Dopisi in novice. — Občnega zbora (XII.) »Slov. Matice« v Ljubljani 24. prosenca se je vdeležilo čez 70 udov. — Udje so dobili za 1. 1876: 1. Dr. Lovro Toman. s podobo, životopisom in pesemsko zbirko. 2. Letopis. 3. Zemljevide: Skandinavijo, Francijo, Veliko Britansko in Irsko. — Premoženja ima »Matica« vsega skupaj: 57.895 gl. Troška je bilo 3928 gl. 70 kr. V odbor so bili voljeni; dr. Sterbenec s 402, Herman s 401, Kosar s 400, Poklukar s 399, dr. Tonkli s 399, Šavnik s 392, Souvan s 382 in Klun s 274 glasovi. — Odborova seja pa je bila v sredo 21. februarija z naslednjim programom: 1. Bereta se zapisnik 38. odborove skupščine in 12. občnega zbora. 2. Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledovalca društvenih računov in dveh klučarjev. 3. Eazprava o sklepili 22. občnega zbora. 4. Eazprava raznih »Matičnih« zadev. Navzočnih je bilo 12 ljubljanskih in 1 vnanji odbornik (g. Parapat). Naznanil se je izid volitev zadnjega občnega zbora in omenjal zapisnik zadnje- odborove seje. G. pervosednik je naznanil, da sta odbornika g. g. Herman in Gorup odstopila, ker pravita, da imata preveč posla in se ne moreta sej vdeleževati, odstopila sta tudi g. g. Pleteršnik in Wiesthaler. Povod odstopu jima je bil minuli občni zbor. — Potem so bile volitve. Za pervosednika bil je soglasno zopet izvoljen g. dr. B1 e i w e i s, za podpredsednika pa g. g.: Peter Kozler in dr. Jurij Sterbenec. Blagajnik ostane g. Ivan Vilhar, kteremu so pregledovalci računov dali spričevalo, da so društveni računi vsi v redu; izrekli so le željo, da naj se denar, ki se mora verniti glavnici, posebej zapisuje, da se bode vedelo, kedaj da bo dolg poravnan. Blagajnik poroča, da je volilo ranjcega Eavnikarja in nekaj drugih denarjev, skupaj 1900 gl., naložil v branilnici, da ne bode treba iskati vsakega krajcarja, kadar se bode potreboval. Službo tajnikovo bode zopet opravljal g. Praprotnik. G. Parapat je nasvetoval, da bi se služba razpisala in bi se vsaj za eno leto poskusilo z lastnim tajnikom. Ali ker bi se mu moralo preveč plačevati in bi za izdavanje knjig ostalo še manj denarjev, kakor dozdaj, in bi se Matici še laglje očitalo, da premalo izdaja, se nasvet Parapatov zaverže. Ob enem se g. tajniku, ki je vse lepo vredil, izreče zahvala. Knjižničar je bil g. Vavrfl, kteremu se bode pismeno izrekla zahvala za trud njegov. Za pregledovalca računov se izvoli g. dr. Zupanec, za ključarja pa gg. Souvan in Klun. — V odsek za izdavanje knjig se volijo dosedanji gospodje, pa g. Klun, ker je g. Šolar naznanil, da volitve v ta odsek vefi ne sprejme. Načelnik temu odseku je dr. Bleiweis, ki bode vredoval tudi »Letopis.« — V gospodarskem odseku ostanejo dosedanji odborniki in na novo pristopi le g. Klun. 0 znanstvenem časniku se razsodba prepusti odseku za izdavanje knjig, ki naj g. Eaiča in Parapata prosi, da mu o njem razložita natančneji načert. Tudi se sklene, da naj »Nov.« po vsakej odborovi seji z zapisnikom objavijo nove ude Matične. G. Cigaletu, kterega so zabolele zabavljice o atlantu v zadnjem občnem zboru, se bode odpisalo, da graja ni veljala njemu, ampak je zadevala le izveršitev. G. Parapat zahteva, da naj se to sprejme tudi v zapisuik. Tajnik naznanja željo nekterih udov, da bi se jim proti primernemu odškodovanju pošiljale vezane knjige. Eeč se bode pretresala v prihodnji seji. Dalje uaznanja, da je g. Šuklje pregledal in popravil avstrijsko zgodovino K r s n i k o v o, ki se bode ministerstvu izročila v poterjenjo za rabo na siednih šolah. Spis o Palackem obeta g. prof. Šuklje doveršiti do meseca aprila. Od prof. Kleinmajerja poslano narodno blago se izroči odseku za izdavanje knjig; ženi vradnika Hočevarja se po nasveti g. Wiesthalerja za narodno blago pošlje 30 gl. Ponudba g. Hostnika, da hoče posloveniti Jules Verneva dela, se izroči odseku za izdavanje knjig; prošnja g. Tomažiča, ki želi dobiti službo matičnega sluge z redno mesečno plačo, pa gospodarskemu odscku. — Iz seje c. k. dez. šol. sveta 11. jannarija t. l. — Zaradi ukaza c. k. ministerstva za uk in bogočastje, ki se tiče pregledovanja (revizije) šl. in učnega reda se je postavil odsek. — Prošnja kraj. šl. sveta, da se tam upelje poldnevni poduk seje vslišala. — Pritožba kraj. šol. sveta zoper razsodbo c. k. okrajnega šol. sveta, kar se tiče všolanja nekaterib vasi, se je zavergla. — Pritožba srenjskega predstojnika zastran tega, kako je izverševal okrajni šolski svet nove volitve srenjskih zastopovalcev v krajni šl. svet, se je nekoliko vslišala. — Kazenske obravnave zastran šolskih zamud so se razreševale. — Plača Ijudskega učitelja v Bobinski Beli se je za 1. januarija 1877 od 400 gl. na 450 gl. zvišala. — Prošnji dveh kraj. šol. svetov za zvišanje plače učiteljema ste se zavergli. — Eazreševale so se prošnje za nagrado. — Iz seje c. k. dež. šol. sveta dne 25. jannarja 1877. Seja se je zaeela, da so se razrešene vloge prebrale. — Obravnava zastran šole v Šiški se je predložila slav. ministerstvu in vložila se je prošnja za deržavno pripomoč. — Prošnja kraj. šl. sveta, da se zniža povračilo, ki zadeva dotično šolsko občino, se je deloma uslišala. — Poročilo c. k. krajnega šolskega sveta, ki zadeva potnino za dotični pomnoženi okr. Sol. svet, vzelo se je na znanje. — Kazenske obravnave zastran šolskih zamud so se razrešile pri višji oblasti (v drugi stopnji). — Prošnja za poprednjo plačo ljudskemu učitelju se je zavergla. — 0 priliki, ki je c. k. okr. šolski svet v Litiji predložil poterdilni zapisnik (Collaudirungs-Protokoll) o šolski zgradi v Šmartnu, izreklo se je priznanje kraj. šol. svetu in nja pervomestniku za vspešno delovanje. — Na znanje se jevzelo, dajebil poklican namestni učitelj na ljubljansko višjo realko na-mesto onega, ki je bil drugej imenovan za učitelja. — Poročilo deželnega nadzornika za Ijudske šole o nadzorovanji ljudskih šol v Begunjah in Eadovljici se je vzelo na znanje. — Strokovnjaško izvedenje (izpoznanje), da naj se na »stenskem zemljevidu za Kranjsko« ki ga je založba na Dunaji na ogled poslala, nekaj dostavi in nekaj popravi, se je v izveršenje priporočilo, a drugo pa v natis. — Eazrešile so se prošnje za nagrado. — Slavna c. k. deželna vlada je z odlokom due 9. decembra 1876 št. 7998 potrdila prenarejena pravila vdovskega učiteljskega društva (glej o tem »Ucit. Tov.« 1. 1876 str. 271—272; 317.) — §. 5. se toraj glasi v nemškem izvirniku: ^Der Anstritt erfolgt:" 1. c.: »durch Entfernung eines Mitgliedes vom Lehrfachc in Folge eines Verbrechens oder dnrch frekvilligen Austritt desselben." §. 7. nJedes Mitglied . . . hat ein Antrittsgeld zu entrichten. Dieses betrdgt so viele Gulden, als der Einzutretende Lebensjahre bereits zuruckgelegt hat . . " §. 9. se glasi: „ Wenn ein Mitglied in den Ehestand tritt, hat es dariiber Idngstens binnen JaJiresfrist . . . die Anzeige su erstatten, und den Jahresbeitrag als Verehelichter nacJizuzahlen. Wenn er dies unterlasst, so hat die Wihve keinen Anspruch auf die Pension, noch die Kinder auf Unterstutzungsbeitrageu. §. 11. odpade ves. — §. 11. po novem, (poprej 12) se glasi, kar se tiče podpornine onemoglim učiteljem tako-le: ,,DienstunfdhiggetvordenenMitgliedern darf der Ausschuss von Fall zu Fall eine jdhrliche Unterstiitzung nach Massgabe des vorhandenen venvendbaren Vermogens bis zum Betrage von achtzig Gidden beivilligen". Tukaj se poudarja še enkrat, da upokojeni učitelji pod tem imenom, da so udje ali nemara ustanovniki vdovskega učit. društva, in so sedaj v pokoji, nemorejo nikakor zahtevati pokojnine tudi iz vdovskega društva, perve so vdove in sirote; ako je kak učitelj izvanredno v takih milovanja vrednih okoliščinah, kar pa more poterditi v to postavljena oblast, more se mu tudi nekaj od slučaja do slučaja dati, a nikakor nura se mu dati. Eecimo, učitelj je s polno plačo •— 600 gl. v pokoj dejan, ali se mu ne godi bolje, kakor aktivnemu učitelju, ki ima nemara kakih 450 gl. plače in posla, da sam ne ve koliko? — Tudi se odbor v to ne more spuščati, da bi denar razdelil med vstanovnike, kakor sedaj nekateri starejši učitelji želo, ki nemara nimajo družine, a za svojo osebo pričakuje pokojnino po n. sl. postavab. — Premoženje osiane skupaj, kar ga je, za vdove in sirote društvenikov, toliko bolj temu, kdor ga ne bode potreboval. Pri društvih, pri bratovščinah je že taka; morebiti jih 10 uplačuje, 1 pa vživa; saj je na svetu tako, da človek polovico svojega življenja dela za druge, stariši delajo za svoje otroke itd. Veselimo se tedaj, ako moremo iz društvene blagajnice vdovam in sirotam ali sicer komu kaj pomagati, ne glede na to, ali bodemo tudi mi kaj vživali. — Bolje dajati, ko jemati. — Častite ude pa pozorujeiuo, da je pervi obrok za vplačevanje letnine — konec januarija — že pretekel. — — Iz prijateljskega dopisa povzamem sledeče, kar bo morda koga zanimivalo. Na Dunaji 15. svečana . . . Pišete mi, — tako pravi g. dop. — da vas mika kaj zvediti o »pedagogiji«. Dunajčanje imenujejo tudi tukajšno pripravnico pedagogij. Jaz pa ločim te dve šoli: pripravnica je pripravnica, ali če že hočejo tako, naj se imenuje nižji pedagogij, naš je pa višji pedagogij. Ima tri tečaje. Podučuje se v istih predmetih, kakor na pripravnici, izvzemši verozakon, kmetijstvo in telovadbo. Zato so pa dodane tako imenovane »Formenarbeiten«. Uče se namrec učitelji sestavljati iz papirja križce in druge olepšave. Tudi praktične vaje so vpeljane. Pervoletniki nastopajo v pervera, drugoletniki v drugem, tretjeletniki v tretjem razredu ozemrazredne meščanske šole združene s pedagogijem. Dalje se ne gre. — Kar se predmetov tiče, ki se podučujejo tukaj, vam naznanjam, da se v pervem tečaji jemlje vsak predmet le splošno; v drugem in tretjem bolj na drobno. Tako se na pr. jemlje v naravoslovji živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo, se ve da le po večem. S pedagogiko se začenja še le v tretjem tečaju. V pervem se predava le metodika, v drugem psihologija in logika in v tretjem pedagogika. — Tudi obiskovalci niso enaki. Dele se v: gojence in slušatelje. Gojenci morajo prevzeti vse predmete in konec leta morajo napraviti izpit iz njih, slušatelji pa prevzemo le nekoliko predmetov, in izpit delajo, ako liočejo. Jaz pripadam k drugim. Tudi šolmostrinje so tu, in sicer jih je veliko več od šolmestrov. Ločeni tudi niso, ampak v eni sobi združeni. — V začetku leta se jih vedno mnogo vpiše v pedagogij. Ali s časom jih izostane večidel polovica. Letos nas je bilo v začetku leta 240, zdaj nas je še komaj 150 vseb skupaj. — ... Jako pridno prebiram pedagogike. »Griife, Dittes, Eousseau, Hermann, Milde« so moji klasiki, v teh sem zakopan, in reči moram, da sem si marsikaj nabral iz njih, in marsiktera nova misel se je že rodila v meni. Vas serčno pozdravljam in vse znance, ter ostajam J. C. — Slavna kranjska hranilnica je pri občnem zboru 19. p. m. v dobrodelne in občnokoristne namene sklenila izplačati: 1. Za tukajšni ubožni zavod 2500 gl. 2. Za podeljeno obleko revnim otrokom v ljublj. čitalnici 100 gl. 3. Za božično slavnost v oskerbovalnem zavodu malih otrok 100 gl. 4. Za podporo ubožnim dijakom Ijublj. gimnazije 200 gl. 5. ubožnim dijakom gim. Kranjske 100 gl. 6. ubožnim dijakom gim. Kočevske 100 gl. 7. ubožnim dijakom gim. Novomeške 100 gl. 8. ubožnim dijakom ljubl. realke 200 gl. 9. Za podporo ubozim dijakom učit. izobraževališča 100 gl. 10. Za podporo revnim učencem 1. mestne ljudske šole v Ljubljani 100 gl. 11. druge mestne šole 200 gl. 12. Za napravo učnih sredstev v narodnih šolah za Kranjsko: a) »narodnej šoli« 100 gl., b) »Schulpfenigu« 100 gl. 13. Za podporo šolskih potreb za revna dekleta v tukajšncj nunskej šoli 200 gl. 14. nunskej šoli v Škofjej Loki 100 gl. 15. protestantskej šoli 200 gl. 16. Za uzderževanje tukajšnega oskerbovalnega ustava malih otrok 200 gl. 17. Tukajšnemu bolnišnemu, podpornemu in preskerbljevalnemu društvu 100 gl. 18. Tukajšnjej požarno-stražnej blagajnici 200 gl. 19. Za vzderžavanje tukajšnje Elizabetdetske bolnice 200 gl. 20. V podporo revnim iz civilne bolnice propuščenim bolnikom 200 gl. 21. Za brezplačne obede na graškej univerzi, s posebnim ozirom na ubožne vseuč. dijake Kranjske 150 gl. 22. Delavskej bolnišnej in invalidnej blagajnici 100 gl. 23. Za gledališno podporo 1. 1876/77 450 gl. 24. Eevnim učencem ljudske šole za dečke v Novem Mestu 100 gl. 25. Mestnej godbenej kapeli 200 gl. 26. Za revne učence tukajšnje živinozdravnišnice 100 gl. 27. Tukajšnej mestnej dekliškej šoli 100 gl. 28. Delavskemu izobraževalnemu društvu 90 gl. 29. Šoli za dečke na močvirji 30 gl. 30. Za podporo ubozim učenkam ljublj. izobraževališča za učiteljice 100 gl. 31. Za izkopavanje stavb na koleh na močvirji 100 gl. 32. Godbenej šoli filharm. društva 150 gl. 33. V podporo tukajšnemu društva katoliških pomočnikov 50 gl. 34. Kočevskej 2razrednej dekliškej šoli 50 gl. 35. »Vincenc-konferenci« pri sv. Jakobu za revne 100 gl. 36. Tukajšnej hiralnid 200 gl. 37. Za podporo ljublj. »azila za dečke« 200 gl. 38. Zdravniškemu društvu za Kranjsko kot pripomoček Loschner-jevej ustanovi za vdove in sirote zdravnikov 100 gl. — Znanstvena slovenska predavanja v korist »Nar. šole« v ljublj. čitalnici. — 25. febr. je predaval dr. Eduard Šavnik o »nervoznosti«; 4. marcija bode predaval g. Janko Kersnik o »pesništvu in kulturi;« 11. marcija prof. Franjo Šuklje o >Albrecht. Wallenstein.«; 18. marcija Ivan Franke 0 »umetnosti v domačem življenji«. — Vstopnice so za ves ciklus za osebo po 1 gl., za rodovino 3 oseb 2 gl.; vstopnice za dijake po 60 kr. a za posamezna predavanja po 50 kr. — Eevizija šolskega in učnega reda dne 20. avg. 1870. Gospod minister za uk in bogočastje je opozoril dež. solske oblasti posebno na tiste paragrafe, o katerih so se že poprej učitelji posvetovali in o njih nasvete stavili, ti-le so: §. 8. alin. 2. kar se tiče začetka in konca šolskega leta v krajih, kjer so srednje šole; — §. 24. (o disciplinarnih — odgojnih — pripomočkih); §. 26 (o dolžnostih učiteljev), kar se tiče uradnega delovanja, odgovornosti šolskih vodjev in njili zaderžanja zuuaj šole; §. 37. posebno zarad vdeleževanja učiteljev verozakona pri učiteljskih konferencali; §. 41. in drugi, ki govore od prestavljanje učencev iz razreda ali razredovcga oddelka v višji razred ali od prestopanja na druge šole; §. 65. i. dr., ki govore o javnih preskušnjah in spričalih; §. 73. i. dr. — kako se ima vrediti poduk v ženskih rokotvorih na ljud. in meščanskih šolah, vzlasti, o tem, ali se ima podučevati po razredih ali po oddelkih; kdo sme oproščen biti tega nauka. — Eazgovor o teh paragrafib je tedaj v teh okolistavah zelo važen! (L. Schztg.)