno je bil J. Owens najboljši sprinter in ska-kavec na svetu in svojo kariero kot amater je sijajno končal na olimpiadi v Berlinu, ko je pred samim Hitlerjem, ki ga je kot črnca štel za opico, osvojil 4 zlate kolajne (100 m — 10”2; 200 m — 20"7; daljina 8,06; 4x100 m — 39"8). Vsi rezultati, ki so jih dosegli po Owensu so ostali, čeprav zelo dobri, v senci in niti Peacock, ki je skočil 8,00 isto leto kot Owens sam, ni svetovnega rekorda nikoli resneje ogrožal. Osemmetrsko znamko je komaj po vojni prekoračil Steele z 8,07 iz 1947, Range, Bennet in Brown pa so od 1952 do 1955 dosegli mere 8,03. 8,01 in 8.00. Največ nevarnosti je za Owen-sov rekord prinašal Gregory Bell, Indijanec iz Oklahome, ki je zmagal v Melbournu s 7,83, sicer pa stalno dosegal skoke čez 8 m. Najboljši skok Bella znaša 8,103, znano pa je, da ni imel ameriški atlet nikoli idealnih možnosti za sistematični trening, ker je bil eden redkih atletov ZDA, ki niso «študirali» na univerzi. Po Bellovi dobi je začela prihajati nevarnost iz Evrope. Prvi atlet, ki se je približal fantastičnemu črncu, je bil Nizozemec Henryk Visser, doma z otoka Cu-racao, ki je tekmoval večinoma v ZDA in dosegel tudi evropski rekord 7,98. Čeprav je dosegal Visser odlične znamke je bil izredno nestabilen in za večja tekmovanja povsem neprimeren. Več u-panja je dajal mladi sovjetski atlet Igor Ter Ovanesian, ki je zmagal na evropskem prvenstvu v Stockholmu leta 1958 in kmalu tudi prekoračil kot prvi Evropejec 8 m. Izredno huda poškodba, katero je Igor utrpel med smučanjem, je spravila v nevarnost športno kariero tekmovavca iz Armenije, ki se je moral z največjo voljo truditi, da je lahko ponovno tekal in skakal. V olimpijskem letu je dosegel nekaj odličnih rezultatov in mnogi so ga že dajali za zmagovavca, malo pred veliko preizkušnjo pa je A-meričan Boston nepričakovano dokončno zbrisal Owensovo ime iz list svetovnih rekorderjev z novo znamko 8,21 m. Da rezultat ni bil slučajen je Boston dokazal prav v Rimu s skokom 8,12, ki mu je prinesel olimpijski rekord in zmago pred Robersonom (8,11), Ter Ovanesianom (8,04) in Stein-bachom (8,00). Pozimi je bil Ter Ovanesian povabljen skupaj z Brumelom na turnejo v ZDA, v dveh srečanjih pa je dvakrat podlegel boljšemu Bostonu. Tudi začetek letne sezone 1961 je bil za ameriškega atleta izi-edno dober in 27. maja je v Modestu drugič popravil svetovni rekord z 8,24. Ter Ovanesian se je zavedal vedno težje naloge osvajanja svetovnega rekorda in poskrbel za napredovanje: 11. junija je skočil 8.17, šest dni kasneje pa 6,19. Razumljiva je izredna napetost dvoboja dveh velikanov na srečanju SZ-ZDA v Moskvi. Boston je v tem srečanju še potrdil svojo premoč in nasprotnika premagal z novim rekordom 8,28, Ter Ovanesian pa je v septembru dokončno za 1961 spravila z zaletišč poškodba na nogi. Za sezono 1962 se je sovjetski atlet izredno temeljito pripravil Zaradi poškodbe je pozimi v dvoranah bolj malo nastopal in s težjimi tekmovanji začel na odprtem. Po nekaj skokih okoli 7.90 je Igor zablestel v rodnem mestu Jerevanu v Armeniji s fantastično mero 8,31 m in izredno serijo skokov: 8,14: 8,31; — ; 7,70; neveljaven okoli 8,40. Sovjetski atlet je po 61 letih prinesel v Evropo rekord, ki le bil razen dveh obiskov na Haitiju in na Japonskem, vedno v ZDA, ni pa še odločil velike borbe v svojo korist. Dva mojstra se bosta v kratkem času spoprijela na ameriških tleh. Vsi se sprašujejo, če bo Ter Ovanesiunu uspelo ponoviti lanski podvig Bostona v Moskvi, to je zmaga in nov svetovni rekord. BRUNO KRIŽMAN dokaj negotov. Na prvi mizi tekmujeta Sovjetska zveza in Švedska Trenutno stanje je 3:3. Na tretji mizi pa poteka borba med Jugoslavijo in Romunijo: trenutno stanje 2:3. Edino v ženski konkurenci si je Sovjetska zveza že zagotovila vstop v finale z zmago s 3:0 nad NDR. V drugem polfinalnem srečanju vodi Češkoslovaška nad Madžarsko z 2:1. . I Prva srečanja turnirja niso pokazala kvalitetne igre. Le tu Pa tam se je razvila ostra borba. Gledavci pa so prišli do svojega užitka v polfinalnem delu tekmovanja, ko so morali skoraj vsi igravci pokazati vse znanje, če so hoteli uspešno zaključiti svoj trud. V enem setu je Šved Bernhard pokazal dovršeno igro, kakršno le redko vidimo tudi v član. ski konkurenci. V svojem nastopu je Vecko zaigral zelo odločno in žel največ aplavzov. Znatno slabši je bil Korpa, ki je pokazal svoje pravo znanje le v prvem setu proti Giugiurcu. Izvrstna st» bila tudi Rusa Novikov in Ame-lin, ki sta bila uspešna posebno v napadih na rezane žoge. V prvi skupini je pri mladincih zmagala Švedska pred Češkoslovaško, Vzhodno Nemčijo in Avstrijo. V B skupini je zmagala Sovjetska zveza pred Zahodno Nemčijo in drugim moštvom Jugoslavije. V C skupini je zmagalo prvo moštvo Jugoslavije, druga je bila Poljska, tretja Francija, četrta pa Bolgarija. V četrti skupini je zmagala Romunija pre« Madžarsko, Avstrijo in Grčijo. Pri dekletih je v prvi skupini zmagala Sovjetska zveza pred Nemčijo in pred Avstrijo. V drugi skupini je zmagala Vzhodna Nemčija pred Jugoslavijo, Bolgarijo in drugo ekipo Avstrije. V tretji skupini je zmagala Češkoslovaška pred Romunijo in drugim moštvom Jugoslavije._ » četrti skupini je zmagala Madžarska pred Švedsko in Francijo. # *# Pozno ponoči smo izvedeli za dva končna rezultata: Sovjetska zveza-Svedska 5:3 Jugoslavija-Romunija 3:3 P.zio (Nadaljevanje s 3. strani) ba: M = E/c’, ki iz nje izhaja E = Me’ (E energija, M = masa, c = hitrost svetlobe). S preprostimi besedami povedano: e-energija, ki jo vsebuje delec katerekoli materije, je enaka masi tega delca (izraženo v gramih), pomnoženi s svetlobno hitrostjo na kvadrat (izraženo v centimetrih v sekundi). Na ta način bi lahko pridobili iz enega kilograma premoga, ki v peči v trenutku izgori brez večjega učinka, fantastično količino 25 trilijonov ki; lovatnih ur električne energil'-Pravtako, recimo, iz kilogram» masti, ali kake druge materije. Toda za dosego tega, se je najprej moral odkriti način, kaKO spremeniti materijo v energijo-problem praktičnega značaja, ki Einsteina ni zanimal. Rešila sta ga Enrico Fermi in Leo Shillard, toda preteči i* moralo 40 let, preden se je to uresničilo. Dne 16. julija 1845, je v neki puščavi Novega Me* ksika eksplodirala prva bomba, ki je potrdila pravilnost Einsteinove teorije. * It K d n k d I s d k t d r ? r j r c t t h i r b n mi n n u im um ih n muhi imi mitiiiimimmii" n*"1 Albert Einstein kot človek in znanstvenik wwww1! IVO ANDRIC |vwwww**‘g l Travniška kronika \ fvv.» ICS. wwwuvww KONZULSKI ČASI Konzul in Salomon sta se nekajkrat pozdravila in se v rafala na brezpomembne vljudne besede. Davide ni hotel priznati, da z družino zapušča Travnik, zasopljeni in rejeni gospodar Salomon mu pa ni hotel povedati, zakaj je prišel. Nazadnje ga je vendarle začel prepričevati s hrapavim in golt-nim glasom, ki je Davilla vselej spomnil na Španijo, da on, Salomon, razume nepričakovane spremembe in velike potrebe držav in državnih oseb, da so časi težki za vsakogar, tudi za trgovca, ki skrbi samo za svoj posel, in nazadnje — no, nazadnje — ako gospodu konzulu ne bi o pravem času prišel dr*žavni denar, potovanje je pa potovanje in služba ne more čakati, če bi bilo torej potreba, je on, Salomon Atijas, vedno na uslugo francoskemu cesarskemu... hoče reči — kraljevskemu konzulatu in gospodu konzulu osebno, in nudi tv sto malo. kar ima in more dati. Davide, ki je skraja mislil, da je Atijas prišel s kakšno prošnjo, je bil presenečen in ginjen. Glas se mu je zatresel od razburjenja. Obrazne mišice nad ustmi in brado, tam, kjer mu je začela rdeča koža veneti in se gubati, so opazno za-drgetale. Začelo se je zmedeno ponujanje in zahvaljevanje. Naposled sta se sporazumela, da bo Atijas posodil konzulatu na menico 25 cesarskih zlatnikov. Salomonove boljščave, velike oči so bile vlažne, kar jim je kljub rumenkastim in okrvavljenim beločnicam dajalo nenavaden sijaj. Tudi Davidu so se v očeh zableščale solze razbur- jenja, ki ga je mučilo zadnje dni. Sedaj sta govorila laže in bolj sproščeno. Davide je izbiral besede, da se dostojno zahvali. Govoril je o svoji simpatiji in razumevanju za Jude, o človečnosti in potrebi, da se vsi ljudje brez razločka razumejo in drug drugemu pomagajo. Oklepal se je splošnih in nedoločnih besed, ker ni mogel več govoriti o Napoleonu, čigar ime je imelo za Jude veliko privlačno moč in poseben pomen, še manj je pa smel jasno in določno omeniti svojo novo vlado in ime novega vladarja. Salomon ga je gledal s svojimi velikimi očmi, se kar naprej potil in sopel, kakor bi bilo tudi njemu vse to jasno in bridko, prav tako in še bolj kot Davidu. Kakor da popolnoma razume, kakšna nadloga in nevarnost so vsi ti cesarji in kralji, vezirji in ministri, katerih prihodi in odhodi niso prav nič odvisni od nas, pa nas vendar dvigajo in teptajo, nas in naše družine, vse, kar smo in kar imamo. Zdelo se je, da je ves nesrečen, ker je moral zapustiti svoje mračno skladišče in kupe kož pa se povzpeti na ta vzvišeni in sončni kraj, kjer mora sedeti z gospodom v razkošnih prostorih in nevajenem naslanjaču. Vzradoščen, da je vprašanje denarja za pot tako nepričakovano srečno rešeno in da bi obrnil pomenek vsaj v malce veselejši tir, je rekel Davide na pol v šali; «Hvaležen sem vam in nikoli ne bom pozabil, da ste navzlic svojim skrbem utegnili misliti še na usodo predstavnika Francije. In da povem po pravici: čudim se, kako morete po vsem, kar se je tukaj zgodilo, po vseh globah, ki ste jih morali plačati, še sploh komu kaj posoditi. Saj se je vezir hvalil, da je vaše blagajne izpraznil do dna.» Ob omembi preganjanja in glob, ki so jih Judje utrped pod Ali pašo, so Salomonove oči postale otrple in zaskrbljene, živalsko potrte. «Veliko nas je to veljalo in mnogo nam je pobrano; res je do dna izčrpalo naše blagajne, toda vam lahko povem in prav je, da veste...» Salomon je zmedeno pogledal svoje potne roke na kolenih in po kratkem molku nadaljeval z nekim drugačnim, tankim in spremenjenim glasom, kakor bi nenadoma spregovoril z drugega konca: «Da, preplašilo nas je in veliko veljalo. Res! Vezir je kaj hud, hud in težak gospod. Toda on je imel enkrat opraviti z Judi, mi pa smo preživeli na tucate vezirjev. Vezirji se menjajo in odhajajo. (Res, vsak nekaj odnese). Odidejo vezirji, pozabljajo, kaj so delali in kako ravnali, pridejo novi in vsak začne znova. Mi pa ostanemo, pomnimo, zapisujemo vse, kar smo pretrpeli, kako smo re reševali in branili, pa prenašamo od očeta na sina te drago plačane skušnje. Vidite, zavoljo tega imajo naše blagajne dvojno dno. Do prvega poseže vezirjeva roka in ga izprazni čisto na čisto, toda pod njim ostane še vedno nekaj za nas in naše otroke, da se priveže duša, da pomagamo svojim in prijateljem v stiski.» Salomon je pogledal naravnost v Davilla, toda ne več s komično boječimi in žalostnimi očmi, temveč z novim, odkritim in pogumnim pogledom. Daville se je prisrčno zasmejal. «Ah, to je dobro! To mi ugaja. Vezir pa misli, da je izredno zvit in spreten!» «No, saj nočem reči, da ni. O, to so pretkami in modri gospodje! Toda sami veste, tako je: gospodje so modri, silni možje, kot zmaji so naši gospodje, toda gospodje se vojskujejo, gospodje se spopadajo, zapravljajo. Saj veste, kako pravijo pri nas, da je gospostvo kot hud veter; divja, trga in razsipa. Mi pa mirujemo, delamo in zbiramo. Zato pa pri nas tudi dlje traja in je vedno kaj najti.» «Ah, to je dobro, to je dobro!» je pritrjeval Daville, se smejal in hrabril Salomona, naj nadaljuje. Toda prav zaradi tega smeha je Jud nenadoma umolknil in pogledal natančneje konzulu v obraz, spet s prejšnjim zaskrbljenim in plašnim pogledom. Ustrašil se je, da ni povedal preveč. Kaj naj bi tisto bilo, sam ni vedel. Toda nekaj ga je vzpodbodlo, da se razklepeta, potoži, se pohvali in izpove kot človek, ki mu je dano komaj nekaj dragocenih minut za važno in nujno sporočilo. Ko je že zapustil svoje skladišče, se vzpel po tej strmini, koder drugače sploh nikoli ne gre, in se usedel v to svetlo lepo in čisto sobo, ki je ni -vajen, se mu J® zazdelo pomembno in dragoceno, da se lahko pogovori o tem s tujcem,'ki čez nekaj dni zapusti mesto; da se poslovi tako. kakor se morda nikdar več z nikomer ne bo mogel ne smel. Pozabil je svojo prvo zadrego in mučno neprijetnost pa je vse močneje čutil potrebo, da tujemu konzulu pove še kaj 0 sebi in svojih ,kaj nujnega in tajnega iz te travniške brložine, iz vlažnega skladišča, k j ir se živi težko, brez časti in pravicSi brez lepote in reda, brez sodišča in prič; da pove kakor sporočilo, sam ne ve komu, tistemu boljšemu, urejenejšemu in omi' i kanejšemu svetu ,v katerega se konzul vrača Samo enkrat naj pove nekaj, kar ni le pretkanost in previdnost, kar nima zvez* z zaslužkom in varčevanjem, z vsakdanjimi računi in mešetar-stvom, temveč z dajanjem in razsipanjem, z bolestno in veli' , kodušno oholostjo in iskrenostjo. Toda prav ta močna želja, ki ga je prevzela, da izpove i» sporoči dalje kaj splošnega in velikega o svojem boju z življenjem in o trpljenju vseh travniških Atijasov od nekdaj, ga je ovirala, da ni našel pravega načina in potrebnih besed, ki M kratko in jedrnato povedale, kar ga duši m mu pošilja kri v glavo. Zato je jecljaje govoril ne o tistem, kar ga je tiščalo i° je hotel povedati — kako se borijo in kako se jim posreči, d® si ohranijo nevidno moč in dostojanstvo — ne, momljal j® samo pretrgane besede, ki so mu silile na jezik. «Vidite... tako se ohranjamo, tako pridobivamo. In ne zdi se. nam škoda... za prijatelje, za pravico, za dobroto, ki sb>0 je deležni. Kajti mi... tudi mi...» Zdaj so se mu oči nenadoma zameglile, glas pretrgal. Zb>e-deno je vstal. Vstal je tudi Daville, presunjen od nedoločneg® ganotja in prijateljstva, in mu segel v roke. Salomon je i>v0 prijel to roko z nevajenim, nerodnim stiskom, zajecljal še nekaj besed, s katerimi je prosil, naj jih ne pozabi, naj p°v® tam, kjer more in komur je treba, da oni živijo' tukaj, se m°’ čijo in s trpljenjem odrešujejo. Bile so to samo nejasne, nep°-vezane besede, pomešane z Davidovimi izrazi zahvale. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO' TRST — UL. MONTECGH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predaj 55» — PODRUŽNICA GOHICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. št. 37 338 - NAKOCNINA: mesečna 650 Ur. — Vnaprej: četr1, letna 1800 lir polletna 3500 lir celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AUIT, DZS, Ljubija«* , Stritarjeva ulica 3-1 telef 21-928, tekoči račun pri Narodn. banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov; Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj upravi. ’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ^