Poštnina plačana v gotovini. Ufarlbor, s«sfe©ta 17, *5!kt@fera 1956 Štev. 258. feefte X. (XV^ MARIBORSKI ^G5s<7 Cen® 1 Dm VECERNDC Uredništvo iti uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 J UTR 99 Po načrtu Stiska povojne dobe je prinesla važno Poznanje: treba je postopati in delati po načrtu. Po načrtu mora živeti in delovati Poedinec, če se hoče v teži sodobja vzdrži na površju in v življensketn ter eksi-s'enčnem ravnovesju. Po načrtu! Ta vzklik in to geslo je prešlo na politično, socialno, kulturno in zlasti gospodarsko ZlvIjenje. Iz slednjega se je razvil pojem 0 n a Č r t n e m gospodarstvu. Sov-j^ske petletke, Hitlerjeva štiriletka, !'°oseveltov New Deal in druge slične 'Piciative so konkreten odraz volje po "trtnem gospodarstvu. Ideja načrtnega Gospodarstva pa je žela lepe uspehe tudi y bratski čehoslovaški državi, kjer so c'ani Masarykove akademije izdelali kra sPe načrte in osnutke načrtne misli in ra-c'°nalizacije na različnih področjih gospo ^ske ter industrijske akcije. lil mi? Teoretičfio se zelo povija nujna potreba načrtnega gospodar-sfva, ki naj bi izboljšalo gospodarsko sojine prilike v naši državi. Dejanski Pa ie bilo doslej le malo čuti o konkretnih opozorilih, predlogih in osnutkih v tem Ogledu. 2a koristno izvedbo načrtnega gospo-®ar?tva je potrebno dvoje dejstev: I. paketna selekcija v ovčjereji in industrijam rastlinstvu, 2. pametna industrializacija. Umetna selekcija. Semkaj spada prodnem racionalna vzreja ovac. Kaj vi-%io pri nas? Naša tekstilna industrija ['Vaza tujo volno. Proti temu se nemalokrat čujejo očitki, ker jo le malokomu z0ano, da imamo v naši državi sicer mno g0 ovac. da se pa te ovce slabo prehranjujejo in da povzroča slaba prehrana o-Vsc to. da je volna redka, tanka ter ne-Prožna in da daje ta volna grobo, za Sydio tekstilne industrije neuporabno predivo. Radi tega mora naša tekstilna -J^Ustrija uvažati tujo volno. Potrebna je 0rci racionalna prehrana ovac. V ta okvir spada tudi sistematično plavanje v poštev prihajajočih industrij j1 bi h r a s 11 i n ter pametna, vztrajna sekcija. Bombaž bi na primer v Južni Sr-P'i' krasno uspeval. Je pa kratkovlaknast !n Za našo tekstilno industrijo neupora-in moramo ga uvažati, lo pa radi eša. ker ra na razpolago potrebnih de-n?r'Uh sredstev za selekcijo semen. Tudi b*ede konoplje in lanu ni veliko uvidev-!l0sti. Oboje moramo uvažati, četudi I^Pnio že sami oboje doma, to pa radi >pGa, ker nimamo primernih namakališč. •p'sarija daje v tem oziru dober zgled. ‘abo jc bilo letos tamkaj zasejanega la-”l' "a površini ir.500 oralov, to je za 750 rjlov več kakor v preteklem letu. J reba pa j^tudi pametno industriallza-., • To velja predvsem za naše kovin-j ke Si r0vi n e. V šestih banovinah >tno bakrena rudišča in smo morali Hi uvažati predelani čisti baker, ker r ,.'lo denarja za eno samo eletrolitsko taperijo za Predelavo bakrenih rud. In 1 *.° se je dogajalo, da smo morali izva-^ 1 s>rov baker celo z izdatnimi primes- 'zlata. To vprašanje je sedaj že rešeno. keažarno pa še vedno aluminijaste izdel-Vvt— 'mamo v državi preko 50 rudišč Piltu *a> P;i nam "'al1ika samo ena to-r*aJCa aluminija, ki bi zadoščala, da bi bilo več treba uvažati raznih alu ko tjh izdelkov. Če pa je še to in dru-D,0Urr>ljivo. ie vendar paradoksno, Če ve-d0|'r da imamo vzdolž 1500 kilometrov skioU ‘^dranske obale ogromno soli. pa Primorani da uvažamo morsko in Potemkinove vasi.. REKA, 17. oktobra. Tujec, ki pride v Julijsko krajino, se čudi prelepim! cestam in marsikateri ponosni stavbi ob njih. So pa stranske ceste precej za-; nemarjene. Kmet po glavnih cestah s svojo vprego sploh ne vozj in se jih izogiblje. Lepa poslopja ob glavnih cestah pa so kakor Potemkinove vasi. Tam zadaj za njimi se razodeva uboštvo slovenskega in hrvatskega kmeta, Gospodar, ki je pred vojno plačeval 70 kron občinske doklade, plačuje danes 750 lir ali po valuti trikrat toliko kakor pred vojno. Z novim prisilnim posojilom, ki ga je razpisala država v zvezi devalvacije lire, so prizadeti predvsem kmetje, ki so kakor znano realno fakturirali svoje premoženje. V smislu ukaza, ki urejuje novo posojilo, mora vsak lastnik zemljišča ali stavb podpisati posojilo v iznosu 5% cenilne vrednosti njegovih nepremičnin. IJkaz obeta res 5% obresti tega posojila in povračilo v 25 letih. Dejansko pa si je težko misliti na kakršnokoli povračilo. Isti ukaz namreč uvaja poleg posojila za dobo 25 let tudi izreden davek na nepremičnine, ki znaša 3 in pol od 1001) cenilne vrednosti. Lastnik nepremičnin v vrednosti na primer 100.000 lir bo morai plačati 5000 lir posojila. Od tega posojila Im prejemal letno 250 lir obresti, na račun novega davka pa bo plačeval letno 350 lir in ne bo torej prejemal letno 250 lir, ampak bo še plačeval po 100 lir. Dejansko je torej položaj tak, da odstopi lastnik 5% svojega premoženja državi. — Iz Podgrada pa poročajo, da so tamkaj nastanjeni vojaki 10. topniškega polka, katerih je okoli 200. Ti vojaki gradijo podzemsko skladišče severno od ceste Trst—Reka v takozva-nem bregu Gradec. Ko so delavci doznall za ta dela, so prihiteli v velikem številu semkaj od vseh strani, niso pa imeli sreče. Tajna policija jih je aretirala skupno 48, ki so jih strpali v dva vojaška tovorna avtomobila in jih odpeljali proti Trstu. Vzrok je baje širjenje nezadovoljstva. »11 Nouvo Avanti« pa prinaša vest, da je bilo v Genovi aretiranih 10 delavcev, ki so preoblečeni hoteli v Španijo, da se tamkaj borijo na strani madridske vlade. V Bologni pa je policija aretirala nekega delavca in mu zaplenila 1000 lir, ki jih je zbral med delavci za madridsko vlado. Aretacije se vsebolj množijo. Hetmp 4&&di je BERLIN, 17. oktobra. Po vesteh iz nemških službenih gospodarskih krogov, preti Nemčiji veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin. Nadaljnja oskrba Nemčije z Živili je znatno ogrožena in to radi zadnjih devalvacij. Nemčija nima dovolj deviznih rezerv, da bi mogla kriti svoj lasten primanjkljaj življenjskih potrebščin s povečanim uvozom. Devize, ki jih ima nemško gospodarstvo na razpolago, so potrebne v prvi vrsti za nabavo sirovki za oboroževanje. Kar se pa tiče oskrbe prebivalstva z vsemi potrebnimi življenjskimi potrebščinami, kažejo vsi predznaki, da bo moralo nemško časopisje polagoma pripraviti prebivalstvo na nadaljnje omejitve dosedanjih predpisnih količin živil, ki odpadejo na vsakega po- sameznika. Da bo mogla Nemčija premostiti te motnje v oskrbi prebivalstva iii to še zlasti v bližnjih zimskih mesecih, namerava nacionalnosocialistični gospodarski vodja Bernhard Kohler izvesti pravo mobilizacijo industrije, ki naj uporabi vse sirovine, kar jih ima Nemčija za izdelavo življenjskih potrebščin. Nasprotno pa zastopa gospodarski svetovalec kancelarza Hitlerja, Viljem Keppler, stališče, da je potrebno izvesti tu velikopotezen gospodarski načrt, ki naj v štiri-letki zajamči Nemčiji tudi topogledno neodvisnost. Vodilni uradniki poljedelskega ministrstva in minister za propagando dr. Gobbels se zavzemajo za samooskrbo Nemčije. ia Bdpie še LONDON, 17. oktobra. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem sledila belgijskemu zgledu Nizozemska z izjavo nevtralnosti. Ni pa še določena in znana oblika nizozemske izjave. LONDON, 17. oktobra. V tukajšnjih krogih se doznava, da jc bila Velika Britanija ež sredi preteklega meseca informirana o tem, da Belgija nekaj pripravlja, da so pa bili vsi posredovalni poskusi zaman. Iz Pariza pa poročajo o petih vprašanjih, ki jih je pariška vlada stavila belgijski vladi, v katerih se od Belgije pričakuje jasnost glede njenega stališča do dosedanjih locarnskih obveznosti, do bodočih pogajanj petih zapadnih velesil, do pakta Zveze narodov in načel kolektivne varnosti in do francosko belgijske vojne zveze, oziroma sporazumu, sklenjenega med francoskim, angleškim in belgijskim generalštabom po nemški zasedbi Porenja. Tudi se šušlja, da namerava Francija graditi trdnjavski pas do morja ob belgijski meji. Po nekaterih izjavah iz Bruslja ne gre v predmetnem slučaju za odpoved vojaškega sporazuma s Francijo ih Anglijo in tudi ne za odstop od načel Društva narodov, ampak samo za pogajanja o starem Locarnu. LONDON. 17. oktobra. Reuter poroča: Objavljeno je pismo lorda Plimoutha od 14. oktobra, s katerim se odbija zahteva sovjetske Rusije, da takoj skliče odbor za nevmešavanje v Španske zadeve. Ife fe&Sfo tfemh I arwif»‘ -—-....................... ' i.TTLTSSKO ¥o3t3no gibanje v Košakih V veliki občini Košaki, saj sega ista v osrčje Maribora in zavzema del Slov. goric s Svetim Petrom pri Mariboru, se je razvnel hud volilni boj. Postavljene so tri kandidatne liste in sicer od JRZ dve, katere prve je nosilec Vesenjak Ivan,.minister v pok., druge pa Koren Viktor, gostilničar. Tretjo listo pa je postavil sedanji župan C c r i n š e k Ivan. Ze ime tega moža nam pove, kdo je in kaj zna. Saj je dosedaj v občini Košaki skrbno, pošteno iti pravično gospodaril. Že 16 let deluje nepretrgoifia v občinskem odboru. Njegova dela so vidna. Me daje praznih obljub, temveč vodi skrb za vsestranski napredek naše občine. Izvedel je po dolgih naporih skozi šest let — elektri fikacijo zapadnega dela občine, uredil tako zapuščene in zanemarjene ceste jn pota, skrbel za tncialno pomoč trpečim, bednim in revnim ter tudi posvetil veliko pažnjo naši ljudsko šolski mladini in to vse skrajno štedljivo, napredno smotre-no in do skrajnosti previdno v okviru letnega občinskega proračuna. Pri tem njegovem velikem delu. ki ga izvršuje z njemu prirojeno vestnostjo in pridnostjo, so mu zvesto stali ob strani in mu pomagali po večini odborniki, ki tudi sedaj kandidirajo na njegovi listi. So to kmetje, obrtniki, delavci in viničarji, ki si vsi ob trdem svojem delu in v borbi za svoj težak obstanek služijo svoj vsakdanji kruh in ki so si izbrali za noUIca in bodočega župana moža, ki je od svoje mladosti dalje v tej lepi občini, ki živi s svojimi občani v delu in trpljenju in ki je osivel v borbi za uresničenje lepše bodočnosti naše domovine. On je ustanovitelj in predsednik ter častni član raznih humanih društev — mož na pravem mestu. Zato bomo dne 25. oktobra vsi kot en mož oddali glas za našega starega župana g. CerinŠka, ki ima jasen in začrtan program in kateremu občino lahko z mirno vestjo zaupamo. Tako nam narekuje pamet in poštenost. — V o 1 i 1 e c. NOVE UREDBE. Včeraj jc imel svojo sejo ministrski svet, na kateri so se sprejele, oziroma obravnavale sledeče uredbe: Uredba o pospeševanju svilarstva, uredba o razširitvi telefonskih instalacij in telefonskega omrežja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, uredba o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in malih upnikov, ter o podaljšanju roka zaščite do 24. nov. 1937. Razen tega je v ministrstvu za gozdove in rudnike pripravljena uredba o nacionalnih parkih. Namen te uredbe je, da se zaščitijo deli zemlje, ki so posebno lepi po svoii naravi in imajo znanstveno ter zgodovinsko vrednost. V finančnem zakonu je bil minister za gozdove pooblaščen, da nekatere dele proglasi za nacionalne parke in da jih začne tudi urejati. kameno sol, ker imamo doslej samo eno razširjeno solarno. Če govorimo o pametni industrializaciji, potem se mora nanašati to tudi na premogovno industrijo. Pred- vsem naj bi se izvedla predelava premoga v bencin, razna zdravila, barvila, bencol, fenol ter razstreliva, prepovedal naj bi se uvoz premoga za vse tiste vrste, ki jih lahko nadomestimo in zamenjamo s svojim premogom, raze tega pa naj bi se izvedla elektrifikacija širom države na ta način, da bi se zgradile termične električne centrale, ki porabljajo premog in ki so trikrat ceueiše od vodnih električnih central. Ce so vsi prednavedeni načrti razen slednjega izvedljivi morda le v etapah in v daljši časovni dobi, potem je slednja o-okolnost, na katero je opozoril naš znani strokovnjak inž. Pehani, naravnost rešitev iz gorja in bede, ki se je naselila v naši trboveljski, hrastniški in zagorski kotlini. Potem bi tudi nad tem kosom naše zemlje zasijalo lepše sonce in bi tudi tamkaj napočili srečnejši dnovi. Mmim&e mMu$ške Hum $mdsme? Danes vsi v Narodni dom na družabni večer Maistrovih borcev. Začetek ob 20. uri Narodna odbrana v Mariboru priredi v nedeljo 18. oktobra na Trgu svobode ob 14. uri veliko javno ljudsko tombolo. Ker je dobiček namenjen v korist naših obmejnih šol, prosimo občinstvo, da pridno seže po tombolskih kartah. Zveza delavskih pevskih, umetniških in glasb, društev, Zagreb, podzveza Maribor bo^ priredila v soboto, dne 17. oktobra .1936 ob 20. (8.) uri v dvorani »Union« svoj prvi Veliki koncert. Sodeluje 5 pev- skih in 2 muz. društev. Posetite to kul- turno prireditev polnoštevilno! Gostilna Kr©nipl, fureš, jeterne klobase, krvavice, pečenice, ■ divjačina itd. Priznana vina. Grajska klet vsako nedeljo od 15.—18. ure družinski koncert. Kolesarski klub tekstilnih delavcev v Mariboru vabi člane in ostalo občinstvo na veliko vinsko trgatev, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 15. uri v gostilni Mraz, preje Stumpf, v Studencih. Pester in zanimiv spored! Vstop prost! Akademski ples. Dne 5. januarja 1937 bo Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredilo svoj vsakoletni akademski ples v Unionu, nakar že sedaj opozarja druga društva in prosi, da na ta dan ne organizirajo druge prireditve. Pojedina klobas! Za dobro kapliico je tudi preskrbljeno v gostilni pri »Veverici«. Strelska družina Tezno vabi vse strelce na ostro strelsko tekmo v nedeljo od 8. do 14. ure na strelišču v Radvanju. Razglasitev uspeha ob 15. ur] v gostilni Šabeder na Teznem. Pevski odsek društva »Nanos« priredi družabni večer dne 18. t. m. ob 16. uri pri g. Grmeku v Studencih. Dobrotniki! Vnovič trkam na Vaša usmiljena srca in Vas prosim, da.po svojih močeh darujete za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Stojimo na pragu zime in potreba zahteva, da nasitimo lačne, oblečemo in obujemo gole m bose ter ogrejemo premražene v slabih zasilnih stanovanjih, kleteh, barakah in vagonih. Največje podpore so vredni nedolžni otroci, kateri pač ne smejo gladovati in prezebavati, nadalje onemogli in za delo nesposobni siromaki, dočim je ostalim treba preskrbeti dela. To nalogo si je nadela Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora, ker se z razpolagajočimi proračunskimi sredstvi ne dajo kriti ogromne socialne potrebe mesta, nastale v teku izrednih gospodarskih razmer. V slučaju neuspeha započete akcije bi bila mestna občina primorana, da obremeni mestno prebivalstvo z novo davščino, ker je po zakonu dolžna skrbeti za siromašne in poiskati vire za njihovo vzdrževanje. Darujte za siromašne in zapuščene otroke, za delo nesposobne siromake in brezposelne vsi, ki Vam je usoda naklonila srečo, da niste odvisni od milosti drugih, da Vam ni treba postopati v brezdelju in gladovati in zmrzovati v hudi zimi. Dkrujte, kar morete, v denarju, blagu, stari obleki in obutvi, kurivu itd. Denar pošiljajte neposredno mestni blagajni, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), naturalne dajatve pa so-cialno-političnemu oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9 (tel. 27-54). Ne odlašajte, ampak pomagajte takoj. Kdor hitro da, dvakrat da! — Dr. A. J u-v a n, s. r„ predsednik mestne občine mariborske. ODVETNIK VLADO KUKOVEC je oivoril svojo pisarno v Mariboru, Aleksandrova e. 20/1 Radi renoviranja in moderniziranja Sv. Lenart v Slov. gor. Naše društvo hotela im restavracije ostane oboje je imelo v četrtek dne 8. 10. v Sok. domu do nadaljnega zaprto. komemoracijo v počastitev spomina naše- 1 1 'j'1- ..„.'1' ža nepozabnega kralja. Tej žalni svečano-* I sti je prisostvovalo članstvo in naraščaj, niško podjepeh’ Pinterič Pavel, Maribor V nedeljo 11. t. m. so zaigrali naši dile- Vetrinjskn ui. 22 na dvor. tei. 27-14 izvršuje vse v to stroko fantje veselo igro »Vaška Venera«. Igro, spadajoče instalacije, popravila, dobava elektroinstalacijskejra . , C. , , T v t 1«; 4n mnter‘a!a. žarnic, motor'«*v itd no hrr-zkonkurenčnih p. la pratika za 1. 1937«, ki velja samo 2 Din 50 para. Ta je razširjena zlasti na I igrico »Jurček išče strahove« 13. t. m. ^ Štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca. Privatna plesna šola Simončič, Gosposka 20/1. Nadaljevalni tečaj (specialni lan Kiepura, malodane linčan Nekam neverjetno zveni najnovejši de tečaj) vsak torek in petek. Začetek 2°dek, ki ga je doživel pred nedavnin' (slavni tenorist Jan Kiepura, ki je morai ,! sedeti v zaporu nekega večjega avstriJ* 23. oktobra. Informacije dnevno. Mariborski svinjski sejem. Na sejem , , „ , , , . . „ dne 16. t. m. je bilo pripeljanih 388 re-,skega ™esta vf° n'oc’ d?k‘er ga, mso pov, prodanih pa 152. Cene so bile: pra-1 gega dne pustili na svobodo, šele potem, šiči 5 do 6 tednov stari od 75 do 110 di-j 3e placal naloženo mu kavcijo. narjev, 7 do 9 tednov 135 do 163, 3 do 41 v,te™ ,mestu . bi. imel Kiepura peti v mesece 170 do 240, 5 do 7 mesecev 250, tamkajšnji operi pri predvajanju opere do 360. 8 do 10 mesecev 370 do 550, >>Faus V mesto se je prapelja z večer-1 leto stari 560 do 920 Din, 1 kilogram i nim vlakof Ko lzstopl1 iz kolodvor- žive teže 7 do 8.25, 1 kg mrtve teže 8 do 10 Din. Zametki §*,sd Upa AH il2sa za ugotovitev najmlajše mamice, ki in1*1 največ otrok, je prejela prvo nagrado n »neopravičenih« ur. Prvega mo^ predsedstvu JNS s kratkim pismom, v 3e zapustila, ko je bila na porodu svoje#* katerem pravi: »Ker mi tudi častno pred- Petega deteta, ostalih pet otrok pa gre 14 sedstvo stranke nalaga gotove obvezno- na račun drugega moža-očeta Spomnite se £MD- Kino Union. Premijera dunajskega ve-lefilma »Pod srečno zvezdo«. Jan Kiepura, Friedl Czepa, Anton Pointner, Luly v. Hohenberg. tkmdiee g&edaimi Sobota, 17. oktobra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red A. Nedelja, 18. oktobra ob 15. uri: »Zorka«. — Ob 20. uri: »Prva legija«. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra ob 20. uri: »Živi mrtvec«. Red B. Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. Ponove »Zorko«, prav zabavno in vedro veseloigro češkega pisatelja Minafika. Stari in mladi umirajo. Preminuli so: Zasebnik Ivan Ušen, star 88 let, Watto-va 2, Maks Friedau, železničarjev sin, star dve leti, Pobrežje, Finžgarjeva 4, Franc Vogrin, zasebnik, star 83 let, Vir-banova 10, Marija Kozel, delavka, 26 let, Meljska c. 76, Helena Pečovnik, s. Elizabeta, šolska sestra, stara 48 let. Žalujočim naše iskreno sožalje! Srebrno poroko obhaja v ponedeljek 19. t. m. marljivi tajnik tukajšnjega Slovenskega obrtnega društva g. Jernej Kosar s svojo soprogo gospo Marijo- Prisrčno čestitamo! Huda kolesarska nesreča na Glavnem trgu. Ko se je včeraj zvečer okoli 9. ure pripeljala na kolesu 281etna tovarniška delavka Amalija Pečuhova, stanujoča v Studencih, mimo Velike kavarne, so se nenadoma odlomile na kolesu spodnje vilice ter je Pečuhova tako nesrečno padla, da je zadobila na glavi težke poškodbe. Pri padcu je obležala nezavestna ter so jo morali poklicani mariborski reševalci odpremiti v splošno bolnišnico. Usodna otrokova zabava. Včeraj popoldne sc je neki šolarček pod državnim mostom zabaval s tem, da je metal na pasante na mostu kamenčke. Ko je pogledala čez ograjo 171etna učenka gospodinjske šole Elizabeta Kolaričeva, ji je priletel kamenček na glavo, in je radi tega zadobila precejšnjo rano. Iskati je morala pomoči na tukajšnji reševalni postaji. Kaj je s posebnim kemičnim laboratorijem pri glavni carinarnici v Mariboru? Kakor smo poročali, je mariborsko Združenje trgovcev naslovilo na zbornico za TOI spomenico, v kateri se zbornica zavzema za to, da dobi glavna carinarnica v Mariboru posebni kemični laboratorij. Zbornica je to upravičeno zahtevo mariborskih gospodarskih krogov poslala generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ki pa je odgovorila, da iz budžet-nih dispozicij za enkrat rti mogoče ustreči želji mariborskih gospodarskih krogov. Vagon blaga se mora raztovoriti v teku šestih ur! Uprava skladišča Maribor glavni kolodvor je sporočila, da se morajo od 11, t. m. dalje prispeli vagoni raztovoriti tekom sledečih 6 delovnih ur, sicer se bo zaračunala stojnica. Ker je to tehnično težko izvedljivo, na drugi strani pa ta najnovejša odredba precej obremenjuje prizadete, so marib. gospodarski krogi odposlali Direkciji državnih železnic v Ljubljano spomenico. UuiuiiuSitŽ unuifA j mmmmmmmmmm—m—mm ! V očigled lepemu vremenu, ki se nam obeta, priredi PUTNIK dva izleta z av-tokarom v Graz in sicer v soboto 17. in v nedeljo 18. t. m. Odhod iz Maribora od hotela »Orel« ob pol 8. url zjutraj, odhod iz Graza ob 23. uri izpred hotela »Steierhof«. Vozna cena Din 100. Prijave in 'nabava šilingov pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21 -22. Človek, ki je v Mariboru te ne pozna Jugoslavije. Mariborska policija je aretirala nekega okoli 40 let starega moškega, ki se je vtihotapil iz Avstrije. Ob; aretaciji ni imel pri sebi nikakšnih doku- j mentov, trdil pa je, da se piše von For-j ster in da je pristojen v Rim. Vse obna-1 šanje tega 'moža je zelo čudno. Zatrjeval! je namreč, da se nahaja v Italiji in da meje Italije ni prekoračil. Ko so mu pa predočili, da je v Mariboru rn v Jugoslaviji, je dejal, da te države sploh ne pozna. Ker pa niti ne govori italijanskega jezika, marveč le nemški, mu ne verjamejo, da je Italijan. Policija meni, da ji je padel v roke mednarodni slepar, ki je menda pobegnil iz neke druge države k nam in ki s svojim ponašanjem hoče zbuditi vtis abnormalnega človeka. Zaenkrat so ga vtaknili v zapore, njegov opis in fotografijo pa je policija razposlala vsem policijskim ravnateljstvom v tti-in inozemstvu. Borza dela išče eno tkalko za stroj »Zekat«, eno pletiljo in eno sobarico z znanjem nemščine za deželo. Rezervni oficirji. Mariborski pododbor UROIR vabi vse svoje člane in njih svojce, da se prijavijo za smučarske te čaje. Tečaji se bodo vršili za začetnike in manj izvežbane in sicer za odrasle in deco, na željo za dame posebej. Prijave pismeno na naslov: Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Maribor v Mariboru. Skrivnostna in tragična delavčeva smrt v potoku. V neki gostilni pri Središču so popivali trije fantje v starosti 24 do 28 let. Ko je ura šla na polnoč, so se vsi trije poslovili ter precej natrkani odšli domov. Pot jih je vodila preko potoka Trnova, v katerem pa je radi deževja precej vode. Dva fanta sta prišla srečno domov in ko sta naslednjega dne vpraševala za tretjega, 261etnega Štefana Goloba, sta izvedela, da sploh ni prišel domov. Domačini so o tem obvestili orožnike, ki so takoj pričeli s poizvedovanjem. Po večurnem iskanju so našli Goloba v potoku Trnavi mrtvega. Domnevajo, da je padel Golob v potok ter utonil in da ga je voda odnesla nekaj sto metrov s seboj. Ni pa izključeno, da je Golob postal žrtev napada, ali pa da ga je kdo sunil v potok. Uvedena je obširna preiskava, s ciljem, da se skrivnostna in tragična smrt Štefana Goloba raz-! jasni. | Kako bo z vremenom. V smislu dunaj-' ske vremenske napovedi za danes bo mik) vreme trajalo dalje. Severno od Alp po večini nejasno, možnost dežja. ! Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Albaneževa lekarna na Fran-|kopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Vinotoči »Ju... juh!... Kaj nam pa morejo...« Trije dobrovoljčki jo mahajo, malo zibaie se, po kamniškem drevoredu proti mestu. Za trojico pa ženske; glasna beseda, šaljive opazke, smeh. »Škoda, da bo skoro konec tega tea-fra. ki spravi človeka tako poceni v dobro voljo!« se čuje iz njih srede. Je res. Tudi kamniški drevored in dru-okoliške ceste so deležne dobre volje, *Uo pričarajo naši tradicionelni —. vinotoči. Tradicijonelni, bilo po tem ali kakem drugem kosu slovenske zemlje, kjer Se ta način vnovčenja tako željene kaplje vrši v znamenju zelene veje pod imenom »trifa« (Goriško), »praško« (Istra) ali »osmica« (Kras), ki je najbolj pristen ^az za vnovčenje pridelka v nekaj dneh. točilnice pričajo, da so bili tudi nekdaj težki časi s prodajo vina. Kmet-v«K)gradnik ni ravno zadovoljen s tem razpečanjem. Seveda so naši okoliški vinotoči v tem pogledu na boljšem od onih daleč od mest in so izredno privlačni, zlasti ko načni svoje polovnjake v toplih dneh. Takrat prične ono romanje z omoti in torbicami-aktovkamj z vinotoško vsebino. V hladu jablanovih senc je v začetku bolj tiho, umerjeno, obzirno; za-kliučene družbe imajo svoj pogovor z vedno bolj živahnim prikimavanjem. Razpoloženje raste, omizja se zganejo, beseda je vedno bolj glasna. Moški napeto debatirajo; na dnevnem redu je evropski problem. Vsak bi rad Prispeval čim več svoje sodbe, ki vendar ni karsi-bodi; on razmišlja o tem in onem. Ne mislite, da so to tako prazne, dasi ni navadno na vinotočih boljših krogov. Evo vam primer: »Mi smo pravcati siromaki... politika se kuje mimo nas in na nas...; je kladivo, mi nakovalo. Nič je ne poznamo... izjema je le na vinotoču.« Sejem se razgfblje. Harmonika in ku-pleti s kitaro; pravijo, da so vedno novi LONDON, 17. oktobra. »j>aliy Telegraph« poroča: Z ofenzivo sovjetske Rusije je konec sovjetsko ruske nevtralnosti napratn Španiji. Sovjetska Rusija je poslala 200 letal v Španijo, več parnikov pa je odplulo iz črnega mor-ja z orožjem, municijo, bombami hi strupenimi plini za katalonska pristanišča. Vsa prizadevanja angleške hi francoske diplomacije gredo za tem, dase prepreči svetovna vojna. Siatfik Mjavija pomot madudsM ded MOSKVA, 17. oktobra. Sovjetska službena agencija »Tass« poroča: Na pozdrav španske vlade je Staljin odgovoril Madridu sledeče: »Sovjeti samo izpolnjujejo svojo dolžnost, če po svojih močeh MFIIIIIPII1IM nudijo pomoč revolucionarni Španiji. Nam je jasno, da osvoboditev Španija ni privatna zadeva Špancev, marveč skupna zadeva vsega naprednega človeštva. Z bratskim pozdravom Staljin.« Najmanj kaznencev v Irski, največ v Litvi in Finski Liga Howarda za reformo kazenskega zakona je izdelala statistiko o kazensko zaprtih ljudeh. Statistika obsega skoraj vse evropske države razen Albanije, Grčije, Portugalske, Španije, Turčije in Sovjetske Rusije. Najmanj zaprtih ljudi je na Irskem, kjer odpade na 100.000 prebivalcev 19.4 kaznencev, na Škotskem 26.4 in v Angliji 29.9. V drugi skupini so države s 50 do 70 kaznenci na 100 tisoč pre bivalcev. V tej skupini so tudi države Male antante. Za Jugoslavijo se navaja številka 50, za Rumunijo 53.8 in za Češko slovaško 67.7. V drugih srednjeevropskih državah so številke znatno večje. Tako se navaja: za Madjarskj 96.7, za Avstrijo 104.9, za Italija 126.7. za Poljsko 150.7, za Nemčijo 156.9 in za Švico 164.8. Niso pa tu všteti oni, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih ter bi se z njimi številke za Avstrijo, zlasti pa za Nemčijo zelo povečale. Še več kaznencev je zaprtih v Litvi in Finski. Pftot s kačo okoli vrat« v boju z burfo Nekemu nizozemskemu trgovcu, ki vozi s svojim lastnim letalom iz Bom-baya v Kalkuto, se je te dni pripetila nenavadna dogodivščina, ki bi postala lahko zanj in njegovega spremljevalca u-sodepolna. Topot je vzel s seboj nekega indijskega domačina, ki je bil po zanimanju krotitelj kač. Indijec je sedel tokrat prvokrat v zrakoplovu in se je radi močne burje onesvestil. Nenadoma pa je začutil Nizozemec, da mu leze nekaj mrzle ga po vratu. Z največjo opreznostjo je obrnil glavo nazaj, hoteč se prepričati, kaj je na stvari. Prestrašen opazi kačo. ki si je na nepojasnjen način napravila pot iz zaboja. Pilot, ki se je moral razen tega itak boriti z vetrovnim vremenom, se je moral vsaj toliko obvladati, da ni izgubil prisotnosti duha in s tem oblasti nad krmilom, dasiravno se mu je kača ovila okrog vratu. K sreči se je krotitelj kač medtem že prebudil iz omedlevice in kačo nemudoma odvil s pilotovega vratu t»2dr jo spravil zopet v zaboj. JAN KIEPURA — VZROK ZA LOČITEV Jan Kiepura ni samo eden najboljših' pevcev sveta, ampak je tudi človek, ki ume odlično pripovedovati in ki je doživel več zanimivih zgodb in nezgod v svoji karieri kakor tucat drugih slavnih pevcev. Nedavno ni dosti manjkalo, pa bi kmalu postal vzrok za ločitev zakona. Nekega dne ga je bila obiskala neka mlada. lepa dama ter mu s solzami v očeh pripovedovala, kako je bila sinoči v kinu, kjer je gledala njegov film. kako je potem njen mož grozil, da se bo ločil od nje ter je vso zadevo že izročil odvetniku... Kiepura je nekaj časa mirno poslušal, nazadnje pa je postal nestrpen: »Kaj se to mene tiče? Jaz vendar nimam s tem nika-kega posla!« »Vi ste vsemu temu kriv!« — mu odgovarja lepa ženska. In pripovedovala je naprej: »Torej na si-nočni premieri je po predstavi, pel sam Kiepura (na burno zahtevo občinstva?), vse šlagerje n dotičnega filma. In tako se je zgodilo, da je že minila davno polnoč, ko se je dama vračala domov... Zaman je doma vse to navajala. PJjen mož ni hotel tega verjeti. »Vse, kar si mi pripovedovala, je laž! Bogve, kie bila... Tako dolgo ne traja kino...!« S temi besedami je pobegnil ljubosumni mož naravnost k — odvetniku. Kiepura je premišljeval. Postalo mu je jasno, da je takorekoč osebno odgovoren za novo zakonsko nesrečo. Kaj je Kiepuri preostalo? Takoj je obiskal moževega odvetnika ter mu obrazložil ves stečaj. In tako ie slavni Kiepura rešil zakon in srečo dveh mladih ljudi. KRAVE ŠMINKAJO. V severni Ameriki se razprostirajo' kakor znano ogromne kmetije — faTtne. S teh kmetij so začeli prihajati v zadnjem času ljudje v mestne lekarne in drogerije etr so tam v velikih količinah nakupovali šminko, ki jo sicer uporabljajo odlične mestne dame za barvanje svojih usten. Dolgo niso mogli trgovci ugotoviti, zakaj so kmetom Šminke. Končno jim je le nekdo rešil to uganko: »Te fcnin-ke namažemo mi na krtačke, s katerimi potem krtačimo našo živino, namenjeno za sejem. Na sejmiščih moramo namreč lastno živino razlikovati od sosednje, m smo prišli na to, da je šmnka še najboijše barvilo za — krave.« in izvirni, nekje na Gorenjskem je njih fabrlkant. Naravna muzika pa je le glas, ki proizvaja na vinotoču svojevrstna čustva iz višjih sfer. Oglasi se čut vzajemnosti; dve, tri mire. nazadnje vsevprek. Ob nedeljah in praznikih imajo prednost ženske. Ne sodite od slabe strani, ker je vinotoč tudi ženska ventilacija. Med tednom je žena zaposlena in ne more z doma. Tudi ona potrebuje malo zraka, razvedrila In ... kozarec vina bolj poceni. Naše žene so gospodinje in vedo ceniti dinar. Je res, da solidnejii družinski možje prinesejo med tednom nahrbtnik s pletenko »od 5 1 naprej«. A ni ves svet tak, mlajši — mislim od 50 nazaj — že ne. Ta je družaben, danes mnogo bolj kot kdaj prej. Zato je na naših vinotočih med moškim tn žensko 1:3, kar je končno popolnoma pravilno, ker žena podpira tri vogle. Čast vam, oženjenf! Na trbem sem sklenil, da ko se poročim, ne vzamem na vinotoč te svoje stare, ampak odo stotnijo. Naj se ženski svet razživi »n osveži, domov greete, naše večkrat tako kilave ulice. Ne vem, kje je vzrok: v vinu, lastniku, legi ali kje —- a resnica je, da se naši vinotoči po gostih zelo razlikujejo. Eni so vedno te ali one barve, ki pride do Izraza v vezani ali nevezani besedi te kaj kmalu dožemeš, če veje v njih demokratičen ali pa uniformiran duh s severa. Nekaj pa je treba podčrtati z zadoščenjem in v priznanje vinotoških gostov: prepirov, pretepov te anfbiksov ni. Meščani so že tako kultnrni, da rešujejo eventuelne medsebojne spone dr bolj uglai&n način. Vteotoška sezona je pri kraju, kw » od ene strani ljubitelji naših točilnic poskrbeli, da so polovnjaki prazni, po drugi pa je že prehladno; zaprti prostori pa niso privlačni. Letos so vinotoči sejali dobro voljo, prihodnje leto pa bodo popa rjenost te kisle obraze... 34 Šarlota ponovno zahteva sestanek z Napoleonom. Cesar sporoča, da ne more sedaj sprejeti mehiške cesarice, ker da je preveč zaposlen z državnimi posli. Toda Šarlota mu sporoča, da ga bo počakala, dokler ne konča vseli poslov. ‘Napoleon III. zopet ne more izbegniti usodnemu poslednjemu sestanku, četudi se na vse mogoče načine in s pomočjo vseh najrazličnejših izgovorov izogiblje Šarlote ter pred njo beži. 19. avgusta se Napoleon IH. pojavi okoli 4. popoldne v Grand Hotelu. Zelo je nervozen. Njegova bolezen, potem diplomat ski poraz, ki mu ga je povzročil Bismarck, neprijetnost nenadnega Šarloti-nega prihoda v Pariz, vse to ga je zelo potrlo in potlačilo. Silno je razdražljiv, celo napram lepim damam, ki jih je sicer rad gledal, pa tudi napram svoji ženi cesarici Evgeniji. Zaman je na vse načine poiskusil, kako bi prevalil na koga drugega neprijetno dolžnost, da bi sporočil Šarloti končno odklonitev. Toda Šarlota mu je vse to preprečila s svojo vztrajnostjo in odločnostjo. Sedaj je prišel trenutek, ko ji mora vendarle vse sam sporočiti. Poslednja prošnja odbita! Sedaj je stala Šaflota zopet pred njim in bruhala iz sebe prošnje, zahteve ira rotitve; »Skličite takoj zakonodajno telo; ukre nite, sire, da se Mehiki še nadalje izplačuje mesečna pomoč. In če bi zakonodajno telo tega ne hotelo, potem se osebno obrnite s posebnim proglasom na prebivalstvo Francije, Ono vas je že izbralo za svojega cesarja in sedaj vam bo tudi sledilo. Samo ravnotežna sila na novem kontinentu more biti v veliko korist Franciji. Edino zavezniško cesarstvo v Mehiki more biti sigurni kupec vseh proizvodov francoske pridnosti in marljivosti.« Toda Napoleon se vsem tem predlogom spretno izmika. In ko se že nad Napoleonovih ustnicah pokaže, da bi mogla priti iz njegovih ust odklonitev, tedaj Šarlota sproti opaža in mu prekinja besedo, samo da bi na ta način preprečila formalno odklonitev iz njegovih ust. »Dobro bi bilo,« tako izusti končno Napoleon III., »če bi se vaše Veličanstvo ne udajalo več nikakšnim iluzijam.« »Toda ta stvar se tiče predvsem vašega Veličanstva. Potem se tudi vi ne smete več udajati nikakšnim iluzijam. Tako mu odgovarja Šarlota. Tedaj vstane Napoleon brez besede, se hladno, mirno pokloni Šarloti in gre iz sobe. Dva dni zatem pa sporoči formalno Šarloti pismenim potom, da žal ne more izpolniti niti ene njene želje. Šarlotina misija v Parizu je s tem propadla in končala. Šarloti je ta neuspeli in udarec zada! bridke bolečine. Njene oči zadobivajo čuden blesk, ki kaže na neurejenost in razburkanost. Njeno nekdanje prijateljstvo napram Franciji se pretvarja v neznansko, slepo sovraštvo, ki ji kali jasnost pogleda, ki ji jemlje hladnokrvnost in ubija duhaprisotnost. »Cesar hudič, pariški dvor pekel«. V afektih ogorčenja in mržnje primerja Šarlota cesarja Napoleona III. s hudičem, pariški dvor pa s peklom. Te predstave se pojavljajo v trenotkih, ko lega na njeno dušo in njene možgane mrak in tema. (Dalje sledi.) Volneno blago za obleke in pfaiče Teksti lana Biidefeidt v novih barvah in kakovostih Gosposka ulica 14 fesftgdaesfe šeM&e Likvidacija lesnega podjetja Krivaje. Te dni se je vršila seja likvidacijskega •odbora lesno industrijskega podjetja Kri-vaje. Državni erar je prijavil terjatev od 57 milijonov dinarjev in je država z omenjeno terjatvijo zahtevala otvoritev kon-kurza nad podjetjem, kateri zahtevi je bilo ugodeno. Od upnikov so bili še prijavljeni neka anglosaška skupina, ki ima terjatev 67 milijonov dinarjev, in neka druga skupina z 54 milijoni dinarjev. Kon-kurzni upravitelj je prvi in drugi anglosaški skupini priznal njuni terjatvi, dočim je državnemu erarju od 57 milijonov dinarjev priznal samo 17.000 dinarjev. Izvozniki našega blaga na Madjarsko imajo že več let velike težave pri reali-ziranju svojih terjatev. Radi take situacije je izdal finančni minister na predlog Narodne banke meseca novembra 1935. odredbo o blokiranju madjarskih terjatev v naši državi, da bi se zavarovalo izplačilo izvozniških terjatev, ki so nekoliko let ležale na Madjarskem. Toda čeprav je bil potem likvidiran del starih izvoznikih terjatev na Madjarskem, vendar so se tekom preteklega in tekočega leta nagrmadile še mnogo večje terjatve od novega izvoza, tako da znašajo po dobljenih podatkih sedanje neplačane terjatve našim izvoznikom okoli 75 milijonov dinarjev. Ker se je zapazila tendenca, da se uporabljajo likvidne madjarske terjatve v naši državi ne za izplačilo prej izvršenega izvoza po časovnem redu, posebno za kontingentirane predmete, ampak se uporabljajo večinoma za nove nabave sirovin v naši državi, je finančni minister na predlog Narodne banke izdal odredbo o koncentraciji madjarskih terjatev pri Narodni banki radi zavarovanja in izplačila prejšnjih terjatev. Devalvacija francoskega in švicarskega Iranka ter naši izvozniki. V zvezi z devalvacijo francoskega in švicarskega franka je Narodna banka na razna vprašanja dala v zadevi izplačila blaga, izvoženega v Francijo in Švico, svojim podružnicam sledeče navodilo, odnosno pojasnilo: Vsa vplačila, ki so bila izvršena na zbirni račun v Parizu, odnosno v Cu-rili« do vštevši 26. septembra 1936, se bodo izplačala po tečaju francoskega, odnosno švicarskega franka, ki je veljal pred ustavitvijo no tiranja teh valut na mednarodnih borzah. Za vplačila, ki so 'bila izvršena v Parizu in Curihu na zbirni račun Narodne banke od 28. septembra 1936 dalje, se bodo vršila izvoznikom izplačila po tečaju navedenih valut, ki bo veljal na dan izplačila. Izjemoma si bo Narodna banka prizadevala, da vzame v razmotrivanje prošnje onih izvoznikov, katerih blago je prestopilo jugoslovansko mejo od 28. septembra t. 1. V takih primerih naj se izvozniki, ki bi prejeli protivrednost po novem tečaju, obrnejo na Narodno banko s prošnjo za popravo tečaja. Prošnji naj se priložijo izvozni dokumenti. Na izvozni deklaraciji sami pa naj izvoznik pismeno potrdi, da se do~ tični izvoz nanaša na sporno klirinško izplačilo. JHsm&e Morite IBS«1 * '■'"lEIMfc. " w Velik požar je izbruhnil danes zjutraj ob 5. v Skorbi. Zgorela je stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Kolariča. Zgorela je tudi živina. Domačini so si v zadnjem trenotku rešili življenje in skočili skozi okno. Ogenj je prešel tudi na gospodarsko poslopje posestnice Nežo Železinger, ki ji je zgorelo gospodarsko poslopje. Gasilci iz Ptuja, Hajdine in Gerečje vasi so prepreč!li, da ni prešel požar na ostale hiše. Skupna škoda znaša okoli 70.000 dinarjev. Vaje za obrambo mesta Ptuja pred sovražnimi letalskimi napadi. V času od 17. do 20. t. m. se vršijo vaje za obrambo mesta pred sovražnimi letalskimi napadi in sicer ena dnevna in ena nočna vaja. Znaki, ki se bodo uporabljali pri vežbah, so razvidni iz razglasa na občinski deski. — Pri nočni vaji se bodo uporabljali isti znaki kakor pri dnevni ter se bo pri znaku alarm dal še znak z gasilskim rogom in ugasnile vse svetilke na ulicah in v stanovanjih za čas 5 minut. Prebivalstvo se mora za časi vežbe skriti v stanovanja in zaklene ter zapre vsa okna, pri nočni vaji pa spustiti tudi roloje ozir. zavese. Prosto gibanje prebivalstva je za čas vežbe dovoljeno samo osebam, kateri imajo plinske maske. Mestno poglavarstvo poziva prebivalstvo, da se brezpogojno pokorava odredbam službujočih organov. Na Dravskem polju je zopet gorelo. Preteklo noč je zopet gorelo v Str-gojncih, občina Cirkovci. Požar je izbruhnil okrog 22. ure pri trgovki Ani Ko-pušar, ki ima svojo trgovino v hiši nedl. otrok Škribe. Zgorelo je gospodarsko poslopje in del stanovanjskega poslopja, ki je zidano in z opeko krito. Škode je nekaj nad Din 20.000. Prošnja usmiljenim srcem. Tukajšnji občinski odbor društva Rdečega križa si je naložil hvalevredno nalogo priskočiti na pomoč v času krize naši bedni mladini. Ker pa sam nima dovolj dohodkov, prosi vse darežljive in dobre srčne domačine, naj bi z malim darom podprli društvo, da bi zamoglo za prvi december o priliki proslave praznika Ujedinje-nja obdariti tukajšnje najubožnejše šolske otroke, ki pogrešajo v tem mrazu poleg tople hrane še prav posebno obutve in najpotrebnejšo obleko. Vsak še tako skromen dar bo dobrodošel. Ponošeno obleko bodo prenaredile požrtvovalne gospe. Posebej se še obrača R. K. do gg. trgovcev ter jih prosi za ostanke blaga za perilo in za vrhnjo obleko; dalje za živila: moko, jajca, sladkor, suho sadje itd. Darovi se sprejemajo in oddajajo v četrtek 22. oktobra v šoli v Poljčanah pri šol. upravitelju in v Čitalnici v Peklu. Pri strankah, ki bi bile morda zadržane oddati blago, pa se bodo prihodnjega dne zglasili na domu Pomladkarji sami. Uver-jeni smo, da ne boste nikogar' odslovili brez daru ter da bo dobro mišljena akcija uspela, za kar vam bo tukajšnja siromašna mladina večno hvaležna Volilna agitacija. Vse tri stranke razvijajo živahno volilno agitacijo in prirejajo shode v posameznih krajih občine. Sodišče je potrdilo vse tri kandidatne liste. Danes pa se je raznesla po občini vest, da še bodo volilci osrečeni s četrto listo, katere nosilec bi bil ključavničar g. Farič. Izbire bo torej dovolj. Po 40 letih v domovino. Avstrijske obmejne oblasti so te dni na Radiu predale našim obmejnim organom 621etnega kovača Hribernika, ki je dolgih 40 let delal v Avstriji. Sedaj na stara leta, ko je popo*;oma izčrpan, so ga poslali nazaj k nam v rojstni kraj. Sedaj bo v breme občini, svoje mlade življenjske sile pa je pustil v'Avstriji. Mi pa gledamo kako se razili avstrijski državljani kot purmani šopirijo in jedo naš masleni kruh. h jernje Uadpme Nevzdržne razmere na železniški progj Gor. Radgona - Ljutomer. Na lokalni progi Ljutomer—Gornja Radgona in obratno vladajo že nekaj časa nevzdržne razmere. Na vmesnih postajah Križovci in Bu-čečovci ste bili že pred leti ukinjeni mesti postajnih načelnikov ter vršijo službo istih kot nadomestne moči zvaničniki, ko-jih dnevna služba traje od 5. ure zjutraj do 18. ure zvečer, ko odhaja predzadnji vlak iz Gornje Radgone v smeri proti Lju tomeru; s tem vlakom odpotujejo navadno oni uslužbenci, ki nimajo stalnih bivališč v Križovcih ali Bučečovcih, na svoje domove. Posledica te razdelitve uradnih ur je, da pri zadnjem večernem vlaku, ki odhaja iz Ljutomera ob 20.06 v smeri proti Gornji Radgoni, postajna poslopja v Križovcih in Bučečovcih sploh niso razsvetljena, čakalnice pa so cela zaklenjene in seveda nezakurjene. Potniki j ki prihajajo mi navedenih postajah k zadnjemu večernemu vlaku, so izpostavljeni vsem vremenskim in drugim neprilikam. Razen tega pa so na drugi strani take razmere tudi v gmotno škodo prebivalstvu. Ako namreč slučajno z večernim vlakom prispe kaka blagovna pošiljka, namenjena na postaji Križovci ali Buče-čovce, se ista na navedenih postajah ne more iztovoriti, temveč jo odpelje vlak do postaje v Radencih in tamkaj odda. Take pošiljke se nato vračajo iz Radencev do namenjenih postaj Križovci ali Bučečovci v breme strank, katerim so pošiljke namenjene, čeravno je voznina do oddajnih postaj že plačana ter se prevaža blago proti volji naročnikov naprej. Vrhu tega še pride, da je pri zadnjem večernem vlaku razsvetljen navadno le m> en vagon. Sedaj ob nastopu zimske dobe prizadeto prebivalstvo upravičeno pričakuje, da železniška direkcija nemudoma ukrene vse potrebno, da se te razmere čimpreje odpravijo. Huda avtomobilska nesreča. V avstrij-Radgoni se je vršila minulo nedeljo velika zabavna jesenska prireditev v obsežnih prostorih bivše jahalne lope 97. polka. Da je bila reklama bolj učinkovita ter večji obisk, je bila k sodelovanju povabljena vojaška godba 9. lovskega polka iz Gradca. Ko se je nato v ponedeljek zjutraj okrog 3. ure vračala vojaška godba z avtobusom nazaj v Gradec, se je na veliki cesti v bližini Cmureka v Avstriji pripetila huda nesreča. Med hitro vonžjo je namreč odpovedal volan ter je avto v silnem sunku treščil v obcestno' drevo, pri čemur so bili kapelnik in še dva godbenika težje in eden lažje poškodovan. Težko poškodovani so Ali prepeljani na zdravljenje v radgonsko bolnišnico. Ne pozabi naročnine! Malt oglasi Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t JEDILNE IN SPALNE SOBE. siperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po nainižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 38 JOS. T1CHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično DO djetje. Maribor. Slovenska uL 16. tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroln stalacijskega Maga po kon durečnih ceuaU. Ce želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »WANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje. Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44. 2569 Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez_ bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! NEGA NOG Din 10.—. Maribor. Aleksandrova c. 7. šMsmittr 2366 KRZNENE PLAŠČE, pabtoje. iopice ter kepe prekrojim oo najnoveiših oariš-kih in dunajskih krojih. Za solidno in strokovno delo iamči P. Scmko. krznar. Ma ribor Gosposka 37 4370 Vsako soboto in nedeljo igia PETEK-SALONSKI j A 7Z v gostilni Achtig. 520" MADRACE otonianc. kauče, izdeluje so* lidno in poceni. M. Šterbal, Meljska cesta 2.________ Novi modni salon za damske klobuke »SALON OLGA«. Maribor. Kopališka ul 2, j>6 cenjenim damam priporoča. Na zalogi kape od_Din 32. —» klobuki od Din 35— in o°' pravila od Din 10.— na* vzgor. Sprejme se učsnka. 4755 Kupujte svoje po* treb^ine orl naših inserentilt I SMUuiia v Mm&atu! OBJAVA l Važno za liubiteiie filma in obiskovalce kina ! Ko nam je uspelo, da smo z velikim trudom in ogromnimi denarnimi žrtvami nabavili za novo filmsko sezono 1936/37 veliko število filmov najboljše kvalitete in svetovnega slovesa, nas je navdajala topla želja, da ne nudimo svojini zvestim obiskovalcem samo pestro izbranega, slikovitega repertoarja največjih in najlepših filmov, ki jih je ustvarila sodobna filmska industrija, ampak, da postavimo naše kinopodjetje v celoti in tudi glede na notranjo opremo v vrsto renomiranih kinogledališč največjih evropskih mest. To se nam je končno, po velikih žrtvah tudi posrečilo. ^ Cenj. obiskovalcem in prijateljem našega kina sporočamo, da smo si nabavili najboljšo in najpopolnejšo kinoaparaturo sveta „Westem Electric l'a aparatura je po ceni najdražja, v izvedbi in filmski tehniki pa najpopolnejša zvočna naprava sedanjosti, ki proizvaja zvok z neverjetno preciznostjo in naravnostjo. £ V orijentacijo in informacijo cenj. občinstvu navajamo, da imamo v kraljevini Jugoslaviji, ki šteje danes okoli 300 zvočnih kinematografov, v celoti komaj osem teh dragocenih aparatur »WESTERN ELECTRIC«, tako, da bo naša sedaj v Mariboru deveta po številu. £ S tem dejstvom in s to dragoceno pridobitvijo nismo samo postavili Maribor na polju sodobne kinematografije v vrsto največjih mest Evrope in filmskih centrov, ampak nudimo razen tega svojim obiskovalcem še možnost posebnega užitka, da slišijo naše prekrasne filme na najzvoč-nejši in najodmevnejši aparaturi sveta. 0 Ostali smo s tem dosledni in verni svojemu načelu, da nudimo od vsega dobrega le najboljše, kar nas istočasno opravičuje v svojem stališču, da nam spričo velikih investicij in navedenih okolnosti letos ni mogoče znižati vstopnin. Filmi se istofako kakor drugo blago kupujejo in dobavljajo po kakovosti in vrednosti ter prosimo radi tega cenj. občinstvo, da blagovoli ta itaš princip blagohotno upoštevati in nas v tem stremljenju s svojim čim pogostejšim obiskom podpreti. 0 Z našo novo aparaturo startamo v soboto, dne 17. oktobra in predvajamo kot prvi film najboljši in najnovejši film slavnega tenorja Jana Kiepure, milijonsko filmsko delo dunajske produkcije: . „Pod srečno zvezdo originaSni nemški nasSov „Opernring“ V glavni vlogi Jan Kiepura, Friedl Czepa itd. — Ta velefilm predvajamo od sobote 17. do vključno petka 23. oktobra. Kot naslednji film predvajamo od sobote 24. do vključno četrtka 29. oktobra. 99 Ljubezen maharadže* (Bela žena) V glavni vlogi: Gustav Diesl, Atila Horbiger, Isa Miranda, Hilda v. Stolz ter slavni violinski virtuoz Vasa Prihoda. — Film izredno krasne ljubavne vsebine, očarljivih melodij in lepe glasbe. Zopet film presenečenja in navdušenja. S tem začenjamo s predvajanjem številnih šlagerjev. ter si dovoljujemo navesti nekaj naših nadaljnjih svetovno znanih filmov: Osamljeno srce (Ave Manja) Benjamino Gigli, Kiithe v. Nagy Kjer škrianček po/e Leharjeva popularna opereta z Marto Eggert in Hansom Sohn-kerjem. Cvetlice iz Mice poje Erna Sack, Deklice v belem poje Maria Cebotari. Pesem obtožuje noje Louis Graveur. Car Kalilorniie z Louis Trenkerom, film, ki je dobil prvo nagrado pri letošnji bienali v Benetkah. Port Artur z Adolfom Wohlbriickom. Beli pekel največji planinski film. Stienka — Rasin grandiozno veledelo, prvič kot govoreči film. Alotriia superfilrn režiserja Willyja Forsta, Adolf WohIbriick, Renate Miiller. Konleti šlager veseloigra, Hans Moser, Leo Šlezak, R. Romanovsky, Friedl Czepa. Silhuete prekaša »Maskerado«, film, o katerem govori ves svet. Manja čarobno filmsko delo, film nepozabne lepote. Štajerska srca (»Vila lutk«), film, kot je bil »Pri belem konjičku«). Večna maska velenapeti film s popolnoma novo, izredno interesantno vsebino. Gospodična Lillv najnovejši film Frančiške Gaal. Žetev najboljši film Paule Wessely. Prater dunajski film z Magdo Schneider. Dekliški penziionat očarljivo lepo filmsko delo režiserja Geze v. Bolwary-a. Vesela Ančka (»Nedolžnost z dežele«), sijajna veseloigra. Dekliški dnevi kraljice film. ki bo očaral vsakogar. Kdo je kdo? Brezmejen smeh in humor, Hans Moser, Paul Horbiger, Trude Marlen. Moskva — Sangai s Polo Negri. Razen tukaj navedenih imamo še nad 50 raznih prvovrstnih filmov, tako da bo v polni meri ustreženo tudi najbolj razvajenemu obiskovalcu. Brez vsakršnega reklamnega trika lahko trdimo, da še nikdar ni imel kakšen kino toliko izbiro najboljših filmov, kakor jih imamo mi letos za svoj kino. Upamo, da bo ocnjeno občinstvo v polni meri znalo upoštevati naš trud in veliki napor, ki ga vlagamo za čim večje zadovoljstvo obiskovalcev, in se v tem pričakovanju priporočamo za polnoštevilni obisk. ' ~ Up Naimodernelie blago za nlaite v veliki izbiri Dri ANTONU MACUNU dospofka ysica AKTOVKE. tiamske torbic.', dentfrnice, tapetniške izdelke najceneje pri Gustavu Mesičeku, Trzaš ka c. 1. 5178 Brez kričeče reklame in brez raznih brzojavk naznanjam spoštovani publiki, da točim izbrala okoliška, ljutomerska in dalmatinska VINA brez bonačana po zmernih cenah. Trafenik, »Prešernova klet-: v Gosposki ul. 5077 Danes sobota in nedelja POJEDINA PEČENIC pri ;-Lipi«, Gregorčičeva 19. _____________5203___________ TAPETNIŠKA DELA vsakovrstna prevzame po najnižjih cenah Ferda Kuhar, Vetrinjska ul. 26. S221 POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernih cenah Vam izgotovi Aršič Leopold, modni salon »Elega-Fagone«. StroBmajerjeva 6-1, od J. nov. dalje v Koseskega ul. 22. 5246 OBŽALUJEM žaljive besede, katere sem Kovorila proti Francu Kmetiču. Pavla Hojnik, Rače. 5249 Prodam GOSLI, tričetrtinske, kakor nove, in etui prodam. Taborska 7. 5122 KOŽUH. nov, velik, pripraven posebno za šoferja ali voznika na prodaj. Naslov v upravi lista. 5211 Krasno opremljeno SOBO oddam dvema gospodoma ali mladim poročencem. Naslov v upravi lista. 5229 OPREMLJENO SOBO oddan\, Kolodvorska 3-1!. na hodniku Sovine. 5234 ODDAM SOBO ,'ventuelno s štedilnikom, v bližini postajališča Tezno. Več v Učiteljski knjigarni. £235 Lepo separirano. opremljeno SOBO takoj oddam. Gospcjna ulica 2-1. desno. 523£ LEPO OPREMLJENA SOBA poseben vhod, lepa lega, ev. zelo dobra domača hrana se po ceni odda. Tomšičeva 5. 5214 Stanovanje GOSPODIČNO sprejmem na stanovaenje in hrano. Naslov v upravi »V-černika«. 5201 Posest VEČJO STAVBENO PARCELO (travnik) pri postaji Hoče, kjer se sedaj gradi tudi nakladna postaja, primerno za razparceliranje ali za kakšno tovarno, takoj prodam. Pojasnilo daje Janko Rečnik, Hoče. ___________________5189 Novozgradba. soba, kuhinja, vrt 10.000. — Novozgradba, 2 sobi, kuhinja, vrt, Pobrežje 25.000. — Dobičkanosna hiša. 8 stanovanj, 170.000. — Vino-gradno posestvo. 14 oralov, blizu mssta 60.000. — Dobro idoča gostilna z lepim vinogradom, 17 oralov, 180.000. »Rapid«, Gosposka 28. 5223 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zimske nogavice, rokavice in merilo si nabavite najet neje v modni trgovini lokal IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v bližini postajališča Tezio. Vzamem v najem tudi celo hišo. Naslov v upravi lista. 5179 SOSTANOVALCA sprejmem s hrano ali brez. Naslov v upravi »V&earnika« ____________5204_________ DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Po dogovoru. Strc>s-majerjeva 9. _________5208 ODDAM TRISOBNO STANOVANJE. Frankopanova ul. 11. 52-09 VELIK PROSTOR na ulico, pripraven za avto-garažo oddam v najetn. Vpra šati Prešernova ul. ] 8-1, vrata 6. 5193 GOSTILNO dam na račun ali v najem podjetnemu, kavcijo zmožnemu. Naslov v upravi lista,, 5190 V naiem Prodam dobro idočo GOSTILNO na prometnem kraju v blži-ni mesta. Naslov v upravi. 5220 PRVOVRSTEN KLAVIR prodam. Nova vas, Bolfenko-va 14. 5237 fCemim VSAKOVRSTNO KOŽUHOVINO po najnižjih cenah kupite pri Železniku, Kopališka ulica (Scherbaumov paviljon). Izdelujem in popravljam strokovnjaško. 5194 Kupim rabljeni PIANINO ali klavir. Ponudbe pod 'Gotovina« na upravo lista. 5173 Soho odda SOBO IN KUHINJO •oddam s 1. novembrom. Po brežje, Jadranska 40._5191 OPREMLJENO SOBO sončno, snažno in čisto, iščem 3 1. novembrom t. 1. Ponudbe na upravo lista pod »Snažno«. 5224 Prazno ali opremljeno SOBO oddani. Einspielerjeva ul, 28, Melje. __________________ 5228 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Zrkovska 33, Pobrsžic 5245 GOSPODA sprejmem na stanovanji. Taborska 22-]. 5232 DVE GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje. Meljska cesta 87. 5248 Službo dobi SPOSOBNI ZASTOPNIKI. nemščine zmožni, za obisk privatnih strank pri dokazanem dnevnem zaslužku Din 30,— za vpeljan spec. predmet, naj se javijo v ponedeljek od 10.—11. ure v Kavarni »Jadran« (plačilni) ali pismeno ped .»Eksistenca« na upravo lista. _____S195 POZOR! Naznanjam, da sem vzel v najem na Teznim. Ptujska cesta od g. Vincenca Bezjaka kovačijo. Cenjene stranke vljudno prosim, da me obiščejo in se prepričajo o mojih res nizkih cenah. Se priporočam Anton Petek, kovač. 5187 Pouk ENGLISH LESSONS Miss 0x1 ev, Krekova 18. 5197 VAJENKO IN VAJENCA sprejmem Frizer Dobošič, Magdalenska 33. 5186 UČENCA sprejmem v trgovino Babič. Krčevina 7. 5210 UČENCA za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Vprašati L. Poveden, Gregorčičeva _ 14. Maribor. 5212 NEMŠKI TER TUDI ANGLEŠKI POUK da jam. Hanss, Cankarjeva ul. 14, pritličje, levo. 5580 SLOVENŠČINA — NEMŠČINA! Izgovor, slovnica, slog, razgovor, prevajanje! Individualna metoda, siguren uspeli! Tatteubachova 27-1. srednja vrata. Informacije od 9—11, 19—20 ure. 5207 Znanja želi SMra 11L k lllllllllllllllllllllilllllilllilllllllllllililiiilllilil TeiefSH 2696 SvetH premog, Budinščina in suha drva dobite pri J. 6 o ve d I č 5092 Prešernova ulica 19 - NJIM. bakrene nadrobne mnlM Pšnter & iLenard Maribor PRVOVRSTNI Stanovski premog (jak 5000 kalorij, brez žlindre in smradu), dostavljam na dam vsako količino Maribor, Kopališka ul. 10. Tel. 27-14, nasproti mestnega kopališča. 521R POSOJILNICA R. Z. Z ©. P. MARIBOR, *§f4H©DIII ©OM USTANOVLJENA LETA 1882 B Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din # Sprejema hranilne yioge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje 1 Prima kupite najceneje v veletrgovini Andrašič Maribor, Vodnikov 4 C$tn©rit¥@n@ gtasriassiiol Naznanjam cenjenem občinstvu, da sem dne 1. oktobra 1936 otvoril manufakturno trgovino. Prizadeval si bom mojim cenjenim odjemalcem nuditi vedno najboljše blago po brezkonkurenčnih cenah. Odprodajam iudi ostanke do najboljših kvalitet po neverjetno nizkih cenah. Hubert Homaisef’, Ulica 10. oktoapa 5. 5225 Otvoritveno naznanilo! Naznanjam, da sem otvorila staroznano gostilno „Felber“ pod Veliko kavarno. Točila bom dobra štajerska vina, Cenjenim gostom bodo vedno na razpolago t<_.,jla in mrzla jedila. Se priporočam 5217 Ušesi &raef*,@r MLADENIČ. 24 let star, črkoslikar dr2. železnic, soliden in pošten, ždi znanja z mlajšo gospodično, prednost šivilje. Dopise s sliko is poslati na upravo _pod šifro »Solideii;.______5213 ML~4L> JBRTNIK razočaran, išče v svrhe ženitve dekle z malim prihrankom. Ponudbe pod »Sočutje« na upravo. 5-41 Dnevno sveie žmana kava Ivan LAH MARIBOR, Glavni trg 10 špecerija ■ RoMiale Tel. 25-03 5242 Popolnoma naravni glas največja sigurnost*v obratu, visoka selektivnost, malna uporaba toka in najnovejša 8CiNOS"$ICJ^ft!#«* so odličnosti novih Sachsenwerk Olympia radioaparafov modelov 1936/3'1 Ne nabavite si aparata brez preizkušnje te tipe. - Zamenjava starih aparatov! - Prodaja na obroke! - Strokovna popravljalnica za radioaparatei - Vsi sestavni deli v zalogi! RADIO MARIBOR, r. z. z o. z. Maribor, Glavni trg 1, telefon Int. 26*48 Josip Benjaj, Ljubljana, Miklošičeva 20. j lože Krupan, Ptuj. Olga S«nde, Čakovec. Karol Florjančič, Celje, Prešernova 2. Čedni tfaneli in barhenti Tekstliana BiidefeWt Okusni viOTd v vMm tebjri— --- —MARIBOR •" M Bk n ■ I Bl S H Centrala: MARIBOR Gosposke-Slovenske Ulice m RANILNICA --------------------------------------1 DRAVSKE BANOVINE MARIBOR | Hajbolj varna naložb* denarja, ker jamii za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim mojim premoženjem m »vso jj svojo davčno močjo Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajože posle tožno in kul a n t no j| __ , « . . Ari >r nasproti pošte, pret Snro I o ma vloge in knjižice na tekoči račun PodrUZnŠCa. vtLJt Južnoštajerska hranilnica PTC jemo po najugodnelšem obrestovan/u —.... ■ ■—---- IIP! P. Izdaja koazoroij .Mra. v Liabliani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni /e’ ®LAVK0 «51 Tteka Mariborska tiskarna d. d., prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.