Upravništvo „Domov;ne" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, nolletno IS Din, celoletno 36 Din; za in®-zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, ccloletuo 48 Dii. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, it. 13.711. DRŽAVNO TOŽILSTVO v UUUAi PostninIDf&touna ' Posamezna itev. Din V— Štev, 20.____krat,................r~'V Ljubljani, dne 15. maja 1930. Leto XIII. ■ i • • n i ..... .............i Vzajemna pomoč v gospodarski krizi Tovarne odpuščajo delavce in znižujejo število delovnih dni. Odpuščeno delavstvo gleda v brezupne dni brezposelnosti, srečnejše tovariše, ki š'e držijo v rokah vsakdanji borni kos kruha, pa muči noč in dan grenka skrb, kdaj pride tudi nanje vrsta. Kaj bo, ko umolkne sirena, obstanejo stroji in se zaloputnejo železna vrata za zadnjim delavcem! Trgovci čakajo z napolnjenimi zalogami zaman kupcev, obrtniki vzdihujejo, ker ni zaslužka. Kje je vzrok za to našo gospodarsko onemoglost? Razmere so dovedle naše kmetijstvo, ki je srčna korenina vsega gospodarstva, tako daleč, da danes ne more prodajati svojih pridelkov, da bi pri vsej svoji skromnosti moglo kriti najnujnejše potrebe. Bridko se izkazuje stara resnica: Če ima kmet denar, ga ima vsakdo; če ga pa kmet strada, gre vsem slabo. Huda bolezen se je lotila gospodarstva, vsi pa samo čakamo povešenih glav, kaj bo z bolnikom, kakor nespameten starovernež, ko ima precejšnji meri odtok denarja za tuje izdelke. Zato naj bo vsa naša skrb usmerjena tako, da ostane kolikor največ denarja doma. Če hočemo, da bo ostal denar doma, mora gledati ves narod od delavca do industrijca, da bo kupoval le domače izdelke. Čemu bi šli milijoni za riž v tujino, če bi ga lahko nadomestili z domačim ječmenčkom in tečno kašo. Koliko špecerijskih predmetov uvažamo po nepotrebnem. Naše peršutnike izvažamo iz Slovenije, njihovo meso pa spet nazaj kupujemo kot gnjati, klobase, namesto da bi vse to mi izvažali. Vidimo, da zastaja naša platnarska industrija in omejuje delo. Kaj bi se ne moglo spet oživeti pri nas vrče, Turški in Gorenjski vrh, Sv. Barbaro, Gradišče, Gruškovec, Sv. Elizabeto in Slatino. Značke za živino so določene za ta društva po vrsti od A do Č. Sprejemali se bodo v rodovne knjige res le prvovrstne krave ter biki nad 18 mesecev. Pričelo se bo z mlečno kontrolo ter skrbelo v vsakem oziru, da se reja pinegavske živine v tem okolišu povzdigne. Skrbelo se bo, da se bo plemenska živina odprodajala ter da ne bodo teleta od izbranih krav romala v mesnico, ampak da se bodo po okolišu prodala za pleme. Dalje se bo gledalo na to, da bodo v prvi vrsti za vpisane krave povsod res prvovrstni biki na razpolago. Za vsako društvo se je izvolil pripravljalni odbor. Poročevalec je razdelil že tudi vsem in delavca poleg zaslužka še zdravo perilo in postelnino? Kaj mora res bombaž kriti vso našo platnarsko potrebo? Predaleč bi zavedlo naštevanje vseh predmetov, ki jih lahko brez škode zamenjamo z domačimi, saj pokaže vsakdanja potreba vso njihovo pestrost. Pa poreče morda kdo: čemu to bolnika v hiši. Botre in tetice iščejo po starih j ozkosrčno nazadnjaštvo? Se je treba pač rav-knjigah in po kolomonih, kaj in kako bi. drugi se | nati po dolgosti odeje in jesti ovsenjak, če ni trudijo najti zdravila in priporočajo bednemu bol- po,tice. Trd je ta nauk, pa resničen. Da pa uspe tako zdravljenje naše gospodarske krize, je treba požrtvovalne vzajemne pomoči vsega naroda. Vsakdo zahtevaj povsod le domače blago! Proizvajalci blaga pa morajo gledati, da bo to blago najboljše kakovosti. Učimo se od drugih narodov, da smo povsod, posebno pa pri gospodarstvu, najbližji sebi! nekdaj tako cveteče lanarstvo, ki bi dajalo kmetu pripravIje"a Pravilf- ki 80 bila z malenkostnimi niku vse navzkriž mazila, kopeli in celo strupene čaje. Vidimo, da se je začela bolezen pri kmetijskem gospodarstvu in da so jo nalezli delavci, obrtniki, trgovci in cejo industrija se je ne more otepsti. Vse gleda, kje je povzročitelj bolezni. Krizo našega gospodarstva povzroča gotovo v Ustanovitev selekcljskih društev v okolišu pinegavske govedi Ormož, maja. Dne 3. t. m. se je vršilo tukaj dobro obiskano zborovanje živinorejcev iz ormoškega sodnega okraja in južnega dela ptujskega sodnega okraja, kar vse tvori sklenjen živinorejski okoliš pinegavske govedi. Predsedoval je zboru gosp. Franc Hanželič, poročilo pa je podal g. Lovro Petovar. Poročal je o položaju, ki je nastal po novem živinorejskem zakonu, ter poudarjal, da je treba dolgoletno delo v prospeh pinegavske živine v tem okolišu primerno izkoristiti. Dobili smo že dobro ime ter se nam je posrečilo, da že nekaj let izvažamo plemensko živino v druge kraje države. Če hočemo stalno napredovati, je treba organiziranega dela. Poročevalec je predlagal, naj se v vsem okolišu ustanovijo štiri selekcijska društva, za vse skupaj pa Zveza selekcijskih društev za pinegavsko goved v Ormožu. Po daljši debati, v katero so posegli gg. Alojz Janžekovič, Andrej Bedjanič in Franc Škrlec, se je soglasno sklenilo, da se ta društva usta- Frankovce, Hum, Litmerk, Brebrovnik, Miha-lovce, Veličane. Žerovince, Lahonce, Runeč, Šar-dinje in Veliko Nedeljo; tretje pri S v. L e n a r t u za občine Sv. Lenart, Trgovišče, Cvetkovce, So-dince, Bratonečice, Savce, Rucmance in Sv. Tomaž; četrto pri Sv. Marjeti niže Ptuja za občine Zamošane, Moškanjce, Mezgovce, Sveto Marjeto, Formin, Gajevce, Malo ves, Mure-tince, Hlaponce, "Slome, Polence, Polenšak, Za- izpremembami soglasno sprejeta. Določila so se mesta in komisija, ki bo sprejemala živino, in sicer 19. t. m. za društvo v Ormožu, 21. t. m. za društvo v Središču, 22. t. m. za društvo pri Sv. Lenartu, 24. in 25. t. m. za društvo pri Sv. Marjeti. Komisije bodo šle po okoliših in se bodo tozadevni razglasi poslali vsem občinam. Za vsa društva se je določila Enotna vpisnina 10 Din za živinorejca brez razlike na število živine. Letna članarina pa se je določila po 5 Din za vsako vpisano žival. Vpisana živina se bo označila z žigom značke društva ter z zaporednim številom. Za zvezo društev se je tudi sestavil pripravljalni odbor, sestoječ iz štirih načelnikov posameznih društvenih pripravljalnih odborov, in sicer sestavljajo ta odbor gg.: Franc Hanželič (Hardek), Jakob Jurjaševič (Središče), Alojz Janžekovič (Sterjanci). Franc Ranfl (Gajevci) ter Lovro Petovar (Ivanjkovci). Za tajnika je bil na-prošen tajnik okrajnega cestnega odbora ormoškega gosp. Anton Mlinar, ki vedno pridno sodeluje pri vseh akcijah za gospodarski napredek. Zborovanju je tudi prisostvoval sreski kmetijski referent g. Josip Zupane, ki je akcijo toplo pozdravil ter obljubil svoje sodelovanje, kjer bo to le mogoče. Začetek je tukaj, treba pa bo še vztrajnega dela. Uspeh gotovo ne bo izostal. Vsem, ki jim je za gospodarski napredek, kličemo: Pridružite se nam! —r. Pred vinarskim kongresom v Ljutomeru Drugi vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino bo 28., 29. in 30. t.m. v Ljutomeru po temle sporedu: 28. t.m. ob 15. uri seja glavnega odbora Vinarskega društva in delegatov podružnic v dvorani hotela Zavratnik v Ljutomeru; 29. t. m., na praznik: vinarski kongres iu občni zbor Vinarskega društva v Sokolskem domu v Ljutomeru; začetek ob pol 9. Na dnevnem redu kongresa bodo med drugim poročila o pridelovanju kvalitetnih vin (govoril novijo, in sicer: prvo v Središču, kjer se je bo inž. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pričelo s sistematično rejo te živine, za občine Središče, Obrež, Šalovce, Vodrance, Kog, Vitan, Hermance, Jastrebce in Sv. Miklavž, drugo v Ormožu za občine Ormož, Hardek, Pušence, pri banski upravi v Ljubljani), o aktualnih težko-čah in zadevah vinogradnika (Joško Glaser, upravnik banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli) in o I. vsedržavnem vinarskem kongresu v Beogradu*(Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanj-kovcih). Vršile se bodo tudi volitve odbora. Omenjamo š,e, da se bo. določil na občnem zboru kraj prihodnjega zbora, da se bodo izpremenila pravila in drugo. Na petek 30. t.m.: Izleti: 1.) Ogledovanje vinogradov; ob pol 9. odidemo iz Ljutomera čez Presiko, Strmec, Kalvarijo in Mrzlo polje v Jeruzalem. Tu obed, popoldne pa čez Svetinje v Ivanjkovce. Tu na vlak, odnosno čez Radomerje (Miklošičev dom) v Ljutomer na vlak. 2.) Ogledovanje banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, šampanjskih in vinskih kleti Clotarja Bou-vierja v Gornji Radgoni; ob pol 9. z vlakom iz Ljutomera do Slatine Radenci; odtod v Kapelo in potem v Gornjo Radgono; tu na vlak. Prijave za prenočišča 28. in 29. t. m. in izlet v Jeruzalem sprejema podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru, za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono pa podružnica Vinarskega društva v Gornji Radgoni. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki so se do 25. t. m. prijavili pri podružnici v Ljutomeru, oziroma Gornji Radgoni. Za izlet y Kapelo in Gornjo Radgono bodo na postaji i Politični Že preko dva tedna se vrši pred državnim sodiščem za zaščito države v Beograda razprava proti članom zagrebške teroristične organizacije. Minuli teden je bila dalje zaslišana cela vrsta obtožencev, ki pa niso izpovedali ničesar posebnega. Nekateri so izjavljali, da niso pripravljali nikakega atentata s peklenskim strojem, nego samo demonstracijo, oziroma demonstrativno eksplozijo proti vlaku, ki je vozil poklonitveno deputacijo. Večinoma so tudi preklicevali svoje prejšnje izjave pred policijo kot neresnične. Razprava se bo morda kmalu zaključila. V Ženevi je bilo otvorjeno 59. zasedanje sveta Društva narodov pod predsedstvom našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Zasedanje ni toliko važno po vprašanjih, ki se bodo obravnavala, kolikor zaradi razgovorov med zbranimi vodilnimi državniki Evrope. Ti razgovori se bodo nanašali predvsem na raz-orožitveno vprašanje in na predlog francoskega zunanjega ministra Brianda glede ustanovitve gospodarske zveze evropskih držav. Obenem se bodo skušala rešiti tudi razna druga sporna vprašanja, ki motijo razvoj medsebojnih odnošajev. Veliko važnost polagajo na razgovore med francoskim zunanjim ministrom Briandom ter italijanskim zunanjim ministrom Grandijem ob posredovanju angleškega zunanjega ministra Hendersona v svrho sporazuma med Francijo in Italijo glede pomorskega razoroževanja. GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) Francozje odhajajo. Prišlo je usodno leto 1813. Francozje so za vedno odhajali iz naših krajev. Posestniki so jim morali s svojimi vozmi odpeljati njihove reči do Ljubljane. V deželo so se vrnili spet Avstrijci. Kranjski sodnik Hrastar ni pozabil na obljubo, ki jo je bil dal suhemu Juriju. Poročal je o njem in ga priporočil, češ, da po njegovi zaslugi ne straši več okoli strašni Dondež. Prosil je tudi za Tilna. Pri Francozih seveda ni Hrastar ničesar opra-vil zaradi Jurija. Tilnu so pa oprostili. Ko je Jur zvedel, kako je, jo je popihal na Dolenjsko. Ko so se vrnili Avstrijci, 1e pa spet prišel nazaj. Zdaj se je pa njegova zadeva spremenila. Avstrijci so radi odpustili Juriju njegov zločin. Vrnil se je nazaj na Gorenjsko. Naselil se je na neki kmetiji blizu Kranja. Res se je poročil z rokovnjaško Rezo, pa ni imel z. njo sreče. Prej je sama hotela spraviti Dondera s pota, zdaj je pa vedno govorila samo o njem: «Zakaj sem ti svetovala, da ga izdaj gosposki? Kako sem nesrečna! Zdaj šele vem, da je bil Dondež res mož, kakršnih ni nikjer najti. E, ta junak, kakšen je bil! Njegov pogum je bil čudovit! Njegova grmeča beseda je vse pripravila Slatina Radenci vozila po zmerni ceni na razpolago. — Dne 29. t. m. po kongresu in občnem zboru bo ob 14. uri na Cvenu pri Ljutomeru tradicionalna pomladanska konjska dirka, na katero so vsi udeleženci vinarskega kongresa vabljeni. Po dirki bo sestanek kongresistov v gostilni Rajh na Moti, zvečer ob 21. pa v gostilni na Triglavu v Ljutomeru. v strah! Pa sem mu sama pomagala v smrt! O. Dondež, zakaj sem to storila? Zdaj šele vem, da sem te res rada imela in da nisem ne prej, ne kesneje ljubila nikogar razen tebe!» Jur jo je včasi poslušal in se ji smejal. Sicer jo je imel pa zelo rad in ni se hotel z njo prepirati. Mislil si je pač, da jo bodo njene muhe zapustile in bo potem dobra in pametna. Ona pa je vedno sitnarila nad njim. Pošteno delo ji ni dišalo in tudi zaradi tega je imel z njo mož križ. Bila je pač vajena rokovnjaškega življenja, dočim se ga je njen Jur prav kmalu odvadil. Pričel je pošteno kmetovati. Delal je in se trudil. Kmetijo, ki sta jo vzela v najem, je z Ju-deževim denarjem, ki ga je dobil, ker je izdal Dondeža, kmalu plačal. Neki večer je sedela Reza sama pred hišo. Bilo je ob mraku. Jur je še delal na polju. V zraku je bilo nekaj toplega, zapeljivo mehkega. Rokovnjačka je zadovoljno gledala predse in se pogovarjala s svojimi lepimi spomini. «Ej, Reza, vrag me vzemi, če nisi ti!» se je zdajci zadri pred nio srednjevelik moški, ki jo je radovedno motril. «Seveda sem. s kožo in kostmi!« je odvrnila in radovedno pogledala dedca. Bil je rokovnjač Kofendež, ki se je tiste dni potepal tam okoli. Kofendež je bil zelo vdan Dondežu. Po njegovi smrti je sklenil, da se bo znosil nad Jurijem. «Prisedi vendar!« ga je povabila Reza in ga ljubeznivo pogledala. Sedel je poleg nie, a ona ga je pričela izpraševati o bivših tovarišicah in o rokovnjačih. in onemogočijo proizvajanje monopolske soli, kateri §o napovedali uporniški Indijci bojkot. Abbas Tajabbji je imenoval še prej za primer, da ga aretirajo, kot svojega naslednika žensko, gospo Naidu. Povedal ji je, da je zdaj on rokovnjaški glavar, da ima težave s svojimi ljudmi, ker se vedno boje napadov. Da so njegovi tovariši postali zelo' nebrzdani in da ga malo poslušajo. «K'je pa ti prebivaš največkrat?« ga je vprašala ona kakor mimogrede. «Še vedno se največ skrivamo v Vašku za Šenčursko goro. Jaz trdim našim, da nas Avstrijci ne bodo tako preganjali, kakor so nas Francozje. Pa kaj se ve! No, Vašek je velik gozd, in kar takole nas menda ne bodo dobili. Le Francozom se ie enkrat posrečilo. V Vašku imam prijazno votlino, kjer se živi prav zadovoljno. Samo takele grlice mi manjka, kakršna si ti!« «Beži no. beži!« se je režala Reza. «Zakaj si nas zapustila? Ali ti ni žal za našo svobodo?« Ona ga je zamišljeno pogledala: «Poročena sem! Pred Bogom in ljudmi sem Jurijeva žena.« Kofendež se je spomnil na Dondeža. «Juriju odpeljem babo, pa se najbolj maščujem nad njim. saj je ves nor vanjo!« si je mislil. Pričel je Rezi prigovarjati, naj se vrne med ro-kovnjače: «Denar imam! Če ti ne bo všeč. pa pojdeva kam čez mejo! Ti nisi rojena kmetica, temveč grofica! Z denarjem se pa vse naredi. Gosposka bova postala!« je lagal. Reza se je pa res dala pregovoriti. Poklicala je domačega pastirja in mu rekla: pregled Kljub vsem prizadevanjem se avstrijskemu kancelarju dr. Scltobru ne posreči, pomiriti političnih duhov in jih združiti pri gospodarskem delu. Poleg heimvvehrovcev se mu upirajo tudi kmetijski krogi zaradi nepovoljuega razvoja- kmetijskih gospodarskih razmer, a socialni demokrati so načelni nasprotniki sedanjega kancelarja. Kakor vse kaže, bo dr. Schober napravil izhod iz te zmešnjave i razpisom novih volitev. Morda bo vlada že v kratkem pričela razgovore z voditelji strank v svrho sporazuma za razpust narodnega sveta. Volitve bi se potem vršile najbrže že jeseni. V Španiji so razmere zelo napote. Na eni strani se širi republikansko gibanje, ki ga neti zlasti visokošolska mladina. Posebno velik obseg so zavzeli dijaški nemiri v Madridu, kjer je nastopila policija z orožjem in streljala na dijake. Na drugi strani pa so se nekateri pristaši pokojnega diktatorja Primo de Rivere skušali z vojaškim pučem polastiti oblasti ter obnoviti diktaturo. V Indiji trajajo nemiri dalje in postajajo vse bolj kritični. Po aretaciji Gandhija so postali indijski nacionalisti še odločnejši ter zahtevajo brezobzirno borbo za osamosvojitev Indije. Toda tudi angleška oblastva ne gledajo nemirnih duhov iz daljave in so v ponedeljek aretirala Gandhijevega naslednika v * Karadiju Abbasa Tajabbjiia ter 60 njegovih pristašev, ki so korakali v Dliar-sauo z namenom, da zasedejo tamošnje soline POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. (Smrtna kosa.) Dne 6. t. m. je tu umrl g. Jakob Poglajen, star nekaj čez 70 let. Pokojnik je prišel v Poljane leta 1895. iz Smarij na Dolenjskem in mežnaril do prevrata župniku g. Ramovšu. Kot mežnar je bil priljubljen v fari in drugod, kjer so ga poznali, ker je bil šaljivec, kakršnih je malo na svetu. Pa pridigovati je znal, da je posekal marsikaterega duhovnika. Blag spomin, inožu, ki je tretjino stoletja preživel med nami! ŽIROVSKI VRH. Dasi smo v hribih in izvemo le bolj malo, kaj je novega v Ljubljani, vendar smo izvedeli, da se je naša gdč. Siavica Kavčičeva, ki je bila vsako leto več tednov sebi in nam v veselje med nami na Zirovskem vrhu, poročila. Bilo nam je vsem težko, ker smo bili mnenja, da je zdaj ne bo več k nam, zlasti še, ker se je poročila daleč tja na morje. Veseli nas, da so se naši hribi in ljudje njenemu soprogu, ! g. inž. Rothlu, tako priljubjli, da je obljubil, da I naju bosta vsako leto obiskala in bivala nekaj 1 tednov na Zirovskem vrhu. Novoporočencema obilo sreče! BLED. Sokolsko društvo na Bledu priredi 8. junija ob 15. veliko javno tombolo s krasnimi glavnimi dobitki v vrednosti 20.000 Din. Zanimanje vzbuja zlasti pri mladih nevestah in ženinih glavni dobitek. Tombolske karte so že v prodaji po 3 Din. Ugodna prilika. ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. Letos se nam menda obetajo hude nevihte, ker že sedaj na pomlad tako treska in pada toča. Tudi strupene kače so se začele zgodaj pojavljati. Pretekli teden je opravljal neka dela na senožeti Jože Lunder. Ker so ga čevlji tiščali, se je sezul. Naenkrat pa je začutil hude bolečine v nogi in videl je modrasa* ki ga je pičil. Lundra so takoj peljali k zdravniku v Kočevje. NOVO MESTO. (S m r t n a k o s a.) V bolnici usmiljenih bratov je umrl g. Jožef Anton grof Barbo, veleposestnik na Rakovniku, v starosti 68 let. Pokojnik se je v stari Avstriji, kjer je bil vplivna osebnost, mnogo udejstvoval. Bil ie deželni in državni poslanec ter kranjski deželni odbornik. Po prevratu se je umaknil iz javnega življenja ter se posvečal le posestvu. Blag mu spomin! DOLNJE KAMENCE PRI NOVEM MESTU. Pri nas smo imeli 1. decembra minulega leta ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva s sedežem v Dolnjih Kamencah pri Novem mestu, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik Jakob Planinšek, poveljnik Anton Osolnik, poveljnikov namestnik Anton Ple-skovic, tajnik Josip Redek, blagajnik Anton Oster-man, odbornika Janez Murgelj in Franc Skubic, odbornikova namestnika Alojzij Skubic in Avgust Rakoše. Društvo šteje že danes 70 delovnih članov ter se lepo razvija in napreduje. Motorno brizgalno smo že naročili pri tvrdki Rosenbauer z 20 konjskimi silami ter jo dobimo do 25. t. m. Pridno pripravljamo že tudi za Gasilni dom. Apno, kamen, pesek in les so že deloma pripravljeni. Člani gasilci in prijatelji gasilstva sploh, pomagajte in podpirajte naše delo! Vsi bodite zavedni prijatelji gasilstva, zakaj če še tako lepo spraviš svoje pridelke, pa pride ogenj v sosednjo hišo, bo v nevarnosti tudi tvoje imetje. Zato se pa zavedajmo, da je v vzajemnosti moč! Dne 1. junija bo blagoslovitev brizgalne pri podružnici sv. Janeza na Dolnjih Kamencah. Na prostem se bo brala sv. maša ob desetih za vse dobrotnike našega gasilnega društva, nato bo govor in blagoslovitev brizgalne. Za kosilo in dobro kapljico bo preskrbljeno. Popoldne ob treh bo velika vrtna veselica z bogatim sporedom pri g. Antonu Osolniku na Muhaberu, četrt ure od novomeške postaje. Vse tovariše in prijatelje j gasilstva or1 blizu in od daleč vljudno vabimo, da se udeleže naše prireditve. SREDNJE BITNJE. (Smrtna kosa.) Pred dnevi je preminul v Srednjem Bitnju obče spoštovani in daleč okrog poznani posestnik Franc Porenta v 75 letu starosti. Mnogoštevilni sorodniki, prijatelji in znanci so spremili pokojnika, ki se je uspešno udejstvoval v krajevnih gospo- darskih organizacijah, na pokopališče v Šmartno pri Kranju. Pokojniku blag spomin! KLADJE. V 17. številki «Domovine» smo či-tali Vaš odgovor prekmurskim «Novinam» pod naslovom «Gonja proti ,Domovini'®. To je res, kar pravi «Domovina», da ni brezverska. To trdimo tudi mi, ki jo čitamo. «Domovina» je eden najboljših tednikov v Jugoslaviji. Prinaša nam lepe povesti, poučne članke, točne gospodarske vesti, tržne cene vsak teden, lepo prilogo s slikami in še več drugega. Kdo more trditi, da «Domovina» ni dober časnik? — Pri nas smo imeli lepe velikonočne praznike. Piruhi so že minili za letos. Pomladansko delo je pri nas že končano in sedaj lahko upamo, da bomo kaj pridelali. V sosedni vasi, v Žirovskem vrhu, je umrl priljubljeni mladenič I. Peternel za jetiko. Ta žalostna vest je pretresla vse sosedne fante. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi tudi fantov iz Kladja. Naj mu bo lahka domača žemljica! Počivaj v miru! LAŠKO. Tu se je nedavno ustanovilo Žensko dobrodelno in podporno društvo «Blago srce», s čimer se je obnovilo nekdanje predvojno Podporno društvo za revne učence laške slovenske šole. Avtor poslovnika in pravil, odnosno idejni ustvaritelj društva je sedanji šolski upravitelj. Poslovno področje društva «Blago srce» obseza vse tri všolane občine, to so Laško, Marija Gradec in Sv. Krištof. Na ustanovnem občnem zboru se je ugotovilo, da šteje društvo 237 članov, med njimi 11 ustanovnic, s čimer se je uvedlo že prvi dan obstoja kot' najmočnejše v Laškem. Iz občine Laško je pristopilo 154, iz Marija Gradca 45 in od Sv. Krištofa 28. Pri tajnih volitvah, ki jim je osnova številčni proporc članstva iz posameznih treh občin, je bil izvoljen nastopni upravni odbor: Stegenšek Josipina, načelnica; Szabo Beatrix, I. podnačelnica; Drobnič Antonija, II. podnačelnica; Kodernian Milena, tajnica; Štrekelj Darinka, namestnica tajnice; Kubica Bogomila, blagajničarka; Kocjan Angela, njena namestnica; odbornice: Benko Ivanka, Drofenik Ida, Golob Gabrijela, Kuntara Amalija, Osolin Marta, Petek Anica, Potočnik Sonja, Roesler Herma; namestnice odbornic: Bobek Marija, Je-žovnik Antonija, Kačič Milka, Maršič Vera, Matko Štefanija, Mayer Pavla, Szabo Margita, Oblekla se je, pobrala svoje cunje, jih zavila v sveženj in že sta jo mahnila čez polje. Ko se je Jur vrnil domov, ni mogel verjeti, da ga je žena zapustila. Ni si mogel pomagati. Ostal je sam, delal je in se jezil nad svojo babo. Če bi se pa vrnila, bi ji najbrže odpustil, tako rad jo je imel. Pa se je res vrnila, toda ne živa. Neko noč je nekdo potrkal na Jurijevo okno. Jur je šel gledat, kdo je. Pred hišo na klopi je sedela ženska. Ko je pristopil in se je doteknil, se je zgrudila. Hitel je po leščerbo, posvetil ženski v obraz in spoznal Rezo. Hotela je pobegniti tudi od Kofendeža, katerega se je naveličala že čez par mesecev, ker je spoznala, da ji je lagal, saj ni imel skoro nič denarja. Nameravala se je skesana vrniti k možu. Rokovnjač je pa poslal za njo svoje ljudi. Blizu Jurijevega doma so jo dohiteli in umorili. Jur je žalosten pokopal svojo ženo. Vendarle ni ostal dolgo sam. Krepka soseda Jeračka je izgubila svojega moža v ruski vojni. Jur je pričel laziti za njo. Kmalu sta se domenila in poročila. Najtežje je bilo dobremu strmoljskemu gra-ščaku, ko so ga zapustili njegovi prijatelji Francozi. Starček je sameval v svojem gradu, tožil nad svojo starostjo in se jezil nad mrzlo zimo, ki je zavladala v deželi. Bližal se je božič. Strmoljski je sedel pri peči, gledal skozi okno in premišljal o preteklosti. Tedaj se je ustavila pred gradom kočija. Izstopilo je par avstrijskih častnikov, ki so se na- potili po stopnicah. Graščak jih je zagledal pri oknu. Nekaj težkega mu je presunilo srce. Mirno se je starček dvignil in šel došlecem nasproti. Nekdo je potrkal. Vstopili so trije avstrijski oficirji. Brez vsakega uvoda je pričel starejši med njimi očitati Strmoljskemu, da je izdajalec svoje domovine, da je podpiral Francoze, da je skušal v kmetih vzbuditi simpatije do teh sovražnikov Avstrije. Trdil je, da jih je plemič učil, kako naj bodo zvesti, pokorni in uslužni tem novim gospodarjem, čeprav je vedel, da so sovražniki prave domovine. Stari gospod se je žalostno nasmehnil: «Hujskal nisem nikogar'! Francozje so bili naši pravi gospodarji, prav tako, kakor ste zdaj zopet vi. Naša dolžnost je bila, da smo jim služili zvesto, kakor smo prej služili vam. Kdor zasede deželo, je naš gospodar in mi smo njegovi podložniki!« «Pa vi menda z nami ne simpatizirate preveč, pač pa bolj s Francozi!» ga je zbodel oficir. «Oprostite, gospod! Zdi se mi, da smem imeti svoje lastno mnenje in prepričanje. Samo širiti ne smem prepričanja, ki je morda sedanji vladi nasprotno!« Častniku je bilo dovolj: «Po vas smo prišli! Takoj pojdite z nami! Brez oklevanja!« Stari gospod je nekaj oporekal. Niso se brigali zanj. Kakor je bil napravljen, je moral z njimi, niti preobleči se mu niso pustili. «Gospoda nam ne boste vzeli!« je kriknila tedaj Uršika, ki je čula Strmoljskega vzdihovanje v sosednji sobi. Šuhel Marija; računske pregledovalke: Dergan Vera, Drnovšek Pavla in Zidanšek Julijana. Pripravljalni odbor je tvorilo sedem učiteljic tukajšnje osnovne šole. Kot predhodna propagandna prireditev je bilo novoletno obdarovanje revnih šolarjev in rev iz občinske ubožnice. S sličnimi in raznimi drugimi dobrodelnimi akcijami misli društvo nastopiti vsako leto. Cenjeno ženstvo iz vse župnije se vabi k vstopu. LAŠKO. Olepševalno društvo pod predsedstvom g. Elsbacherja prav lepo napreduje. Želeli bi, da se pospeši odstranitev kozelca nasproti hotela Henke, ki služi za shrambo praznih zabojev. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Kakor kažejo vsi znaki, v naši okolici letos ne bo dosti sadja. Drevje tudi cvetelo ni, kakor bi moralo. Obeta se nam slaba letina sadjevca, s čimer bodo zopet kmetje in delavci hudo prikrajšani. SV. KRIŠTOF NAD LAŠKIM. Pogodba med našo državo in Nemčijo je dovedla do precejšnjega izboljšanja socialnega položaja rentnikov, katerih v našem kraju ni baš malo. Občuti se pa krivica, da ne dobijo rente tudi od leta 1919. za nazaj izplačane. REČICA PRI LAŠKEM. Ugledni gostilničar in posestnik g. Ivan Terbovc v Rečici je povečal in na novo preuredil svojo vinsko klet. SV. MOHOR NAD LAŠKIM. V nedeljo 4. t. m. je dospel k nam zastopnik Mariborske zvonarne, da ugotovi glas še iz vojne ostalega zvona pri tukajšnji cerkvi. S postaje v Laškem do Šmohorja in nazaj sta ga spremljala cerkvena ključarja, gg. Šon Ivan iz Šmohorja in Deželak Blaž iz Sliv-nega. Priznati se mora, da se oba gospoda res pridno zanimata za nabavo novih zvonov, katere dobimo baje še pred jesenjo. — Ugledni posestnik g. Kozmus Valentin iz Slivnega je pa prevzel skrb za nabavo piščalk za orgle v naši cerkvi, ki so bile oddane med svetovno vojno. Tako bo dobila naša cerkvica, ki stoji na najlepši izletni točki tukajšnjega okraja, dva nova zvona in popravljen^ orgle. Še bolj potrebno bi bilo popraviti ostrešje na cerkvi, ki je že precej pre-perelo. Prav tako je potrebna prekritja streha. Mnogobrojni izletniki, ki najdejo v tukajšnji planinski koči zavetišče, vprašujejo, zakaj se prepušča naša cerkvica razpadu. Prihitela je k starčku in se ga oklenila. Domači so bili baš ta dan vsi odsotni. «Ti nam ne boš branila, mlada mačica!« je dejal starejši častnik v nemščini in jo hotel uščipniti v lice. V odgovor je dobil krepko zaušnico. Oficir se je sovražno nasmehnil. Prebledel je in zavpil: «Čakaj, mačka, še pohlevna boš!« Ko so odšli v pritličje, so oficirji sami zasedli prostor v kočiji. Strmoljski je moral capljati poleg kočije z njimi. Še zdaj pripovedujejo o tem dogodku ondotni kmetje: «Strmoljski gospod, dober gospod! Kar vzeli so ga; nihče ga ni več videl! Nihče ne ve. kam je izginil, kdaj je revež umrl. Bos je moral teči starček za kočijo!« Menda je bilo res tako. Starček je tekel poleg kočije. Njegove trudne žalostne oči so bile zaprte. Mislil je na svoje francoske prijatelje. Tudi oni so morali bežati v mrzli ruski zimi in umirati od mraza in gladu. Toda oni so bili v tuji, sovražni zemlji! On je pa moral tako tavati po snegu čez svoja domača polja, po zemlji, ki jo je ljubil, po njivah, na katerih je bil sam gospodar. Kočija je pa hitela dalje in dalje. Kje se je ustavila? Bog ve! Strmoljskega graščaka res ni bilo več nazaj, a v srcih njegovih dobrih kmetov je ostal vedno spomin na plemenitega graščaka, plemiča Diet-richa. Njegove človekoljubnosti, dobrote in ljubeznivosti niso pozabili do današnjih dni, kajti ustno izročilo je ostalo in govori še vedno o njem, kakor o blagem vitezu iz skrivnostne de-| vete dežele! I (Dalje prihodnjič.) petrovče. (s m r t n a k o s a.) v Kasazah, občina Petrovče pri Celju, je umrl v visoki starosti 80 let posestnik in gostilničar gosp. Franc K o d e 1 a. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! ŠOŠTANJ. Pred izpraševalno komisijo Oblačilne obrtniške zadruge so napravile vajenško-pomočniški izpit z dobrim uspehom Ana Skorn-škova, Ana Zalokarjeva in Barba Čekonova. NOVA CERKEV PRI CELJU. V začetku maja smo imeli pri nas sv. misijon. Kot verniki smo pričakovali, da dobimo duševne hrane in tolažbe, doživeli pa smo, da so nas gg. misijonarji brez vsakega povoda hudo obdelavah. Pa ne le v cerkvi, tudi izven nje so šli nad ljudi in jih priganjali v cerkev. Rečemo samo eno, da smo vsi verni ljudje, toda takega načina verskega pouka ne moremo odobravati, ker se nam ne zdi prav nič krščanski. Z zmerjanjem se ne dela za vero. STRANICE PRI KONJICAH. Z velikim veseljem Vam poročamo, da smo tudi pri nas dobili prosvetno organizacijo Društvo kmetskih fantov in deklet. Do sedaj še ni obstojala pri nas nobena prosvetna organizacija. Gospod Franc Potočnik iz Frankolovega nam je pa priskrbel od Zveze kulturnih društev v Mariboru 52 lepo vezanih knjig. Mladina, oprimi se tega društva, kajti, česar ti ni dala šola, to dobiš pri društvu. FRANKOLOVO. V nedeljo 4. t. m je bil občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Po poročilih starega odbora je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik župnik g. Čeh, podpredsednik: ekonom g. Josip Gregorc, tajnik: šolski upravitelj g. Ignac Pejcha, blagajnik: trgovec Filip Schnabel; odborniki: kmet in drevesni-Car g. Miha Kovač, drevesničar g. Valentin Ve-ber, kmečki sin g. Franc Potočnik, kmet g. Hinkt) Borovnik, vinogradnik g. Joško Goršek. Sklenili so, da si nabavi društvo med drugim čimprej brizgalnico za arborin. KONJICE. Konjice imajo 23 naročnikov na radio. Zal še ne obstojijo pri nas predpisi, ki bi prepovedovali motenje in ki bi posestnikom električnih naprav predpisovali pravilne instalacije. Tako moti v trgu neka privatna električna naprava več tukajšnjih radijskih amaterjev. — Zaradi slabih vinskih kupčij se otvarjajo sleherno nedeljo novi vinotoči v Skalcah in drugod po okraju. Kakor opažamo, visijo na nekaterih vino-točih belo-rdeče zastave. Najbrže se ljudje ne zavedajo, da so to stare avstrijske zastave. — Iz konjiškega Sokola se je prijavilo za vsesokolski zlet v Beogradu 20 članov. Bratje in prijatelji Sokola, .pripravljajte se za zlet in ga propagirajte povsod! — Sreski sodnik v Konjicah je izdal te dni prvo očuvalno odredbo, po kateri je Pišotku Antonu, po domače Vogrinčevemu, iz Konjiške vasi, za dobo enega leta prepovedano zahajati v krčmo. Morda bodo slične odredbe vendarle preprečile zle posledice, ki jih zakrivlja demon alkohol. — Po naročilu trške občine uničujejo šolski otroci majniške hrošče, ki delajo silno škodo. Za liter hroščev se daje otrokom nagrada 50 par. LJUTOMER. Velika in splošno priljubljena tombola Sokolskega društva bo v nedeljo 18. t. m. na Glavnem trgu. Tombole (2000 Din, šivalni stroj, kolo, moka in drva) so že razstavljene; karte po 3 Din naprodaj v vseh trgovinah. SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 4. t. m. je naše Sokolsko društvo priredilo prvi telovadni nastop, pri katerem so sodelovali: bratska društva Maribor, Sv. Lenart, Sv. Jurij ob Ščavnici, sokolski odsek Sv. Trojica in sokolski četi Sv. Benedikt in Sv. Rupert. Številni domačini in gosti, ki so posetili prireditev, so izražali vse priznanje za točno izvedbo telovadnih vaj. Prireditev je bila sijajna manifestacija sokol-ske ideje, saj je tisočglava množica z napetostjo sledila točkam sporeda. Čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da je prireditev ne le v moralnem, ampak tudi v gmotnem oziru tako sijajno uspela. Posebno zahvalo pa izrekamo Ptujčanom, ki so s krasnimi darovi pripomogli društvu k še lepšemu uspehu. SV. DUH NA STARI GORI. Tukajšnje prosto-vljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo dne IS. t. m. v Pergerjevi uti pri Sv. Juriju ob Ščavnici veseloigro «Nebesa na zemlji®. Ker bo to prva predstava, ki jo bo priredilo gasilno društvo, pričakujemo velik obisk. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. V nedeljo 18. t. m. nas obišče gasilno društvo od Sv. Duha na Stari gori z veseloigro «Nebesa na zemlji«, ki jo bodo priredili v Pergerjevi uti. Ker je čisti dobiček namenjen za društvene namene, bomo vsi gasilci in prijatelji gasilcev prišli pogledat igro in s tem pokazali gasilcem svojo naklonjenost. Igrale, bodo dobre moči. Začetek ob treh popoldne. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Pomladno solnce je žarelo v nedeljo zjutraj in s svojimi toplimi žarki obsevalo osrčje Prlekije, naš lepi Sv. Jurij. Že od ranega jutra si videl drveti po cesti deco, dekleta in fante. Vsak je šel z nekim ponosom. Poznalo se jim je na obrazu, da jih še ta dan čaka neko lepo delo. Nastop je imel jurjevški Sokol. Popoldne okrog dveh so začeli ropotati motorji in prihajal je avto za avtom, poln gostov. Prvi je slavnostno zaropotal pred cerkvijo na trgu avto odposlanca mariborske sokolske župe. Nato so privozili avtomobili od Sv. Lenarta z župnim podstarosto, od Sv. Trojice, od Antona, od Kapele, iz Ljutomera, Radgone, Križevcev, Male nedelje itd. Prišle so sestre, prišli so bratje. Nastop je pokazal dobro vajo pri vseh, pri posameznih telovadkah in telovadcih pa že telo-vadsko izvežbanost. Videlo se je, da je društvo uporabilo vse sile, da pokaže s svojim nastopom res pravo telovadbo. To se mu je tudi v veliki meri posrečilo. Gotovo bo društvo sedaj delovalo še z večjo vnemo, da bo tako kazalo leto za letom svoj napredek. Največja zahvala za dosedanji napredek gre gotovo načelniku, ki je s svojo strogostjo organiziral v našem kraju tako lep javen nastop. MALA NEDELJA. V nedeljo 25. t. m. ob pol 4. vsi od blizu in daleč na ljudsko veselico v Društveni dom. Popolnoma nova velezabavna veseloigra, godba na pihala in prosta zabava s plesom. Samo enkrat! Ob vsakem vremenu. — Vabljeni vsi! VERŽEJ. V nedeljo 5. t. m. se je vršila slavnostna blagoslovitev nove kapelice v salezijan-skem samostanu, kateri je prisostvoval tudi mariborski škof dr. Karlin in ogromno naroda z Murskega polja ter Prekmurja. Poleg samostanske godbe smo videli pri maši in slovesnosti tudi našo trško gardo, strelce v svoji znameniti uniformi, ki so oddali nekaj salv. OPLOTNICA. Nemila usoda je hotela, da je utonil v tukajšnjem potoku dveletni Dušan, sin uglednega posestnika in lesnega trgovca Julčeta Hmelaka. Težko prizadeti rodbini, ki je izgubila svojega ljubljenca, naše iskreno sožalje! S o t e š č a n : Grob ljubezni Povest iz vaškega življenja (Dalje.) Sklenil je, da pojde prav tiho ob poti mimo grma. Tam rase gosta trava, zato se ne bodo slišale stopinje, dočim je na spodnji strani kamenje in blato. Vso sapo je potegnil vase, srce mu je glasno utripalo, bal se je, da ga bo izdalo. Tedaj se mu je zablisnilo pred očmi, v glavi mu je zahreščalo. «Ubijalec!» je kriknil ter se zgrudil na zemljo. Izza grma je planil možak ter se plašno ozrl na svojo žrtev. Kol, ki ga je držal v roki, je vrgel na pot, na kar je izginil med gostim drevjem. Albin se ni več oglasil. Samo noge in roke so se mu še slabotno gibale, polagoma pa so obstale — mladenič je izdihnil. Nad njim se je utrnila zvezda kot dogorela mrtvaška sveča. Tisto noč je ležala Minka ob odprtem oknu. Kakor v polsnu je začula, kako je nekdo obupno zaklical. Brž je zbudila brata, ki je spal zraven na hlevu ter ga prosila, naj vstane in gre pogledat. Mihec je pravkar zaspal, zato ga dolgo ni mogla omajati. «Sanjalo se ti je, ali pa je skoviknila sova,* se je branil oditi. Ker pa le ni odnehala, je vstal ter ji izpolnil željo. Vrnil se je s kratkim poročilom. «Na poti ob grmovju nekdo leži*, ji je povedal skozi okno. Sprva so osumili Tavželja, a njegova nedolžnost se je kmalu izkazala. Mož je spal ves večer v zaklenjeni sobi — tako sta hotela Mihec in Ančka, ki sta Minko skrivoma varovala. «Kdo pa naj bo?* so ugibali vaščani. «Albin ni imel sovražnika med domačini, tujci pa ne prihajajo v oddaljeno hribovsko vasico.* Brinjar je ponavljal ob mrtvaškem odru samo to, kako mu je branil, ker je slutil, da se ne bo srečno izteklo. «Oh, zakaj sem mu dovolil!* je obupoval. cSamo jaz sem zakrivil.. .* Sosedje so tolažili potrtega starčka ter mu pritrjevali. «Saj res nismo verjeli, da sklepate sorodstvo s sovražnikom. Toda Minke ne zadene nobena krivda...» «Ubogi Albin!* so ga milovale vaščanke. «Kako ga je škoda! Najboljši človek je umrl na Cvetežu!* «Kdor ga je udaril, je grši od hudobe*, so modrovali možje in odrasla mladina. «Da bi skoro našli ubijalca, njegovo peklensko delo ne sme ostati brez plačila.* , -- • GORNJA RADGONA. (S m r t n a k o s a.) Po prestani hudi bolezni se je vrnila iz bolnišnice domov soproga tukajšnjega gostilničarja gospa Marija Karbaševa. Komaj si je doma zopet nekoliko opomogla, je zbolel soprog gosp. Janko K a r b a š, ki je bil prepeljan v bolnišnico v Gradec, kjer se je moral podvreči operaciji slepiča. Ko se je že mislilo, da je g. Karbaš dobro prestal operacijo, se je njegovo stanje naenkrat poslabšalo in bolnik je umrl. Pokojnik je bil prepeljan v Gornjo Radgono. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! RUŠE. Te dni se je pod vodstvom upravitelja epspoziture OUZD v Mariboru vršil v občinskih prostorih v Rušah ob zelo lepi udeležbi sestanek zaradi ustanovitve krajevne protituberkulozne lige v Rušah. Po kratki razpravi se je sestavil pripravljalni odbor s predsednikom g. Antonom Krejčijem, ravnateljem tovarne za dušik. GEROVO. V soboto 3. t. m., pred Florijanovo nedeljo, je imelo naše prostovoljno gasilno društvo bakljado z domačo godbo «Jurček>, a v nedeljo je z veliko svečanostjo proslavilo svojega patrona sv. Florijana. Dopoldne je bila v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata služba božja, ki jo je bral gerovski župnik g. Jerko Čukli in kateri so prisostvovali gasilci, gerovski občani in šolska odru. Njegove pridne roke so oklepale razpelo; uho mu je bilo gluho in oko zaprto — niti Minke ni več pogledal, ko ga je pokropila s tresočo desnico. «Poglej, kaj se je zgodilo!* se ji je Brinjar ožitajoče približal. «Oče, jaz sem ob vse na svetu 1» je pretresljivo zaplakala. «Moja duša je strta, moja sreča razdejana ... Vem, kdo je kriv njegove smrti... Bog naj ga kaznuje ...» «Kdo? Kdo?» so navzoči radovedno vpraševali. Večinoma so menili, da bo obtožila očeta, ki ga je smrtno sovražil. Kdo neki bo ubijal mirnega mladeniča v pošteni hribovski vasici! «Oh!> je hotela nekaj povedati, a se je prej zgrudila ob mrliškem odru. Sosedje so jo pričeli tresti in močiti. Dolgo je trajalo, preden se je zavedla. Jernej in Tavželj sta se sešla drugi dan v hlevu, kjer sta si potihoma očitala zločinsko dejanje. Oba je pekla vest, katero sta hladila s tem, da sta drug na drugega odrivala krivdo in odgovornost. Zlobnež se je hotel oprati in obdolžiti soseda, ki se mu je krčevito upiral. Vzlic svoji nedolžnosti pa je bil starec silno nemiren. Glava mu je lezla na prsi, kolena so se mu šibila. Venomer je tarnal: «Jernej, kaj si storil? Tega jaz nisem hotel!» mu je hladno odgovoril. «Pa ne z ubojem. Nisem mislil, da si tako hudoben ...» iRekli ste, naj storim, kar hočem... Pa sem zamahnil in udaril... Mislil sem ga le oplašiti, a sem ga zadel na glavo...» deca pod vodstvom društvenega častnega člana učitelja g. Lipovca. Gasilno društvo je korakalo potem v lepi vrsti skozi Gerovo pod poveljstvom agilnega društvenega vojvode g. Ožbolta ob spremstvu domače godbe «Jurček» iz Kraja. Popoldne so ponovno vsi gasilci korporativno prisostvovali blagoslovu v cerkvi, potem pa se je vršila družabna zabava v prostorih g. Blaža Paj-niča. Prisotni so bili komandant mesta, g. župnik, učiteljstvo, občinsko uradništvo in drugo občinstvo ter vsi gasilci. Zabava je trajala kasno v noč, ko so se gostje razšli v najlepšem razpoloženju. Gasilno društvo v Gerovu obstoja že 4 leta. Spočetka se ni moglo razvijati, sedaj pa se je uvedla v njem popolna disciplina ter stoji društvo na zdravih temeljih, za kar se ima zahvaliti društvenemu vojvodi in požrtvovalnemu članstvu. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk POGOJI ZA PAŠNIŠKE KMETIJE. V zadnji številki sem navedel, po čem se razlikuje moderno ali novodobno pašništvo, ki se je v zadnjih desetletjih po mnogih nemških kmetijah «Doma... Spal sem na hlevu... To bo držalo ...» cPrav gotovo te bodo obdolžili. Glej, kako se boš zagovarjal! Mene nikar ne omeni, tukaj se ne smeva poznati.* Jernej pa je dvomil: «Tudi prej ste jo straho-vali, pa vas ni poslušala ...* «Seveda, prej je imela potuho...* in naravnost od velesejmskega urada. * «Qdmevi>. Nedavno je izšla druga knjiga «Odmevov», ki jih izdaja pisatelj Radivoj Peter-lin-Petruška. Njemu se je prvemu posrečilo, da je dobil za sotrudnike svoje vsak tretji mesec izhajajoče leposlovne revije najrazličnejše slovenske pisatelje in pesnike. Zato je vsebina «Odmevov> prav pestra in zanimiva. Toplo jo priporačamo tudi vsem podeželanom, ki bodo z njo prav zadovoljni, če se naročijo nanjo. Vsaka knjiga stane 30 Din, ako se naroči od uprave. Naslov: Uprava «Odmevov» v Ljubljani, poštni predal 263. * Vipavske češnje v Mariboru. Te dni so prispele na mariborski trg prve češnje iz Vipave, ki pa so še zelo drage. žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 8. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: sta zadeli srečki štev. 8.068 in štev. 38.156 Po Din 2000 so zadele srečke št. 4663I, 75156 in 86946. Po Din 10000 Po 17.992, 34.198, 39.510, 48.393, 58.863, 68.713, 75.002, 76.664, 87.218, 89.145, Din 500 so zadele sledeče srečke št. 8.020, 9.756, 9.794, 13.879, 17.971, 19.117, 35.361, 44.105, 56.059, 58.864, 68.738, 75.012, 76.690, 87.233, 89.153 19.121, 19.128, 27.704, 27.709, 27.729, 29.244, 29.257, 34.165, 35.365, 35.397, 36.647, 37.708, 38.118, 38.121, 38.129, 38.153, 44.107, 44.110, 44.123, 44.134, 46.616, 47.412, 47.438, 47.455, 56.060, 56.064, 56.067, 56.076, 56.087, 57.314, 57.329, 57.351, 66.431, 66.448, 66.477, 66.481, 67.511, 67.553, 67.555, 69.130, 69.172, 69.179, 69.192, 69.195, 72.097, 73.783, 75.050, 75.055, 75.085, 75.189, 75.160, 75.178, 75.181, 77.324, 77.336, 77.341, 78.070, 82.469, 82.487, 86.976, 87.238, 87.908, 87.966, 87.981, 87.810, 87.868, 87.871, 59.530, 68.798, 75.025, 77.322, 87.234, 96.664, 96.856, 96.875, 98.105, 98.142. 98.157. 98.985. 17.989, 34.194, 39.504, 48.327, 58.861 67.573, 75.001, 75.195, 87.204, 89.143, Dne 9. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000.— št. 82.493. Din 500.— št. 1.865, 1.881, , 1.886, 8.063, 8.067, 9.740, 9.791, 9.797, 17.901, 17.920, 19.112, 19.131, 27.772, 27.780, 29.209, 29.277, 33.791, 34.195, 35.379, 36.610, 37.705. 37.706, 37.739, 37.762, 37.767, 38.150, 3« .200, 39.522, 39.557, 39.559, 44.133, 46.630, 46.679, 47.445, 47.459. 47.464, •Vi. 325, 48.342, 48.344, 48.354, 48.378, 48.3SS, 49.467, 49.488, 56.055, 56.056, 56.072, 57.360, 57.387, 57.398, 58.891, 58.899, 59.501, 66.434, 67.522, 67.589, 68.732, 68.749, 68.797, 69.105, 69.128. 69.417, 69.418, 69.419, 72.0S9, 73.972, 75.011, 75.017, 75.032, 75.087 75.115, 75.122, 75.167, 75.182, 75-199, 76.621, 76.633, 77.240, 77.243, 77.263, 77.289, 77.293, 77.302, 77.328, 77.340, 77354, 78.026, 78.064, 82.475. 82.499, 84.152, 86.927, 87.250, 87.279, 87.S34, 87.843, 87.847, 87.876, 87.895, 87.943, 87.982, 49 148, 89.189. 96.686, 96.695, 9*).847, 96.892. 9S.165, 98.904, 98.9019, 98.971, 9S.986. OS 997 Izžrebane številke dne 10. maja 1930. Din 2000.— št. 46.625. Din 500,— št. 1.872, 8.091, 9.795, 27.708, 27.754, 29261, 29.285, 34.186, 37.798, 38.173, 39.571, 42.979, 44.106, 56 017, 56.044, 56.094, 57-305. 57.327, 58.875, 58.878, 58.890, 65.421, 66.426 69.189, 69.422, 69.442, 69.446, 69.456, 73.790. 73.794, 73.982, 75.030, 75.031. 76.661, 76.666. 77.297, 77.313, 77.330, 86.969. 86.981, 87.230, 87.255. 87.291, 96.621, 96.622, 95.624. 96.654. 96.677, 98.155. 98.193. 98.189. 98.981, 98.984. 13.856, 44.191, 46.644, 57.332, 67.577, 72.055, 75.062, 77.333. «7.880, 96.820, S9.991. 16 054, 36.677, 47.496, 57..m, 68.730, 72.086, 75.098, 77.357, 87.937, 96.865, 17.904, 36.683, 49 460. 57.379, 68.744, 73.751, 75.100, 78.009, 87.950, 96.874, 17.907, 37.733-49.471, 58.804, 69.113, 73.768, 75.109, 82.485, 87.952, 96.887, 37.783, 49.495. 58.829, 69.150, 73.774, 75.121, 86.920, 87.964, 98.121, 19.IS5, 37.7«, 56.006, 58.859, 69.170, 73.785, 75.195, 86.933, 89.171, 9S.1J5, Žrebanje bo trajalo do 6. junija t. 1. in se bo vrSilo vsak dan. Onim, ki so bile srečke Izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Zadružna hranilnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19« * Litijska predilnica omejila obrat. Zaradi slabega razpečavanja blaga je litijska predilnica te dni omejila obrat, vsled česar je prišlo mnogo delavcev ob zaslužek. Grozi pa še nadaljnje omejevanje. * Dobro gobjo letino nam obetajo. Letos so se prav zgodaj začeli pojavljati jurčki (gobani, golobanje). Prejeli smo že iz več krajev poročila, da so jih našli. Izkušeni gobarji sklepajo iz tega, da bo letos zopet enkrat bogato gobje leto. * Avtomobilski promet Novo mesto—Črmoš-njice čez Toplice je otvorjen od 1. t. m. Odhod iz Novega mesta ob 16, prihod v Crmošnjice ob 17.30; obratno: odhod iz Crmošnjic ob 6.30, prihod v Novo mesto ob 8. Kazen tega ob 10. odhod iz Novega mesta samo do Toplic, kamor prispe ob 10.45; obratno: odhod iz Toplic ob 10.30, prihod v Novo mesto ob 14.15. Avto postane v vseh vaseh in se plača 1 Din na 1 km. Natančnejše v voznem redu. Ta proga je prav prijetna tudi za izletnike in turiste. * Važne spremembe v celjskem mestnem avtobusnem prometu. S 15. t. m. bo vozil celjski mestni avtobus Celje—Mozirje zvečer in zjutraj, in sicer po Zadrečki dolini do Gornjega grada in iz njega dopoldne, popoldne pa do Rečice ob Savinji mimo Turnška v Nazarjih namesto skozi Prihovo. Vozni red bo: Celje: odhod 17'45, skozi Mozirje 1915, prihod v Gornji grad ob 20'00. Gornji grad: odhod ob 610, skozi Mozirje 700, Celje, prihod ob 8'25. Celje: odhod ob 1110, skopi Mozirje ob 12'35. Rečica trg: prihod ob 1251. V Celju zveza z dopoldanskimi osebnimi vlaki iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Rečica ob Savinji: odhod ob 13'54, skozi Mozirje ob 1410, prihod v Celje ob 1535. V Celju zveza z osebnim vlakom proti Mariboru in Ljubljani ter z brzovlakoma proti Ljubljani in Zagrebu. Vozne cene: iz Gornjega grada v Kokarje 12 Din, Nazarje 14 Din, Mozirje 16 Din, na Polzelo 24 Din, v Žalec 30 Din, v Celje 36 Din. V Celje: iz Bočne 33 Din, Šmartna ob Dreti 31 Din, Kokarjev 27Din, Nazarjev 25 Din. Avtobus Celje—Vransko bo vozil od 15. t. m. dalje: iz Celja ob 10'30, odhajal pa bo z Vranskega kot doslej ob 1225 in bo prihajal v Celje ob 13'35. * Sneg po višjih hribih. Ledeni možje Pan-kracij, Servacij in Bonifacij so letos zopet enkrat pokazali svojo moč ter so nam že vnaprej natrosili snega menda po vseh višjih hribih na Slovenskem. * Šolska vodstva in velesejem v Ljubljani. Letošnji ljubljanski jubilejni velesejem se bo vršil od 29. t. m. do 9. junija in pade torej še v šolsko leto. Šolska vodstva na deželi naproša uprava Ljubljanskega velesejma, naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče učiteljstvo je pa vstopnine prosto. * Trojčke je povila. V dnevih 5. in 6. t. m. je v Lukovcih pri Križevcih siromašna zakonska mati Katarina Horvatova porodila tri precej krepke dečke, ki so bili krščeni na imena Ciril, Janko in Ferdinand. Siromašna rodbina šteje sedaj 10 otrok. Bilo bi umestno, da se uboge družine spomnijo blaga srca! * Žrtev Save. Nedavno je padel v Savo uslužbenec kurilnice na Zidanem mostu Nande Pod-lesnik. S prijateljem Pavlinom sta bila ponoči v Radečah. Šla sta proti Podkraju domov; najbrž je stopal Podlesnik preblizu Save, pa mu je spodrsnilo, da je padel na skalo in v vodo. Kakor se sodi, je pri padcu omedlel ter našel smrt v Savi, ki je ob robu zelo globoka. Njegov tovariš mu sam ni mogel pomagati. Zjutraj zgodaj ga je mitničar s pomočjo drugih oseb potegnil iz vode. Ponesrečenec je bil star 35 let, oženjen ter oče več otrok. * Zastarela rana. V celjski bolnici je moral iskati zdravniške potnoči 331etni dninar Jernej Motoh iz Lopot, ker ni mogel več prenašati bolečin v levi roki, kjer se mu je zastarela rana začela gnojiti. Na velikonočno nedeljo mu je pri streljanju eksplodirala kovinasta patrona v roki j in mu je del patrone ostal v levi dlani. Motoh i je mislil, da bo ozdravel brez zdravniške pomoči, kar se mu pa ni posrečilo. * Nevarne poškodbe pri padcu. Posestniški sin 171etni Prašnikar, doma onkraj Sv. Planine, je pripravljal na domačem kozolcu seno za živino. Pri tem je stopil na desko, ki ni bila pritrjena, zaradi česar je fant padel na tla in se precej poškodoval. Spravili so ga v dolino do g. Pusta, odkoder so ga prepeljali z gasilskim rešilnim avtom v celjsko bolnico. * Utopljenec v mlaki. Pred nekaj dnevi je sinček Antonije Rojkove, viničarke iz Kraljevcev, France padel v mlako ter utonil, ker ni nihče pazil nanj. * Neznanega utoplenca so našli v Muri v občini Melinci v Prekmurju. Utopljenec je star okrog 50 let. Na temenu je imel veliko rano, zaradi česar obstoja sum o zločinu. * Samomor. Pred dnevi zjutraj, ko se je vlila najhujša ploha, se je vrglo s škarpe na Cesti sv. Petra v Mariboru v Dravo boljše oblečeno kmečko dekle in kmalu izginilo pod vodo. Ker je tamkaj obrežje zelo strmo in pristop do struge skoro nemogoč, je bila rešitev izključena. * Po nesreči obstreljen. Te dni se je vračal 181etni delavec iz Odrancev Kavaš Matija v družbi še dveh tovarišev, med katerima je bil tudi njegov dober prijatelj Zver France, peš iz Maribora domov. Ko so prišli do Sv. Jurija ob Ščavnici, so se ustavili pri posestniku Koterju Matiji. Sedeli so na travi ob robu ceste. Koter je prinesel dve steklenici vina in postali so kmalu dokaj dobre volje. Da se malo pobaha, je kazal posestnik Koter tudi svoj samokres, ki so si ga vsi ogledovali. Ko ga je dobil v roke mladi Zver Ivan, ga je sprožil in krogla je presekala Kavaševo dlan ter se zarila v njegov trebuh. Bližnji zdravnik ga je takoj obvezal in so ga pripeljali nezavestnega v murskosoboško bolnico. * Čuden poskus samomora. V celjsko bolnico je bil prepeljan neki 401etni knjigovodja s Pristave v okolici Šmarja pri Jelšah z večjo rano na levi prsni strani. V bolnici so ugotovili, da poškodba ni nevarna. Mož je hotel v trenutku duševne zmedenosti izvršiti samomor na ta način, da si je zabodel kos ostre, debele steklenine v levo stran prsi, hoteč prebosti srce. * Tatvina okrasnega ženskega pasu. Iz Nove cerkve nam pišejo, da je neznan tat vlomil nedavno v hišo posestnice ge. Mastnakove ter odnesel 230 Din denarja in ženski pas", narejen iz starega denarja, med tem tudi iz starih avstrijskih kron ter petkronška. Pas ima monogram A. M. Kdor ga lastnici vrne, dobi lepo nagrado. * Z železno pilo po glavi. V hiši mlinarja in Žagarja Finka v Obrhu pri Toplicah je prišlo te dni do žalostnega dogodka. Fink Janez st. je že dalje časa slaboumen. Oskrbništvo nad precej lepim posestvom je poverilo sodišče Finku Janezu ml., sinu slaboumnega iz prvega zakona, ki se je izkazal za dobrega in spretnega gospodarja. To oskrbništvo bratom in sestram iz drugega zakona ni bilo po volji. Še manj jim je bilo všeč, da je bilo posestvo potem prepisano na Finka Janeza ml., čeprav je bila vsakemu izmed otrok drugega zakona priznana lepa dota. Pred dnevi je nastal v hiši prepir in je mlajši brat udaril brata Janeza z železno pilo s tako silo po glavi, da se je mladi gospodar takoj zgrudil na tla in padel, oblit s krvjo, v nezavest. Poklicani zdravnik dr. Konvalinka mu je nudil zdravniško pomoč. Z zadevo se bo pečalo sodišče. * Najdeno človeško okostje. Pred kratkim smo poročali, da so našli v gozdu nad Borovcem pri Kočevski Reki neznano moško okostje. Orožniki iz Kočevske Reke so vestno vršili preiskavo, toda doslej niso mogli dognati, za koga gre in kakšne smrti je neznanec umrl. Pred nekaj dnevi pa so našli zopet človeško okostje v bližini vasi Cvišlarji. Okostje je ležalo v majhni duplini nekaj korakov od gozdne poti, ki vodi v Cvišlarje. Tu so včasih lomili kamen in je sedaj svet nekoliko nižji. Okostje je ležalo na trebuhu in je bilo še zelo dobro ohranjeno. Na lobanji ni bilo poznati nobenih večjih poškod, po Čemer bi se dalo skleniti, da gre za nasilno smrt. Po različnih delih obleke se je moglo ugotoviti, da gre za delavca Koniga iz vasi Smuka pri Kočevju. Ta je odšel z doma že meseca oktobra prejšnjega leta. Doma je povedal, da gre obiskat svojo sestro, ki je poročena pri Kočevju. Od takrat niso o njem ničesar več slišali. Ker se jim je delo sumljivo, da se ne javi več, so domači prijavili zadevo pristojnim oblastvom, ki so že takrat iskala K6niga vsepovsod, a ga niso mogla najti. Obvestili so o tem tudi Konigovo ženo, ki služi v Srbiji, ker so menili, da se mož nahaja pri njej, toda tudi ta ni vedela ničesar o svojem možu. Sedaj so našli KOnigovo truplo in nihče ne ve, kako je moglo ostati truplo toliko časa skrito, ko je dan za dnem hodilo pj isti poti mnogo ljudi. Ljudje govore vse mogoče. Govori se tudi, da gre za umor. Bržkone pa se je zgodila nesreča. Pokonji Konig je bil miren in vesten človek. Bil je na glasu kot dober delavec. + Ukradeno blago. Trgovec Anton Mislej v Celju je poslal te dni svojega učenca s paketom galanterijskega blaga pred kolodvor, kjer naj bi ga oddal posestniku Valenčaku iz Konjic na njegov tamkaj se nahajajoči voz. Ker Valenčaka ni bilo pri vozu, je učenec položil paket na voz in odšel. Kmalu nato je prišel Valenčak po blago in spoznal, da je neznan tat odnesel paket v času njegove odsotnosti. O tatu ni sledu. * Neznan vlomilec. Te dni je bil izvršen ■drzen vlom v stanovanje posestnika Josipa Pod-borška v Šmartnem ob Savi. Vlomilec je odprl mizni predal ter odnesel 2900 dinarjev gotovine. + Uboj iz Nove cerkve pred sodiščem. Svoje-časno smo že poročali o žalostnem dogodku, da je bil 16. februarja zvečer zaboden sredi Nove cerkve pri Vojniku 481etni urar Franc Kugler in je ponoči zaradi pomanjkanja zdravniške pomoči izkrvavel. Kugler je v vinjenosti streljal na cesti proti sopivcem in jih izzival. Med drugimi je bil napaden tudi 321etni invalid-čevljar Mih. Smreč-nik iz Nove cerkve. Smrečnik, kateremu manjka leva roka v zapestju, je v silobranu potegnil žepni nož in zabodel Kuglerja v vrat. Prerezal mu je glavno žilo odvodnico in je Kugler v nekaj urah nato izdihnil v neki sosedni hiši. Te dni se je moral Smrečnik zagovarjati pred tričlanskim senatom na celjskem okrožnem sodišču. Zaradi prekoračenja silobrana je bil Smrečnik obsojen na eno leto zapora. Zagovornik je v sporazumu z obsojencem prijavil vzklic in revizijo procesa. * Vlom v trgovino. V trgovino Ivana Baša v Dolnicah pri Ljubljani sta te dni vlomila dva mlada potepuha, ki sta se že prej par dni potepala po Ljubljani. Ukradla sta več škatel cigaret, nekaj kreme za čevlje, večjo množino sira in salam ter nekaj sladkorja. Vrnila sta se s plenom zopet nazaj proti Ljubljani, kjer ju je zalotil stražnik. Vlomilca sta se spustila pred stražnikom v beg in je pri tem eden odvrgel nahrbtnik, v katerem so bili skoro vsi pri Bašu ukradeni predmeti. Ti so bili vrnjeni lastniku, dočim sta vlomilca začasno odnesla pete. + Žrtev noža. Pred dnevi je popival v neki gostilni v okolici Velike Pirešice 22Ietni delavec Jože Podlesnik z Železnega v družbi svojih tovarišev. Preobilica alkohola je seveda rodila prepir in pretep, med katerim je nekdo zabodel Podlesnika z nožem v levo ramo in mu prerezal roko v vsej dolžini od vrha rame do levega komolca. Ranjenec je moral v bolnico. * Posledice slabe druščine. R. A. z Javornika je bil priden fant. Pred leti pa je šel za kruhom v Kranj, kjer je zašel med ponočnjake, tako da mu njegovi dohodki za veseljačenje niso mogli zadostovati. Da se preskrbi z denarjem, je v okolici Kranja izvršil več vlomov ter jo nato pobrisal proti Jesenicam, kjer so ga pa takoj aretirali. Izročen je bil sodišču v Kranju. + Opasen lovski tat. Grajski logar g. Špenga je že zadnje čase zasledoval v loviščih Velikega vrha pri Slovenski Bistrici divje lovce, ki jim ni mogel do živega. Z vztrajnostjo se mu je nedavno vendarle posrečilo, da je zasačil sredi goščave lovskega tatu Antona S. Divji lovec je hitro nameril puško na svojega zasledovalca, ki je pa bil urnejši in je prvi ustrelil ter pogodil Š. s par šibrami. Krvava sled je Logarju pokazala pravo smer in dasi je opasni divji lovec pri aretaciji tajil svoje grehe ter celo oporekal, da je bil ranjen, se mu je vendar dokazalo nasprotno. V bližini njegovega stanovanja so našli kar troje sveže zakopanih srnjih kož. Anton Š. je bil obosojen na 14dnevni zapor. * Mlada napadalka pri belem dnevu. Skoro neverjeten primer mladostne pokvarjenosti se je dogodil te dni v Celju. Na Cankarjevi cesti se je nahajala 71etna hčerka primarija g. dr. Rajšpa Silva, kateri se je nenadoma približala neznana, siromašno oblečena deklica, navidezno stara kakih 8 ali 9 let, in zahtevala od male Silve, naj sname z vratu zlato verižico z obeskom, da si jo ogleda. Ta njeni zahtevi ni hotela ustreči. Neznanka pa ji je že v naslednjem trenutku urno snela z vratu verižico z obeskom in brez sledu izginila. Ko se je napadenka zavedla od nenavadnega napada, o neznanki že ni bilo ne duha ne sluha. Vse poizvedovanje policije je ostalo brezuspešno. * Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne «Franc Jožef-ove rode». Strokovnjaki, zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo cSeveda, saj mi bo zobozdravnik plačal suknjo in novo obleko mu bom pomeril...» Dvoumnost. Ravnatelj živalskega vrta je bil na dopustu in je prejel naslednjo brzojavko: «Stara opica, Muki, je poginila. Ali naj kupimo drugo ali naj počakamo na vas?» Listnica uredništva Stražišče pri Kranju. Žal, vabilo na prireditev prepozno prejeli. Nesreča pa je hotela še to, da dopis zaradi neprijetne pomote ni prišel niti v «Jutro». Prosimo za oprostitev. G. dopisnik naj se blagovoli, kadar bo slučajno v Ljubljani, oglasiti v uredništvu. Kapele. Ko bomo začeli z novim romanom, bomo storili po Vašem nasvetu. Poljane nad Škofjo Loko. Ni šlo več. Paragraf! Vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi dopisovanja In trgovski oglas) vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek «DOMOVlNE». Llubllana. Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492, ZA SMEH IN KRATEK ČAS Padec v medicino. Mlad ladijski zdravnik je proti vsaki bolezni predpisal morsko vodo. Proti revmi, želodčnim bolečinam, prelilajenju vedno le morsko vodo. Po nesreči pa je zdravnik padel t ladje v vodo. Neki mornar, ki je to opazil, je začel klicati: Na pomoč, na pomoč, naš zdravnik se je zvrnil v svojo medicino .. On in njegov pes. Star gozdar: «Nekateri ljudje mi pravijo, da sem strašno podoben svojemu psu.» Gospodična: «Ah ne, gospod gozdar, prav narobe je res .. .> Nič ne pomaga. Urška: Špela: -Prov nč, vam rečem. Naš Rudi je biv tud cepljen, pa je prec druh dan padu pu šten-gah in se vseglih ubov...» Zamudnik. Žena': Sinko (se malo zamisli): «Šestkrat, očkab Pogodil je. Gospod: «Ali vas smem spremiti, gospodična? Midva greva isto pot.» Gospodična: tKako pa to veste? Saj niti sama ne vem, kam bom šla.» Gospod: «Tudi jaz ne vem; no vidite, da sem pogodil...» Originalne francoske Vermorel škropilnice ln žveplalnike ter vse nadomestne dele za te aparate ima v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka Lovro Petovar, Ivanjs kovci. Ceniki na zahtevo. 208 A VIN AL odvadi alkoholika pi ančevanja, ne da bi vedel za to. Stane 220 Din. Pošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17 213 86 Naročite takoj Nikoprost, ki stane enkrat za vselej samo 56 Din! Takoj boste postali nekadilec! Kdor naroči pet steklenic, dobi poštnine prosto. Neškodljivo, od tisočev preizkušeno sredstvo. Če ne verjamete, pridite se prepričat. Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17 220 Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskimi poslopji, z 6 orali zemlje sadonosno, 10 minut od glavne ceste, od postaje Laško pol ure oddaljeno, v bližini rudnika Hudejame, zelo pripravno za rudarje, je za ceno Din 55.000 na prodaj Poizve se pri Anton Teršek posestnik Sp. Rečica-Laško. Vajenca za kolarski obrt sprejmem. Mihael Zrimc na Igu. 219 Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija*, Ljubljana, Dunajska cesta št 46, telefon št. 2820. »0 Urarska popravila izvršuje najceneje in najpreeizneje Franc WSlfllng, urar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. 40 Dnevno 200, 800 dinarjev in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor.