T (VtOVlrfi
Leto XVII., št 67
Ljubjana, petek 20. marca I93t
Cena 2 Din
UpravmStvo: Ljubljana, tinafljeva ulica 6. — Telefon št_ 3122, 3123. .Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selenburgova Ul. 3. — Tei. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 100. jjačuni pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 1X842. Praga čislo 78.180, 3124, 3125, 31266. Wlen St 105.241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Haročnina	mesečno Din 25.—
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Politična debata v senatu
Na včerajšnji seji senata je predsednik vlade obširno odgovarjal na interpelacijo senatorjev o notranji politiki - V imenu senatorjev je govoril senator Banjanin
Beograd, 19. marca. p. Za današnjo aejo senata je vladalo v vseh političnih in parlamentarnih krogih ogromno zanimanje, ker je bila na dnevnem redu interpelacija o notranji politiki vlade. Seja je bila sklicana za 9. uro, toda že davno prej se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Poleg vseh senatorjev je prisostvovalo seji izredno veliko število navodilih poslancev, med njimi celo pred-siedsitvo narodne skupščine. Popolnoma zasedena je bila tudi diplomatska loža. Seji je predsedoval predsednik dr. Lju-bomir Tomašic, za predsedniško mizo pa trta bila tudi oba podpredsednika dr. Mi-
roslav Ploj in dr. Uroš Krulj. prisotni so bili tudi vsi člani vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu.
Ob 9.30 je predsednik dr. Tomašic otvoril sejo. Po odobritvi zapisnika je senat takoj prešel na dnevni red, to je na razpravo o interpelaciji senatorjev dr. Koste Timotijevica in tovarišev o splošni politiki vlade dir. Stojadinovica. Predsednik je dal najprvo besedo ministrskemu predsedniku dr. Stojadinovicu, ki je dal na interpelacijo svoj odgovor. Senat je poslušal izvajanja predsednika vlade z največjo pazljivostjo.
Govor predsednika vlade dr. Stojadinovica
Predsednik vlade dr. Stojadinovic je v svojem govoru izvajal:
Gospodje senatorji! Interpelacija gg. senatorjev Koste Timotijevica in tovarišev, je bila predložena 11. novembra preteklega leta, torej štiri mesece po sestavi moje vlade. Sedaj je od sestave poteklo 9 mesecev in meni se zdi. da so se v teh 9 mesecih. ali če hočete od časa, ko je bila predložena te interpelacija, razmere v naši državi spremenile znatno na bolje, vsa interpelacija je napisana v vse preveč pesimističnem tonu. V njej se pravi: v djžavi je stvarno stanje tako težko, da bo, če se nadaljuje, r*>vzročilo največjo škodo _narodni celoti in bistvenim interesom države in nacije.
Tu se dalje pravi, da je v našem političnem življenju nastopilo kaotično stanje, ki grozi spraviti našo državo v popolno anarhijo. Na srečo se ta črni pesimizem ni pokazal upravičenega. Mislim, da moramo vsi kot patrijoti biti s takim stanjem stvari le zadovoljni. Bilo je poedinih spopadov med državljani in oblastvi, toda nikakih nemirov, nikakih neredov večjega obsega. Oblasti so vedno ostale gospodar situacije, s krivci pa ?e je postopalo po zakonu. Zakon je povsod triumfiral, in povsod se je pokazalo, da sta zakon in zakonitost največja volja v tej državi.
Ko je sedaj poteklo toliko časa, mislim, da lahko pristopimo k interpelaciji sami z mnogo več hladnokrvnosti, z mnogo več mirnosti, nego bi se bilo to zgodilo, če bi se o njej razpravljalo, čim je bila predložena.
Politični zakoni
Interpelacija, nam na prvem mestu očita, da smo do neke mere odgovorni, da politični zakoni (volilni, tiskovni in društveni) še niso uveljavljeni. V interpelaciji se dalje pravi: Ni naša krivda, da ti politični zakoni do danes niso bili uveljavljeni
Točno je, da ni krivda ne senata, ne gg. interpelantov, da ti zakoni niso bili uveljavljeni. Toda tudi kraljevska vlada ni kriva. Vsi veste, da smo hoteli te zakone uveljaviti skupno 8 skupščinskimi in senatnimi odbori. Spominjate se še borbe, ki jo je imela vlada v narodni skupščini, da bi dobila večino v odborih. V vseh teh odborih je imela vlada samo po en glas večine. Spominjate se tudi atmosfere, ki je vladala v skupščini. V taki atmosferi kraljevska vlada pač ni mogla in v splošnem interesu tudi ne smela zapeljati državo v novo borbo. Gotovo tudi med vami. ni nikogar, ki bi hotel trditi, da je bil preteklo jesen ali pa to pomlad čas za to. da s^opi-mo. 7 ,7oIilno borbo po vsej naši državi. Kajti že s samim uvel javi jen jem volilnega zakona bi se ustvarila volilna psihoza, pričela bi se agitacija in borba, ki bi še bolj razvnela strasti, mesto da bi jih pomirila. Zato_ je vlada mnenja, da je treba ta zakon uveljaviti v onem času. ko bo mogoče takoj nato rti na volitve. Ce torej političnih zakonov nismo uveljavili, je bilo to je dosledno v smislu naše deklaracije, da kraljevska vlada ne bo razvnemala strasti, neeo jih nasprotno pomirila in omilila.
Jugoslovenska radikalna zajednica
Na drugem mestu se naglasa kot največja napaka kraljevske vlade, da se vračamo
v	staro strankarsko življenje. (Predsednik je prečital dotični odstavek iz interpelacije in potem nadaljeval): Nam se torej očita kot največja napaka, da smo oživib' stare plemenske stranke in, da smo s tem celo prekršili ustavo. Vi veste, katere tri stranke so ustanoviteljice te nove strankarske griv pacije JRZ 0 radikalni stranki morda kdo smatra, da je bila plemenskega značaja. Toda jaz. ki sem bil v radikalni stranki in ki vem. da so bila v njej zastopana vsa tri naša plemena, vse naše veroizpovedi in vse naše pokrajine. jaz. ki sem bil kandidat radikalne stranke v Mariboru, jaz, ki vem da smo imeli kandidate i Srbe i Slovence i Hrvate v tej naši stranki, jaz nisem mnenja, da je bila ta stranka, ta radikalna stranka! konfesionalna, plemenska ali regionalna. Ko se je stranka 1. 1933 prijavila oblastem je tedanja kraljevska vlada rekla »Ne; radikalna 6tranka je po ustavi plemenska
vi	ne morete dobiti odobrenja za svoje delo!«
A kaj je radikalna stranka storila od leta 1983 do 1905? Ona je v stvari sprejela stališče gg. senatorjev, ki so predložili to interpelacijo. in se je potrudila, da še bolj razši-
ri svoj okvir. Videli ste, da sta poleg radikalne stranke ustanoviteljici nove grupacije tudi bivša Slovenska ljudska stranka in bivša Jugo6lovenska muslimanska organizacija. Ako se ustanovi taka stranka, v kateri so nesporno zastopani poleg pravoslavnih tudi katoliki in muslimani, poleg Srbov tudi Slovenci in Hrvati, pa tudi predstavniki narodnih majšin kako morete reči, da smo mi prekršili ustavo s tem, da smo tako stranko prijavili oblastvom po zakonih, ki jih nismo uveljavili mi. a iih vendar mi polteno izvajamo?
Reklo se je tudi to, da smo mi stara stranka še po naših imenih, ker gg. Korošec in dr. Spaho nista novi imeni v našem ]>o-litičnem življenju, pa tudi moja malenkost, mislim, ni nikako novo politično ime. A to nikakor ni v kvar naši stranki. Nasprotno ponosni smemo biti. da so naši strankarski prvaki stari politiki, ki so vedno imeli, ki danes imajo in bodo vedno imeli zaupanje našega naroda.
Ce so stari politiki g. dr. Korošec, dr. Spaho in gospodje, ki so v kraljevski vladi in v JRZ. kako pa je s klubom JNS v senatu? Nikakor ne bi mogel reči, da so to neke nove politične osebnosti. Kakor so oni novi ljudje, tako so tudi novi ljudje dr. Korošec dr. Spaho in drugi. Jaz se ne bi hotel zameriti niti njim, niti drugim, ker se vsi trudijo, da se s svojim najboljšim znanjem in z vsem. kar premorejo, oddolžijo interesom naše države, našega naroda, kralja in domovine.
Tretji očitek JRZ pravi: >2e po samem imenu je to stara stranka.* JRZ pa ni staro, marveč novo ime. Ce pa je to staro ime. potem je bilo staro ime tudi JRKD, kakor se je najprej imenovala JNS-
Po vsem tem mislim, da so naši tovariši premalo objektivni, ko pravijo, da smo mi stara stranka. Zato nima nihče pravice, očitati nam. da oživljamo nekaj starega.
Zastave
Gospodje, težak očitek se nahaja v interpelaciji v pasusu ki se glasi: »Posledice takega izvajanja državne politike, se pojavljajo predvsem v neki doslej še ne videni plemenski zaostrenosti, ki proti državni ideji postavlja program nacionalne suverenosti poedinih deov našega narois z vsem:1 posledicami. Plemenske zastave in grbi v posameznih krajih naše države so premagali simbole naše državne suvereno sti, narodnega zedinjenja in nacionalnega ponosa. Razni izpadi zapeljanih in od na-sp-rtnikov nacionalne mislr naliujskanh mm žic ter popolna pasivnost državnih organov so dovedli do tega, da s.' danes ni'.j-b'«ivenejša vprašanja države in naroda obravnavajo in rešujejo na u'ici, ter so orno gočil. v poedinih krajih nepiinnien terorizem proti vsakemu zavedne n.: nacionalnr mu človeku«.
Mi smo vprašanje plemenskih zastav in sporov zaradi rajih tehtno obravnavali in smo ugotovili, da tucfr v tem vprašanju vlada postopa točno po zakonskih predpisih. Uveljavljen je zakon, s katerim se prepo-vedujejo plemenske zastave, toda uveljavljen ni nikak zakon, po katerem bi se kaznovali oni, ki se bodo proti temu nregre-šili. Tu je razpis vlade g. dr Srsk:ča, v katerem se pravi, da se bo to kaznovalo kot policijski prekršek, da se krivci ne bodo zasledovali takoj 'n na licu mesta, nego da se bodo naknadno pozvali na policijo in kaznoval z denarno kaznijo ali zaporom. Kraljevska vlada je v vsem postopala po predpisih zakonov in razpisih prejšnjih vlad.
Težka je kritika, da je vlada dovoljevala neko razdiralno delo v državi in celo neko delovanje, ki je rušilo socialni red. Oni, ki rušijo socialni red so ekstremni elementi, ki so znani pod imenom komunizma in nihče bolj kakor kraljevska vlada, zlasti pa še minister notranjih zadev, ne zas'e-duje tako zelo takih elementov i z besedo i z dejanjem i z izvajanjem zakonskih predpisov. Kategorično moram zavrniti kritiko, da vlada ni izvajala zakona niti tedaj ko se je rušil državni red. Mi smo bili in bomo tudi v bodoče vedno trdno odločeni, da podvzamemo vse korake za ohranitev državnega in socialnega reda pa mislim, da bodo odredbe, ki se bodo izda'e v tej smt-ndnbrene tud5 od vas
peščeni uradniki
V interpelaciji se nadalje nahaja p a sns, da je vlada preganjala uradništvo in da je bilo iz strankarskih razlogov premeščenih in preganjanih na stotine in stotine do-
brih uradnikov, katerih edina krivda je bila da so zvesto služili nacionalnemu režimu. Tako stoji v predloženi interpelaciji.
Takšna kritika se je cula tudi v finančnem odboru, in jaz sem osebno prisostvoval d;skusiji, ko je bila posebna kritika na perjena proti ministru prosvete, da so bili dobri učitelji, posebno v dravski banovini izredno ostro in v velikem številu preganjani Toda že v tej diskusrji sem rekel to, kar mora slišati tudi senat, da je bilo namreč v dravski banovini kjer je 4180 učiteljev, vsega premeščenih 714 m od tega po prošnji 168 Zato drži. da je od 4.180 učiteljev premeščenih po službeni potreb; vsega 106, toliko, kakor se jih premesti v normalnih časih, ko se premestitve vršijo. In be se od 4.000 učiteljev premesti sto oseb, tedaj se pač ne more govoriti, da se je izvajala neka posebna politika, da so se preganjali dobri in nacionalni uradniki.
Gospodarska kriza
Interpelacija dalje govori o ekonomski depresiji in o tem, da načrti javnih del niso bili izvedeni. Kar se tiče ekonomskega in finančnega položaja naše države, vas bom le spomnM na to, da cene agrarnih proizvodov, posebno pšenice in koruze, nikoli niso bile tako dobre kakor danes, za časa naše vlade. Nikoli se davčna bremena niso toliko zmanjšala, kakor se vrši to zniževanje pod upravo moje vlade. Nikoli javnih del v tej državi ni bilo v tako veliki meri izvajanih v vseh pokrajinah, kakor se izvajajo bas pod upravo te vlade. Kamorkoli se obrnete, boste videli, da se gradijo nove ceste in nove železniške proge. Potemtakem je velika krivica rečr nam, da je bil kredit ene milijarde le stvar, ki je ostala na papirju. Ne, to je stvar, ki jo potrjujejo dejanja in stvarnost
Državne finance se niso niti malo poslabšale. Če ste čitali zadnje službene podatke. ste vedeli, da so se dohodki v januarju t. 1. v znatni meri popravili napram dohodkom v januarju preteklega leta.
Vloga senat&
V interpelaciji se govori o vlogi senata, in nekje v njej je rečeno: »Senat je ustanova, katero je »tvoril kralj Uedinitelj m ji dal posebno nalogo, da bo buden čuvar velike ideje njegovega manifesta, branilec jugoslovenske misli in zaščitnik ustavnega Teda v državi«. Vsekakor jen res, da je bilo vse, kar je pokojni veliki kralj stvoril. inapirirano po teh velik-h idejah, toda gospodje, jaa bi želel, da tu dodamo senatu še eno veliko vlogo, ki je prav tako važna. V vseh državah kjer senat sploh obstoja, je nekak regulator, je nekak konservativni element glede na delo narodne skupščine. Povsod mora biti odgovoren za to. da narodna skupščina v velikem zanosu, vznemirjena morda še po kaki volilni borbi, ne uveljavi zakona, ki bi morda ne bil docela v skladu z državnim, narodnim ali socialnim interesom države.
To vlogo zavore in regulatorja, to vlogo razumnosti in kontrole nad delovanjem poslanske zbornice 'ma vršiti senat Zato pravi naša ustava: če kak zakonski predlog ne ustreza nazorom senata, se mora vrniti in na koncu koncev v primeru ne-skladanja predložiti kra'ju v rešitev. Ne bi želel, da bi senat stopil iz vloge, ki mu jo določa ustava.
O jngoslovenskem nacionalizmu
Usoda vlade po naši ustavi ir odvisna od parlamenta. O njeni usodi odloča višji či-nitelj. Razumem kritiko in nasvete interpelacije, in odgovoril sem na njo. Moja želja je, da ne bi nobena interpelac:ja ostala brez odgovora, ker sem prepričan, da bodo gospodje senatorji predlagali interpelacije, katere mora v'ada zmerom vpoštevati. V želji, da bi tak duh in takšno razpoloženje obstajalo pri vladi in senatu, bi prosil gospode, ki se posebno odHkujejo s svojim nacionalizmom in jugoslovenstvom. ki ga mi spoštujemo in cenimo, da nas ne imenujejo kakor nekake, skoraj bi rekel protidržavne in ne nacionalne elemente. Ne bi želel gospodje, da bi nekateri gospodje, ki se imenujejo jugoslovenske nacionaliste, vzeli vatel v roko in bi vsak korak, vsako dejanje vlade merili da ne bi bilo coTiTimeter več ali manj bliže jugosloven-s'<iir r.tčelom.
Težko je nam vsem dan za dnem posluša tr v govorih in člankih in celo v tej interpelaciji sami. da dr. Stojadinovic, dr. Korošec in dr. Spaho in vsa druga gospoda v kraljevski vladi niso prav tako dobri na-c r.n^lni Jugosloveni, kakor so nekateri gospodje senatorji, lri jih mi cenimo r spoštujemo in k" se imenujejo jugos'Dven.ske nacionaliste
Neskromno in težko je govoriti o samem sebi. Morda ne bi o tem govoril, da me rr žalil del te interpelacije. Toda človek, k4 je danes predsednik vlade in ki je bil trikrat izvoljen za narodnega poslanca pod vidovdansko ustavo, ki je bil dvakrat finančni minister pod isto ustavo — če se temu človeku reče, da ni pristaš državnega in narodnega edinstva, to je težka žalitev. Ali mar vidovdanska ustava ni bila na temelju in na načelih državnega in narodnega edinstva?
Ali se more reči, da ni jugoslovanski nacionalist dr Korošec, ki je v dunajskem parlamentu leta 1907 rekel v avstrijski vladi: »Na Balkanu vse sovraži Av-
strijo. Če hočete voditi zdravo balkansko politiko, morate spoznati pomen jugoslo-
venstva«.
In malo pozneje, nekaj let pozneje, je v svetovni vojni v istem avstrijskem parlamentu na Dunaju rekel dr Korošec 12. junija 1917: »jelimo. da iz prelite krvi vzklije jugoslovanska svoboda Če je to, kar mi hočemo, veleizdaja, potem vam rečem, da nimate zadosti vešal, da bi mogB obesiti vse veleizdajalce, zakaj vsi Slovenci, Hrvati in Srbi hočejo svobodo, hočejo skupno življenje«.
In maio pozneje je v istem parlamentu rekel dr. Korošec: »Jugoslovenski narod hoče svojo jugoslovensko državo«. Če je dr. Korošec dajal takšne izjave v času, ko ni bilo lahko biti jugoslovensk: nacionalist, s kakšno pravico mu morete odrekati jugoslovanski nacionalizem danes? Kako težko in neodpuistljivo žalitev ste prizadeli takšnemu patriotu, kakršen je g. dr. Korošec!
Dr. Spaho je bil šef stranke JiMiO. Spomnili se boste gospodje, da se je po zedinjenju naša država imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spominjate se teh let vse do L 1929. Priznati moramo, da takrat jugcSlovanstvo nn bilo, da se tako 'zrazimo. v moči in malo je bilo ljudi, ki bi se sami imenovali Jtugoslovene. jttgoslo venske nacionaliste. Vsi so se hoteli imenovati s plemenskimi izrazi. Ed:no po-
litična stranka, katere šef je bil dr. Spaho, je imela jugosAoverasko ime. In zdaj naj bi ta dr. Spaho ne bil jugoslovanski nacionalist?
Narodno edinstvo
Ena stvar je, v kateri ste posebno občutljivi in se posebno bojite, da se od nje ne oddaljimo. To je vprašanje našega državnega in narodnega edinstva. Mi smo narodno in državno edinstvo zmerom m v vseh naših izjavah podčrtavali in povsod na-glašali na prvem mestu. V programu JRZ je, da je stranka za monarhijo, za narodno dinastijo Karadjordievičev, za naredno in državno edinstvo. V načem programu je v prvem členu govora o državnem in narodnem edinstvu. V našem prvem proglasu z dne 20. septembra ponavljamo idejo o narodnem in državnem edinstvu. V prvi številki »Samouprave« jo ponovno poudarjamo. Po vsem tem vas prosim, da to vprašanje odstavimo vendar že z dnevnega reda in da tudi vi priznate nam. kakor mi vam priznamo, da ni v tem domu nikogar, da ni v našem parlamentu nikogar, da ni v kraljevski vladi prav nikogar, ki bi le najmanj dvomil, ki bi bil le najmanj drn-gačnega mnenja, da sploh more biti debata o narodnem in državnem edinstvu. To vprašanje je izven debate, enkrat za vselej je opravljeno.
Predsednik vlade je zaključil svoj govor z besedami:
Kdor dela, tudi greši. Mi pa sprejmemo vsako dobro mišljeno kritiko. Mi smatramo tudi to interpelacijo za dobro mišljeno kritiko. Vse nasvete bomo z zadovoljstvom poslušali, ker nam bo vzpodbuda, kako naj delamo, in zato, da v bodoče ne bo več napak, ki zdaj še obstoje. S takšnimi delom bomo najbolje služili interesom države, za blagor kralja in domovine.
Odgovor senatorja
Jova Banjanlna
V	imenu interpelantov je nato povzel besedo senator Jovo Banjanin, ki je v dveurnem govoru podrobno analiziral politiko vlade, orisal stanje v državi in podčrtal naloge senata. Senator Banjanin je v svojem govoru med drugim dejal:
V	prvi vrsti moram naglasM, da tudi ta visoki dom z indSgnac/ijo in ogorčenjem gleda na zločin, ki ie bid izvršen v narodni skupščini. Po mučnem 20. juniju 1928 je to že druga sramota našega narodnega predstavništva in vse naše domovine. Trdno upam, da je bilo to zadnjič in da v parlament ne bodo nikdar več prišli ljudje. ki mislijo, da se z revolverji in zločini rešujejo politična in nacionalna vprašanja.
Toda tudi po tem zločinu se naše stališče do vlade g. dr. Stojadjnoviča — in na žalost tudi ne po njegovem današnjem odgovoru na našo interpelacijo — ni prav nič izpremenilo. Interpelacij«, o kateri danes razpravljamo, ie hodila čudna pota. Vložena je bik 12. novembra lanskega leta, a šele danes, po več kakor štorih mesecih, razpravi iamo o njej. Glas senata se ni sme! sHšati Zal tudi danes naša interpelacij« še n.i b;la v celoti objavljena 12. novembra lanskega leta je bila uvrščena med ilegalno politično literaturo in je tudi še H/iines de'oma ostala med to literaturo.
Morda se vam bo zde'o paradoksno, ako trdim, da nredsednik vlade sploh ni odgovoril na našo interpelacijo. On je odgovarjal samo na to. kar se je smeta danes <>bjaviti v tisku. Tz te interpelacije p«i je bilo izpuščeno baš o^o kar ie vzrok bo_ ia^ni tega vi«oke«?a d^mm glede razvoja prflik v naši domovini. V tem baš ie bflo trdno naše int~rr>e'acije. nanj pa nismo s'i-
jaisneTf	.
Politično stanje v državi
Irvo, na kar bi bil moral predsednik vlade odgovoriti v naši interpelaciji, je bilo to. zakaj še ni izvršeno pooblastilo za izdajo političnih zakonov. Predsednik vlade je rekel, da zakoni niso biH sprejeti, ker je bila atmosfera v narodni skupščini takšna, da se niso mogli sprejeti. Zakaj je pot .m dr. Stojadinovič v taki atmosferi zahteval pooblastila, ko je vendar dobro vedel, kakšno je razpoloženje v državi?
V	deklaraciji vlade sta bili dve važni stvari: da hoče vlada de'ati na pomirjen ju strasti in na omiJjenju zaostritve ter da je njen osnovni princip čuvanje narodnega in državnega edinstva. Naša interpelacija je zelo pazljivo sestavljena in prikazujte težko stanje v državi. To interpelacijo je sestavilo ki podpisalo 60 ljudi, ki se ne borijo niti s piščalkami, niti z ropotu&jicami, še manj pa z revolverji. Podpisali so se ljudje, ki imajo za seboj najmanj 10 let javnega dela. V interpelaciji smo zbrali to, kar dejansko obstoja po vsej domovini. Tudi danes ne moremo potrditi izjave predsednika vlade, da so se prilike tako povoljno izprerraenile, da smo __ lahko vsi zadovoljni. Prilike se v naši državi na žalost niso popravile. Nasprotno lahko rečemo, da se manifestirajo v enafco mučnih oblikah tudi še danes, kakor so se manifestirale v začetku v'ade dr Stojadi-noviča.
G. notranji mi raster dr. Korošec je v fi" nančnem odboru senata in plenumu narodne skupščine hvaW požrtvovalnost naših orožnikov, ki so imeli v službi domovine 9 mrtvih in 78 ranjenih. Toda g. dr. Korošec ie pozabil pokazati tudS drugo plat: zakaj je moralo v mirni dobi toliko državnih uslužbencev javne varnosti dati svoje življenje na oltar domovine. Mi vsi, loi smo zbrani iz vseh krojev Jugoslavije, pa vemo. kako fe prišlo do tega in vemo, da ie glavni vzrok te da ti organi niso imeli nobenih navodil, kiko nai postopajo pri svoji težkii službi. Vse to, kar je dr.
Korošec tudi števateno pred nami ugotavljal, vse to se je zgodilo v slavo nove demokracije, ki jo uvaja vlada dr. Stoja<5-noviča.
Za avtoriteto državnih oblasti
Avtoriteta državnih oblasti je padla tako zeto, da že to samo po sebi postaja problem naše državne politike. Kako naj se obnovi avtoriteta, ko pa so državne oblasti na terenu brez moči, ker so ostale brez vsakih navodil? Amblemi državne suverenosti so v velikem delu naše države uničeni, postavljena na stran in zavrženi. Odvratne pesmi in gnusni vzkliki, ki žalijo vse ono, kar bi moralo biti v Jugoslaviji najsveteiše, arijo danes po mnogih brejih Jugoslavije. Ne dolžini zaradi tega ljudstva, saj so ti pojavi, ki so nastaili istočasno v raznih krajih naše domovine vrženi med ljudstvo s strani brezobzirnih agitatorjev, kri zastrupljajo dušo naroda. Prišli smo v tak položaj, da si hoče ulic« uzurpiraitn zakonodajno oblast in reševati naše državne probleme. Mnogi no<vodobni patrioti so zadovoljni, toda pozabljajo, da lalhko pride tudi druga ulica, ki bo na enak način reševala druge državne probleme. Potem bodo ravno tU paitriotii klical! na pomoč državne oblasti, da jih rešijo.
Govornik je navedel cdh vrsto dogodkov iz zadnjih mesecev im nato nadaljevali. Nedavno je bila v Zagrebu in mnogih drugih krajih proslava dr. Ante Starčeviča.
Brezdvomno je Starčevič poleg vseh svojih zablod naša nacionalna vrednost in ve-liičrna. Kar pa pri niem na jveč pomeni, je to, da je bfl fanatičen borec za svobodo in fanatičen nasprotnik Habsburženov in Avstrije. Takega StarčeviČa bi mogel slaviti vsak jugoslovenski nacionalist. Toda to proslavo so vzeli v svoje Toke in napravili iz nje svoj monopol framkovci in klerikalci. V Zagrebu je Mla proslava prirejena, kakor da naj Starčevičevo ime ponovno dvigne duh mržnje in razedinjenja. Toda naj bo tudi to. Saj pravijo gotovi ljudje, da vlada danes svoboda Toda niso samo ti ljudje tako slavili Starceviča, marveč so ga morali slaviti tudi oni, ki tako početje odklanjajo. Pod terorjem ulice so bile zaprte vse trgovine in na vsaki hiši fe morala viseti plemenska zastave. Po ulicah Zagreba so orili tega dne vsi mogoči vzkliki, ki sramote našo nacijo. Par dni no tem je aktivni filan vlade minister g. Dregiša Cvetkovič izjavil, da so se v Zagrebu pripetili žalostni, a brezpomembni incidenti. Žaflosten simptom je, če akti vin član vlade izjavi, da so to brezpomembni 'nerdenti.
Morda boste vprašali, kaj hočemo, ali hočemo morda persekuciire rn represalije? Nič od tega, ampak Ie čvrsto m odločno preventivno politiko, ki bi visoko dvignila avtoriteto države, ker bi že samo to moglo takoj od vsega začetka zadržati in zaustaviti vse poizkuse rušenja. Ta avtoriteta bi dosegla, da se vse ono, kar je do kraja zaslepfli^no, oddvoji od narodnih elementov in državna politika bi bila potem mnogo J.0ŽTI3
Vračanje v demokracijo
V naši interpelaciji je naglašeno, da je pokojni kralj Aleksander L Uedinitelj uvedel avtoritativni režim samo kot prehodo sredstvo. To je sveta resnica, ki se ne da nikdar pobijati z besedami. Osnovna misel 6. januarja je in ostane: čuvati edinstvo naroda in državne celine, da se rešita država in demokracija pred razsulom v katero jo je gnala demagoSka agitacija. NI dvoma, da je težak prehod diz vsakega av-i todtattenega režtana r režim resnične de-
»JUTRO« št 67
Petek. 20. BL 1996
m
krat) in Mimo, da m nato državo. Ne ena, katodna Je bila pred letom 1929, marveč resnična ta prava de. mokracija. Toda ta demokracija se mora vrniti brez potresov ln brez metežev ▼ državi Tu je potrebna največja opreznost in pil tem je treba skrajno razumno po. stopati. Predvsem pa. j« potreben iskren ta globok jugoslovenaki patriotizem m apostolska vera v Jugoslavijo, naslonjena na močno avtoriteto državne oblasti Leta 1935 hm lahkomiselno ta brez vsakega 'načrta 611 v majske volitve. Zdi pa se mi, da sedanji režim nadaljuje to lahkomiselnost V Evropi že lunarno tragičen primer prenaglega vračanja v najširšo demokracijo. To je Španija Meščanska vojna, revolucija, potoune. požigi cerkva ta samostanov osvetljujejo horizont nove španske politike. Nikdo v naši domovini ne želi da bi tudi mi doživeli take dogodke.
JRZ
Toda sedaj prehajam na to, kako vlada zastopa misel narodnega ta državnega edinstva, ker se je s tem predsednik vlade posebno bavil v svojem odgovoru na našo Interpelacijo G Banjanin ie nato najprvc omenjal, kako se je JRZ formirala iz treh bivših strank. JRZ je ustanovljena protiustavno, ker je sestavljena iz strank, ki po zakonu niso ta ne bi smele obstojati. JRZ je tudi Se danes samo koalicija verskih ta plemenskih strank To potrjuje zlasti sporočio, ki ga je posla] g Aca Stanojevič 17 januarja 19S6. gg dr Korošcu ln dr. Spalni. V tem svojem sporočilu napada Aca Stanojevič dr. Stojadinoviča, toda dr. Korošec in dr Spaho sta mu nato odgovorila, da je to interna zadeva radikalne stranke ter da se to nujnih strank ne tiče-
Po izstopu Ace Stanojeviča je ostal izvršji odbor JRZ v katerem so trije aktivni ministri. Kljub vsem tem nespobit-nim dejstvom pa se še vedno širijo bajke da to ni stranka, ki se ustvarja od zgoraj marveč od spodaj. Med tem pa ni dneva, da ne bi po državnih železnicah potovala vsaj dva ministra v salonskih vagonih na agitaciisko turnejo za snovanje organizacij JRZ. Za vsakega je jasno, da se ta stranka z vsemi sredstvi ustvarja od zgoraj.
Vlada In opozicija
Vsak dan vidimo in čujemo, kako aktivni ministri tekmujejo z agitatorji izven-parlamentarne opozicije, ki uživa pri tej vladi vso svobodo in demokracijo, kdo bo bolj oblatil vse, kar je bilo storjenenga po 6. januarju 1929. Istočasno pa si delajo med seboj komplimente, si zagotavljajo ljubezen in simpatije. Neki organ JRZ je še nedavno zapisal, da sta tej državi samo dve fronti. Eno fronto tvorita vlada ta iz-venparlamentarna opozicija, drugo fronto pa skupščinska opozicija. Tudi »Samouprava« glavni organ JRZ dela aluzije v istem smislu. »Obzor«, ki tolmači politiko dr. Mačka, je 20. januarja z zadovoljstvom pisal, da se na shodih vlade razvijajo iste ideje kakor na shodih izvenparlamentarne opozicije. Zanašajoč se na simpatije izven-parlamentarne opozicije, je vlada vedno bolj ostrila in še danes poostruje odnošaje s parlamentarno opozicijo.
Organ notranjega ministra g. dr. Korošca, ljubljanski »Slovenec«, je po glasovanju v narodni skupščini 20. oktobra lanskega leta pisal, da je narodna skupščina zbor političnih desperadov. Toda preko noči je spremenil svoje mnenje. Zaradi takega postopanja vlade je zavladala v narodni skupščini razdraženost pri enem delu opozicije in ta razdraženost se še vedno bolj stopnjuje.
Na pomirjenje strasti v narodni skupščini vlada ni nikdar delala. Predlog državnega proračuna je bil predložen finančne-mu odboru skupščine 29. januarja. Ne odo-bravam in nisem nikdar odobraval obstruk-cije, niti zadržavanja proračuna in večkrat sem imel priliko, da sem o tem govoril tudi svojim prijateljem v narodni skupščini. Toda vlada ni storila ničesar, da olajša atmosfero v narodni skupščini.
Nočem govoriti tukaj, kako je bil proračun sprejet v narodni skupščini in zlasti ne, kako je bila izglasovana nujnost proračuna. O tem bomo še govorili v proračunski debati v senatu. Toda vse. kar se je dotlej delalo, je bdlo samo prilivanje olja v ogenj.
Pojmovanje narodnega edinstva
Vlada ne najde časa, da bi mislila na jasno določeno orientacijo v osnovnih vprašanjih državne politike in zaradi tega tudi ni nič čudno, da tudi v vrhovih JRZ vlada popolna zmešnjava v pojmovanju narodnega in državnega edinstva in v pogledu glavnih direktiv naše državne politike. Eni prisegajo na narodno edin&tvo, drugi odkrito pridigajo o treh narodih v neurejeni zajednici. Opozarjajoč na razmere v dravski banovini je govornik omenil tudi premeščanje nacionalnega učiteljstva in nada-Ijeval; Vara se gospod predsednik vlade, ako misli, da so to samo osebna vprašanja gotovega števila učiteljev in drugih javnih delavcev. Jasno je. da predstavlja že samo dejstvo, da se v eni sami banovini vrže iz službe in razmeče 270 učiteljev, opomin tudi za V60 ostalo državo. Zelo slab dokaz je. če se sedaj z vladne strani trdi, da je bilo »remeščenih samo 270 učiteljev, dočim jih ie v celoti 4.000 učiteljev. Vseh štiri tisoč učiteljev ve, kaj bo z njim, če bodo delali tako, kakor so delali dosedaj. In ti ljudje so predstavniki in nosilci raznih organizacij, ki so v službi jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Govornik je v zvezi s tem omenil tudi hajko »Slovenca« proti nacionalnemu učiteljstvu.
Predsednik vlade se v svojem odgovoru sklicuje tudi na izjavo ministra Beh-mena. ki jo je podal 31. decembra 1936 v Sarajevu in v kateri je rekel, da je osnova naše državne politike, to je narodno in državno edinstvo izven diskusije. Zelo lepo in dobro je. da je g. dr. Behmen povedal to kot član JRZ. Ne sme pa se pozabiti. da jp skupina kateri pripada dr. Behmen mojster v snovanju zajednic. ?,e pred 10 leti je ustanovila Demokratsko zajedni-
co. Lansko leto sajednico s dr. Mačko«.
Dr. Behmen: Ta ni nikdar obstojala
Banjanin: Toda vaši glasovi so erli do zmage te politike.
Dr. Behmen: To je nekaj dragega.
Banjanin: Ne moiem prerokovati, v kakšni zajednici posta dr. Behmen in njegova grupa jutri.
Dr. Behmen: N« brigajte se sa to.
Banjanin: Vem, da se v tej državi često s položajem menja tudi Ideologija v osnovnih in načelnih vprašanjih. Vem pa eno. da jugoslovenska misel ne more in ne sme biti in tudi nikdar ne bo blago xa politične trgovine Glavni organ JRZ »Samouprava« je 20. februarja objavila na uvodnem mestu programski članek pod naslovom »Naša prva beseda« Ta članek so podpisali gg. dr. Stojadinovič dr. Korošec in dr. Spaho. Predsednik vlade pripisuje temu članku prav poseben pomen ki ga tudi ima. saj so ga podpisali trije aktivni ministri in vrhovni poglavarji .JRZ. V tem članku se naglaša narodno In državno edinstvo in zlasti tndi jugoslovenska borbenost SLS. Gosp. SfojadinoViču pa se je pripetila hudo neprijetna stvar, da je drugi slavni orerar JRZ ljubljanski »Slovenec«, glasilo dr Korošca istega dne objavil drugi članek katerem čitamo: »Slovenci nismo del nekega v goli domišljiji obstoječega iugoslovenskega naroda, ampak slovenski narod ki je. naj bo še tako majhen, ostalima bratskima narodoma kot svoja celota popolnoma enakopraven. Ta enakopravnost je mogoča samo v samozakonodajni ljudski upravi, v kateri bo vsak sam vladal svoje narodne in pokrajinske zadeve«. To te v popolnem nasprotju s tem. kar je rečeno v »Samoupravi«. To docela drugače rveni.
G. dr Stojadldovlč tudi opominja jugoslovenske nacionaliste. naj ne zahtevajo monopola na jueoslovensko misel. Ima popolnom prav. Nihče nima pravice monopola na jusroslovensko misel. Nihče pa tudi ne bo bolj srečen kakor jugoslovenski nacionalisti, če bo vse v tej državi jugoslovenskega prepričanja. Toda gospodje ki ^ so podpisali članek v »Samoupravi«, naj gredo na teren in naj tam na shodih in v 6vojem tisku pronovedujejo narodno in državno edinstvo iskreno in odkritosrčno.	•
Pisanje »Slovenca"
Je pa tudi še nekaj drugega v orientaciji bivši SLS, ki je sedaj sestavni ded JRZ, kar nas navdaje s skrbjo in o čemur moramo voditi računa. Tudi na to se ni oziral predsednik vlade g. dr. Stojadinovič, ki nosi prvo in glavno odgovornost za politiko te vlade. Razen čisto nacionalne orientacije obstoja tudi druga politična, socialna in kultuma orientacija vsake stranke. Treba je samo malo pogledati, kako skupina dr. Korošca in njegov? organa v Sloveniji branijo in širijo nacionalno orientacijo v svojih političnih listih, v svoi4i društvih in organizacijah. Meseca januarja so bile v 9 občinah dravsike banovine nove občinske volitve. Šlo je za par sto glasov. N posebno častno, če je treba že za to z največjimi parolami stopiti pred širšo >av-nost. Toda »Slovenec,« je čisto drugače giedal na te volitve in je izkoristil to priliko, da za druge svoje cilje vrže za te volitve veliko parolo, ki ni v nikakem sorazmerju s ciljem. Govornik je nato citiral »Slovenčev« članek, v katerem postavlja volilce pred alternativo: Rim seli Moskva. Tudi o tem bi morala vlada vod<ti račune in paziti, kaj deJajo in pišejo njeni organ:.
O demokraciji
Sedaj prehajam na najvažnejši in četrti preokret vilade g. dr. Stojadinoviča, da se vidi, kako izgleda demokratična politika sedanje vlade. Pri zadnji rekonstrukciji je stopil v vlado kot predsednik Narodnega seljaskega kluba tudi g. Vojislav Djordjevič. V volilni vladi g. Jevtiča so bili predstavniki te skupine jedro njegove volilne kombinacije Iz te skupine so se re-krutirali ideologi volilne politike g. Jevtiča in oni so propagirali, kakor to piše tudi ».Samouprava«, glasilo JRZ, dne 22. februarja 1936 zlom demokracije. To skupino je zastopal v Jc vtiče vi vladi dr. Drago-tin Jamkovič, v vladi dr. Stojadinoviča pa jo zastopa sedaj g. Djordjevič. G. Banjanin je nato citiral govore g. Jankoviča na Taznih shodih, zlasti njegov govor v Skop-lju, kjer je nastopal z najbolj ostrimi izrazi proti demokraciji. Nato je nadaljeval: Sedaj se moramo vprašati, kdo se je komu približal in v čem. Ne ve se še, sta se morda gg. dr. Stojadinovič in Djordjevič zbližala v vprašanju politične demokracije.
Pred nami vsemi je resna ki težka odgovornost Naša domovina je v čredno težkih prilikah. Kaos je zavladal v našem javnem življenju. Državna politika je brez načrta in orientacije. V tem splošnem me-težu pa ima naš visoki dom točno določeno pot in svojo jasno misijo. V tej misij5 je tudi vse njegovo opravičilo. Ta dom je ustanovljen z ustavo iz leta 1931. ka nam jo je dal blagopokojni kralj Aleksander I. Uedinitelj v duhu svojega manifesta od 6. januarja. Že zaradi tega senat ne more odobriti ničesar, kar znači kole-banje v osnovnih vprašanjih jugoslovenskega nacionalnega unitarizma. To je brl smisel naše interpelacije.
Za senatorjem Banjaninom je govoril še senator Dnagoslav Djordjevič, nakar je predsednik odredil kraitek odmor. Po odmoru je prišla na dnevni red še interpelacija senatorja dr. Majstroviča na ministra socialne politike gflede gradnje javne bolnice v Splitu. Seja senata je bila nato ob 13. zaldjuičena. Prihodnja bo v soboto ob 9. dopolkine. Na dnevnem redu sta dve mednarodni konvenciji.
Pravoslavni cerkveni davek
Beograd. 19. marca- AA. Po sklepu pa-triarhijskega odbora srbske pravoslavne cerkve in na predlog ministra pravde je finančni ministeT odobril, da sme patriar-hijski upravni odbor srbske pravoslavne cerkve v svrho ostvaritve dohodkov za sve-čeniške plače t proračunskih letih 1936/37 in 1937/38 odmeriti I0%no patriarhijsfco doklado na tskoli neposredni davek brez dopolnilnega davka in posebne davčne doklade. ki se vknjiži v glavno davčno knjigo, kakor tudi na uslužhenski davek vseh davčnih obvezancev vzhodno-pravoslavne vere.
NEMČIJA JE PREKRŠILA POGODBO
Svet Društva narodov je včeraj ugotovil, da je Nemčija prekršila lokarnsko pogodbo — Sklicano bo haaško sodišče
London, 19. marca. d. Po tajni seji, ki je trajala komaj četrt tire, je svet Društva narodov včeraj popoldne nadaljeval razpravo o predlogu francoako-beigi jeke
resolucije, ki ugotavlja prekršitev versajske ta lokarnske pogodbe po Nemčiji. Javne seje se nista udeležila niti Flandin niti Van Zeeisnd ter je Francko zastopal Paul-Boneour. Tudi Eden, ld je prvi govou ril, je takoj po svojih izjavah zapustil dvorano ter je njegovo mesto zavzel dr. žavni pod tajnik Cranborne.
Eden:
Pogodba je prekršena, sklene naj se nova
Angleški zunanji minister Eden Je v svojem govoru izjavil med drugim:
Svet Društva narodov je bil pozvan, naj izpolni svojo dolžnost v skladu z lokarnsko pogodbo ter ugotovi, ali obstoja kršitev versajske pogodbe aH ne. V sveta DN sem ponovno obrazložil mnenje angleške vlade, da je bila izvršena izrecna in brezdvomna prekriitev versajske pogodbe glede demilitariziranega Porenja. Zato je angleška vlada mnenja, da M bilo prav, če pride svet DN do slične ugotovitve in obvesti o tem ostale signatarne države. Sistem varnosti ln zaupanja je resno ogrožen.
Vprašanje je, kako naj U se zaupanje zopet ohnovilo. Zadeva, s katero se ima bavitl svet Društva narodov, se ne tiče samo nekaterih držav, temveč vseh, ki spoštujejo svetost pogodbenih obveznosti v mednarodnih odnofiajih. Poudarjam, da se more po taki enostranski akciji obnoviti značaj mednarodnega zaupanja samo tedaj, če je pripravljena pripomoči k temu vsaka država, ki se je tiče. Sedanji položaj vsebuje drva elementa, ki moreta nuditi koristi, namreč:
1.	Prekršitev, čeprav j« še tako očitna, ne vsebuje nobene neposredne grožnje s sovražnostmi in nobene neposredne akcije, kakor jo predvideva lokarnska pogodba v gotovih okoliščinah.
2.	Nastali položaj, čeprav bi bil še tako resen, nudi ugodne prilike.
Zato pozdravljam iz srca izjavo belgijskega ministrskega predsednika, da bodo kljub vsemu, kar se Je zgodilo, potrebne tudi v bodočnosti pogodbe in da je treba vedno znova obnavljati mednarodno živ. Ijenje.
Upam odkritosrčno, da se bo «"»*># pot, po kateri bo mogoče najbolje doseči zaže. Ijeni cilj, namreč ohranitev miru na podlagi spoštovanja zakona. Važno je, da se ne ohrani samo mir, nego, da se odvrne za bodočnost vsaka nevarnost vojne.
Italija zvesta obveznostim, a proti sankcijam
Italijanski poslanik Grandi je izjavfl, da se v sedanjem trenutku, ki je resen za Evropo ta ves svet, popolnoma zaveda svoje odgovornosti ta upa, da sedanji po. ložaj ne bo rodil resnejših posledic. Kljub temu se ne smemo varati nad resnostjo položaja. Italija povsem razumeva opravi, čen« skrbi francoskega ta belgijskega naroda. Prekršitev lokarnske pogodbe Je trebgTtetn bdi obžalovati, ker jo Je izvršila, katere velesila sodelovanje bilo za ohranitev mini bistvenega pomena. Italija se zaveda svoje odgovornosti in ostane zvesta svojim obveznostim, ne more pa se pričakovati, da bi se pridružila izvajanja ukrepov, ld se tičejo njenega prebivalstva samega. Itali. ja smatra za svojo dolžnost skrbeti, da se enotnost lokarnskih sil ne razbije niti oslabi. Med vzroki, ld prispevajo k taki oslabitvi, je brest dvoma oslabitev politične podlage lokarnske pogodbe s sklepi, ki so bili sprejeti v ženevi glede na italijansko, abeednski spor. proti Italiji so bile izvede, ne sanikcije v trenutku, ko bi jo rabili kot garantinjo za evropsko varnost. Italija se je vedno zavedala svoje naloge pri delu za ohranitev varnosti ta obnove Evrope. Ce hočemo, da bi delo za obnovo Evrope ne ostalo zaman, mora temeljiti na razumevanju za medsebojne potrebe, na prizna, nju ki medsebojnem spoštovanju življenj, sikih potrebščin naših narodov in preko vsega tega na soglasnem razumevanju pravic, Interesov in dolžnosti naše civilizacije.
Poljska za pogajanj? z Nemčijo
Zatem je govoril poljski zunanji _iini. ster Beck, ki je izjavil med drugim:
Splošno je znano dejstvo, da Poljska lo. karnske pogodbe ni prejela simpatično ta v poljskem javnem mnenju so se pojavili svoj čas očitki, da vsebuje sicer za stabilnost porenske politike posebna jamstva, da pa more zbuditi neprijetna čustva glede varnosti vzhodne Evrope Najnovejši dogodki so izzvali živahne razprave tudi o francosko-ruski pogodbi. Izjavljam, da pogodba, pri kateri je bila Poljska prav tako malo udeležena kakor pri lokarnski pogodbi, v nobeni meri ne izpreminja obveznosti ln dolžnosti poljske na podlagi prejšnjih dogovorov. Poljska vlada in jav. no mnenje pripisujeta ojačenju normalnih odnašaj ev med evropskimi državami naj. večji pomen, to ojačenje pa Se mora doseči le s točnim izpolnjevanjem načel, ki jih je poljska vlada vedno zastopala, namreč, da interesi katerekoli države, pa naj bi bil njihov pomen kakršenkoli, ne smejo biti predmet mednarodnih pogajanj brez sode. lovanja in pristanka prizadetih. Uporaba tega edinega načela more doprinesti k obnovi in utrditvi mednarodnega zaupanja, ki temelji na varnosti.
Mala antanta za francosko resolucijo
Rumunsld zunanji minister Tltofoscu js pondart, da je varnost Francije največjega pomena za države Male antante, ker je z njihovo varnostjo v najtesnejši zvesL Ce bi se dovolila ^tostranska odpoved pogodb bi pomenilo to konec mednarodni sporazumov ter bi stopila sila na mesto prava Ce bo pritožbi francoske ta belgijske vlade zadovoljivo ugodeno, bo odstranjena nevarnost prejudtea zlasti za oentrafoo in ^dtao-vzbodno Evropo in bo sporazum me*1 prizadetimi državami ter Nemčijo za vzpostavitev enotnega ta trajnega miru v vseh deiHh Evrope sprejet od MaJe an-
tante a zadovoljstvom. TStniescu je aa konca izjavil, da podpira v tante franeosko.beigijsfco
Zadnji govornik ja M
gat M on tej ro, ki je izjavi!! mnenje awj> vlade, da je Nemčija prekršila pogodbene ofoveskost! Brez spoštovanja pogodb ne mere biti nobenega prava, reda ta mira ter bi bfla kolektivna varnost samo sen.
Svet Društva narodov je nato odgodi svojo sejo na danes ob 10. dopoldne. »
Predsednik Bruce je ofo koncu še sporočil, da je predsednik odbora trinajstih Madariaga sklical v sporazumu z generalnim tajnikom DN Avenolom sejo odbora trinajstih.
Načelni sporazum
lokarnskih držav
O ruskem pakta naj odloči Haag, med _ čfjo pa naj zasede ozek pas v Porenfa
policija
z Nem-
Ob 22. so se ponovno sestali zastopniki lokarnskih signatarnih držav in so se posvetovali do 2. zjutraj. Na sestanka so proučevali načrt splošnega sporazuma med državami, ki so sklenile lokarn6ko pogodbo. Prišlo je do načelnega sporazuma, ki se sklada z večino francoskih pripomb. Konferenca se je postavila na stališče, da je Nemčija dolžna obrniti se na haaško sodišče v zadevi francoeko-ruske pogodbe in njene skladnosti z lokarnsko pogodbo. Prav tako se je določilo, da je treba od Nemčije zahtevati izjavo, da se bo brezpogojno podvrgla razsodbi haaškega razsodišča v tej zadevi.
Kar se tiče demilitariziranega obmejnega ozemlja v širini 20 km, ki se ima ustanoviti za čas pogajanj, je konferenca ugotovila, da se mora tak pas demilitarizirati samo na nemški strani ne pa tudi na francoski. Konferenca se je sporazumela tudi o tem, da imajo to ozemlje za čas pogajanj zasesti mednarodne policijske čete. Končno jo dosežen sporazum tudi o tehnični strani izvedbe poedinih točk.
Komunike o načelnem sporazumu, je javnost sprejela s precejšnjim zadovolj-
stvom in diplomatski krogi zatrjujejo, te se je sedaj vsaj nekoliko razčistila situacija, ki se bo po današnji seji angleške vlade in sestanku sveta DN gotovo še mnogo bolj zboljšala, tako da je do sobote pričakovati že čisto konkretnih rezultatov. Posebej so Angleži zadovoljni s stališčem, ki ga je zavzel francoski zunanji minister Flandin. Prav njegovi popustljivosti se je treba zahvaliti, da se je na nočni konferenci dosegel načeini sporazum.
Čim se je ponoči zaključila konfereoea zastopnikov locarnskih signatarnih oblasti, so se sestali ministrski podpredsednik Kao donald, zunanji minister Eden, finančni minister Neville Chamberlain in lord Ha-lifaz. Ministrski odbor je takoj pričel proučevati načrt načelnega sporazuma, in ga skušal spraviti v sklad z angleškim stališčem. Vsekakor je jasno, kar zatrjujejo tudi francoski krogi v Londonu, da zavisi sedaj ves nadaljni razplet iokarnskega spora v prvi vrsti od stališča angleške vlade. Francija želi le, da bi Anglija vpošte-vala tudi francoske obveznosti napram Italiji, ki je končno tudi garant locarnske-ga pakta.
Ribbentrop zagovarja
korak Nemčije
Nemčija je bila zaradi francosko-ruske vojaške zveze prisiljena, da je poslala vojaštvo v Porenje
Prvič ed leta 1933 je bila danes Nemčija zopet zastopana na seji "veta Društva narodov, ki se je začela ob 11. dopoldne v St James ki palači. Vodja nemške delegacije Ribbentrop je zavzel svoje mesto na skrajni desnici. Sejo je otvoril avstralski delegat Bruce, ki je takoj podal besedo vodji nemške delegacije Ribben-tropu, ki je v približno 30 minut traijajo-oem govoru obrazložil stališče Nemčije do lokarmske pogodbe in do položaja v Evropi, kakor ga je kancelar Hitler formui!iuna!l v svojem govoru v državnem zboru dne 7. marca. V uvodu je izjavil, da je nemška vlada sfledila povabilu sveta D.N v priza-devamju, da bi tudi s svoje stmni doprinesla del pri pojasnitvi obstoječih političnih vprašanj. Upa, da bo ta prva obnova odnoš&jev njegove domovine do DN pomenila po mnogobrojnih zapletljajih v vojnem času in po vojni preokret v zgodovini Evrope. Naito je obrazložil mnenje nemške vlade glede porenske določbe v kr ka-rnsJoi pogodbi ter je poudarjafl, da je lokamska pogodba obremenila Nemčijo enostransko z izredno težko obveznostjo demilitarizacije Porenja na podlagi versajske mirovne pogodbe.
Posledice ruskega pakta za Nemčijo
Nato je govoril o francosko ruskem paktu o medsebojna pomoči, čngar pomen in posledico za Nemčijo je formulira! v naslednjih petih točikeh:
L Francosko ruska pogodba ustvarja zvezo dveh držav, ki imata skupno s svojimi kolonijami 275 milijonov prebivalcev.
2.	V«aka izmed teh držav je danes sama zase največja vojaška sila sveta,
3.	Ta zveza je naperjena izključno proti Nemčiji.
4.	Ru»ija, ki je po drugih državah ločena teritorialno od Nemčije, se je z vojaškimi zvezami s Češkoslovaško in Francijo neposredno približala Nemčiji.
5.	Češkoslovaška, Francija in Rusiia so podale s svojimi zvezami sodniki v la^ni stvari, kjer lahko v vsakem primeru brez sklepa ali priporočila sveta Društva narodov same določijo napadalca in s tem samovoljno prično vojno proti Nemčiji. FrancoSko-ruska zveza pomeni po zgodovinskem pojmovanju nemške vlade popolno uničenje dosedanjega evropskega ravnotežja in s tem politike, ki je V« določena z lokarn®ko pogodbo.
Pogodbo je prekršila Francija ne Nemčija
Nemška vlada zastopa stališče, da fran-cosko-ruski pakt po črkah kakor tudi po političnem smisIu nasprotuje zapadno-ev-ropskemu sistemu varnosti lokarnske pogodbe in da je Francija s svojim enostranskim postopanjem prekršila lokarnsko po-
i[odbo. Nemčija se je zato brez obotav-janja poslužila najbolj primitivne pravice vsakega naroda za varnost svojega ozemlja s tem, da je obnovila zasedbo demilitariziranega pasu v Porenju. Očitek, da je nemčija s svoje strani kršila lokarnsko pogodbo, mora nemška vlada odkloniti kot netočen in neprimeren
Proti predložitvi spora haaškemu razsodišču
Kar se tiče vprašan ja, da bi se razsodišče bavjlo s tem vprašan fem, je treba opozoriti na to, da ima ta problem poleg pravnega brezdvomn« v še večji med potitičeg
pomen, k&r ie treba na vsak način vpošte-vati, in se zaradi tega ne more pričakovati stvarna razjasnitev tega vprašanja od strani sodne instance.
Posi!iajn.i'k Ribbentroip se je nato barafl z mirovnima .predlogi, kri jih je izdelal kan-celar Hitler ter je poudarjal, da tvorijo ti predlogi z obnovo nemške suverenosti dne 7. marca politično enoto. Nemška viada je po vzpostavitvi eno kop ravnosti pripravljena sodelovati s svojimi najboljšimi močmi pri pripravi solidarnosti Evrope. Vsebina mirovnih predlogov nemške vlade ie tako pomembna, da rnona vsak državnik, ld mu je pri srcu Ha>gOT Evrope, le želeti da bi se uresničila.
Glasovanja
Po govoru poslanika Ribbentropa se je vršilo odločilno glasovanje o francosko-belgijskj resoluciji g'ede kršitve lokarnske in versajske mirovne pogodbe od 6trani Nemčije. Ribbentrop ;e glasoval proti, za-stopnik Čila se ie vzdržal glasovanja, zastopnika Ekvadorv« ni bilo na seji. Zastopniki vseh ostalih držav so glasovali za francosko-belgijsko resolucijo. Glasovala sta tudi zastopnika Francije in Belgi'e, vendar pa se njih tflasa nista štela
Ribbentropov protest
Po glasovafu je nemški poslanik Ribbentrop ostro protestiral proti odločitvi »veta Društva narodov, ki pripisuje Nemčiji krivdo na kršitvi lokarnske pogodbe, čel da je Francija prekršila pogodbo in *icer pravno in politično. Svečano je izjavil, da bodo zastopniki svetovne zgodovine, vpo-števajoč vsa politična, pravna in vojaška stališča enkrat popolnoma drugače sodili.
Na prihodnii seji sveta DN, ki se bo vršila ali v soboto, ali pa v ponedeljek, bodo razpravljali o sklicanju haašketfa ra«. sodi5.?a, kakor to predpisuje lokarnskn pen godba.
Flandin in Van Zeelam? odpotovala iz Londona
London, 19. marca. b. Francoski zunanji
minister Flandin je odpotoval v Pariz, Van Zeeland v Bruselj.
Ttanes seja odbora trinajstih
Ženeva, 19. marca. b. Jutri popoldne se bo sestal odbor trinajstih ter se bo bavil z italijansko-abesinskim konfliktom.
Prevoz Venizelosovega trupla na Kreto
Atene, 19. marca AA. Trup'o pokojnega Etleuterose Venfeelosa bodo prihodnjo sredo prepeljali v Atene, v petek pa na Kreto, kjer bo Venizelos pokopan.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, s-tokio vreme s hladnimi
noami.
Dunajska vremenska napoved za petek: Po več:ni jasno vreme bo najbrže še trajalo. mogoče pa že vsoko oblačenje. Ponoči ponekod mraz, podnevi nekoliko topleje, v severnih Alpah 'nfroi vetrovi, v enem a'i dveh dneh bo temperatura najbrže pričeta Dodati.
»JUTRO« §t.
3
Petek, 20. HI. MM
Naši kraji in ljudje
Ukinitev banovinske gospodinjske šole v št. Jurju pri Celju
' " <!' j
Na levi poslopje gospodinjske šole, na desni kmetijska šola
Pišejo nam: Ban dravske banovine g. dr. Natlačen je že 12. decembra 1935. uradno odredil, da se konec šolskega leta 1935/36. premesti ta šola s celotnim premičnim inventarjem iz Št. Jur-ja v Svečino nad Mariborom. Ta svoj ukrep je g. ran sporočil na zadnjem banovinskem zasedanju novopostavljenim banovinskim svetnikom ki so to vzeli na znanje.
Celjski srez ima oo novi ureditvi sedaj povečano število zastopnikov v banovinskem svetu. Zastopajo pa gg. Mihelčič in Stermecki. župan in podžupan mesta Celja ter kmetovalec s: Kuder iz Griž pri Žalcu. Ali ti gospodje. ki so bili imenovani za naše zastopnike, niso prav nič čutili dolžnosti. da branijo v banovinskem svetu s svojo vplivno besedo vzorno kmetijsko gospodinjsko šolo v Št. Jurju. do katere ima celjski srez. ki šteje sam nad 60.000 prebivalcev, s svojim širokim okrožjem in zaledjem menda vendarle pravico!
Ze ob ustanovitvi kmetijske šole za slovenski del štajerske leta 1910. je bilo določeno. da se na zavodu v št. Jurju pri Celju otvori tudi gospodinjska šola za kmečka dekleta. Začelo se je tudi že z gradnjo poslopja. Zaradi nastalih vojnih in povojnih razmer je pa delo zastalo tako. da je šolo zgradila in otvorila šele banovina v letu 1931. Ta šola je v okviru in upravi kmetijskega zavoda tako stvarno prilagodenn potrebam naših kmečkih žen. da je nedvomno ena izmed najboljše organiziranih kmečko gospodinjskih šol v Jugoslaviji. Gojenke imajo • poleg moderno urejene šole v novozgrajenem posebnem šolskem po-Blopju še vso potrebno kmetijsko prakso na vzornih zavodovih objektih ter uživajo strokovni pouk profesorjev kmetijske šole. Slično so organizirani kmetijski zavodi tudi v d ni m'h državah ter skupnost šol samo dopolnjuje celoto.
Ta šola je še posebno primerna za go-
spodinjske tečaje za učiteljice osnovnih šol in gospodinjskih potovalnih tečajev, ki se že vršijo na šoli. Zaradi ugodne lege ob železnici, vzornih gospodarskih objektov in moderne notranje ureditve je tudi poset šole zelo številen zlasti s strani ženske mladine gospodinjskih nadaljevalnih šol. gospodinjskih potovalnih tečajev, meščanskih šol. učiteljišč itd. Tako postaja ta šola zares pravo središčp kmetijskega gospodinjskega šolstva za naše slovensko podeželje s svojo srečno centralno lesro za vse predele naše banovine.
Bila bi nedogledna škoda, ako se svojemu namenu tako odgovarjajoča šola uniči in premesti v kraj. ki je sam po sebi močno oddaljen od vsakega prometa, na skrajno meje države v stara nepritladna grajska poslopja. Kmetijska srospodinjskn šola v Št. Jurju ie bila er1ina šola te vrste, ki so jo vodile v to svrho strokovno izšolane civilnp učiteljice. Kolikega pomena je zlasti danes, ako vzgajajo naše kmetska dekleta voditeljice-matere ne pa šolske sestre. bi mosrle. najbolje potrditi absolventke šole same. šolske sestre imajo v naši banovini v svojih rokah vseh ostalih 8 stičnih šol Tzgleda tako. da ie šola v St. .Jurju bila v neprijetno na pot je. ki se mora odstraniti, že zato. da bodo šolske sestre imelf v svojih rokah vso izobrazbo naše ženske kmečke mladine Da se nekoliko zabriše ta nesrečni ukrep, se namerava na mesto te šole v št. Jurju organizirati zimska kmetijska šola. za katero pa naše prilike še niso dozorele ter bo taka šola samo škodovala, če že ne uničila celoletno šolo na obstoječem zavodu, a bo brez prakse tudi slabo vztrajala naš kmečki naraščaj. Adaptacija starih grajskih poslopij v Svečini in ureditev nove Šole na tem ne-prikladnem mestu bo stala zopet težke denarje. kar pri današnjih gospodarskih razmerah ni umestno
Maša nova radijska postaja
no mvrstmh uspehih v kratkem času je nova
P©staja razširila svoj program
Beograd, 18. marca.
Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu je bila z velikimi simpatijami pozdravljena v najoddaljenejših krajih naše domovine, dobila pa je tudi mnogo priznanj od radio amaterjev iz vseh krajev Evrope. Naši rojaki, ki živijo v raznih evropskih državah, so srečni, ko dobivajo vsak dan po kratkovalovni postaji vesti v svojem jeziku. Ravno tako zadovoljni in srečni pa so tudi mnogi poslušalci v državi, ki so bili prej navezani na oddaje tujih postaj. Iz Splita, Dubrovnika, Su bo tiče, Kraljeviče, Kosovske Mitrovice, Sušaka, Kar-lovca, Banjaluke, Niša, Ljubljane, Kneže-va, Zagreba, Skopija, Bitoija, Mostarja, Sarajeva, Cetiiija, Novega Sada in iz mnogih drugih krajev v državi je sprejela kratkovalovna radijska postaja že v kratki dobi svojega delovanja veliko število zahvalnih in priznalnih pisem.
Ohrabrena s tolikim, v kratkem času doseženim uspehom, je kratkovalovna radijska postaja razširila svoj program oddaj. Vsak dan od 8. do 9. zjutraj bo oddajala svoj koncert, sestavljen od narodne glasbe in skladb naših in drugih skladateljev na Balkanu. Dnevno od 9.45 do 10.45 so na programu vesti in komentarji našega tiska v francoskem, nemškem, italijanskem in grškem jeziku, vmes pa glasba
z gramofonskih plošč. Ob 18. daje postaja svoj radio-dnevnik, ki ga prenaša tudi Radio Beograd. Glasbeno ilustrirana predavanja, ki so se zaradi svoje originalnosti zelo priljubila, so na sporedu ob 14., ponovijo pa se ob 17.30 v kakem tujem jeziku. Od 14.15 do 14.30 je oddaja vesti v madžarskem jeziku, ob 16. pa oddaja vesti v francoščini, nemščini, italijanščini in grščini. Ob 19.15 se javlja kratkovalovna postaja z vestmi, ki jih prenaša tudi Radio Beograd. Zadnje vesti v našem jeziku so cb 22., ob 22.10 pa zadnje vesti v madžarskem jeziku, potem pa se oddaja glasba iz naših in drugih balkanskih držav.
Da bi se poslušalcem nudila priložnost sodelovanja pri sestavljanju programa, bo kratkovalovna postaja trikrat na teden oddajala posebno točko, sestavljeno na podlagi sugestij svojih poslušalcev. Ta točka je upravičeno imenovana »izpolnjene želje«. Iz vsega tega je pač dovolj razviden pomen naše kratkovalovne radijske postaje, ki bi ji tudi lahko rekli »izpolnjena želja«, ker je v največji meri ustregla to-likm poslušalcem radia doma in na tujem.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Pravni položaj neporočenih zakoncev
Ljubljana, 19 marca.
»O pravnem položaju neporočenih življenjskih drugov« je v okviru društva »Pravnik« predaval njegov predsedn;k univ. prof. dr. et dr. hon c. Metod Dolenc. Iz pregleda po našem pravu, ki ga . je predavatelj podal, je bila razvidna prav neiožna zaščita zakoncev, ki se niso odločili, da bi osnovali svojo življenjsko skupnost na kaki trdni pravni podlagi. Najbolj zanimiv del izvajanj našega pravnega znanstvenika pa je bil v onem delu. v katerem je iznesel svoje mnenje glede uvajanja novega zakonodavstva. ki se bo pečalo s temi odnosi.
Po njegovem mnenju naša zakonodaja doslej .ni v zadostni meri uredila pravnih odnosov takozvanih »divjih ali koruznih zakonov«, zlasti pa se rr zavzela zadostno za deco. ki izhaja iz takega razmerja V smislu čl. 21 septembrske ustave bi morala biti kaznovana brezvestnost nezakonskih staršev, zato naj bi se zakon o prestopkih, ki ga baš sedaj pripravljajo, poskrbel za primerno zaščito. Da pa bi se divje zakoni preveč ne razpasli, naj bi država podpirala sklenitve pravnih zakonov (brakov), kakor skrbita v tem pogledu zlasti Nemčija in Italija z izdatnimi gmotnimi podporami in raznim* olajšavami Po predavateljevem mnenju boljševizem v Sovjetski Rusiji s svojimi pravnimi ustanovami izpodjeda in podira rodbino. nasprotno pa jo faš^tične države grade in podpirajo
Za aktualna izvajanja so se poslušalci zahvalili predavatelju s prisrčnim aplavzom. Dr Sajovic, ki je vodil sestanek, se je tudi poslušalcem zahvalil za obilno udeležbo in ugotovil, da je bilo to predavanje izmed vseh v tem letu najbolje obiskano. Primemo bi bilo, da bi se društvo v bodoče bolj posvetilo tudi »ličnim aktualnim predavanjem, ki bi zbudila zanimanje širšega kroga naše inteligence 'zven pravniškega stanu.
Trafikanti proti eksportnini cigaretam
Jesenice. 18. marca.
V nedeljo je bil ustanovni občni zbor jesen:ške podružnice Združenja tobačnih trafikantov, ki je vzbudil med prodajalci tobaka v gorenjskem kotu prav živahno zanimanje. Udeležilo se ga je lepo število trafikantov tudi iz oddaljene okolice in o močni stanovski zavednosti nam še posebej prča primer trafikanta Lojzeta Lipovca iz Zgornje Radovne, ki je peš prišel tri ure daleč, da s tovariši obravnava zadeve svojega stanu.
O pomenu organizacije in njenem razvoju je poročal delegat sekc;je Beline iz Ljubljane, ki je hkratu orisal težave in borbe, ki so bile potrebne za dosego dosedanjih uspehov. Trafikant Rant z Jesenic je podal izčrpno poročilo o težkem položaju, v katerem se nahajajo trafikantje v obmejnem okolišu, ki jim zlasti eksiport-ne cigarete delajo mnogo preglavic. Ekspertni cigaret se dobi na Jesenicah, kolikor jih kdo hoče. in dasi so namenjene čez mejo, se jih na Jesenicah bržkone več pokadi kakor v Avstriji Eksportne cigarete so po kvaliteti znatno boljše od onih, ki jih monopolsika uprava pripravlja domačim kadMcem, po vrhu pa so še znatno cenejše, namesto da bi bile primerno dražje, zlast4 še z ozirom na dejstvo, da cene spričo dobrih inozemskih valut še občutno padejo Monopolska uprava z uvedbo eks-portnih cigaret svojih dohodkov nikakor ni pomnožila, pač pa trpi znatno izgubo tudi zavoljo tega. ker je zlasti po obmejnih krajih pade! konsum tobačnih izdelkov po trafikah Ljudje, ki na nedovoljen način prihajajo do eksportnih cigaret, pa v zasmeh trafikantom še mečejo prazne ovitke od nj;h pred njihove lokale. Zbo-rovalci so sklenili resolucijo, da mora izdajanje eksportnih c;garet enkrat za vselej prenehati.
Pri volitvah, ki so zaključile lepo uspelo zborovanje, je bil sestavljen naslednji odibor: predsednik Rant z Jesenic, podpredsednik Tolar ;z Mojstrane, tajnik Mežek. blagajnik Nikolovčič, odborniki Čeme, Mesarjeva z Jesenic, Balon z Javor-nika, Korošec iz Česen jc pri Boh Bistrici in Cundrič iz Gorij, namestnika Poga-čar z Javom/ika in Kobentinova iz Htu-šice.
Dolenjsko obrtništvo v boju za obstanek
Novo mesto, 19. marca.
Dolenjsko obrtništvo je zašlo v hudo krizo, ki grozi popolnoma uničiti nekatere obrtniške stroke. Najhuje so pač prizadeti čevljarji, katerim hudo konkurira Bata, ka j"m takorekoč grozi vzeti vse življenjske možnosti. Čevljarjem slede krojači, ki jih tlači konkurenca Tivarja. Isto-tako so po domači in inozemski konkurenci prizadete druge panoge obrtnega stanu, dočim stavbna in ključavničarska, ter deloma tud* kleparska obrt nimajo dela, ker se premalo zida In tako bi lahko naštevali kar naprej težave obrtnega stanu.
Videč svoje propadanje so se začeli tudi dolenjski obrtniki na vse kriplje truditi, da si izboljšajo položaj. Dvignil so kvaliteto svojim izdelkom na najvišjo stopnjo, ter so tako postavili svoje izdelke v isto vrsto z inozemskimr, ali celo še višje Tega naša širša javnost deloma ne ve. nekaj pa vedeti noče Se vedno ji je ljubše tuje navidezno cenejše in boljše blago, kakor pa izdelek domačega obrtnika kateremu še ne zaupajo dovolj. Da bi domači obrtniki vsej javnosti pokazaF. česa so zmežn:. so se odločiM prirejati stalne razstave svojih izdelkov. Da bi bolje uspevali. so se pričeli še bolj združevati v raznih obrtnih organizacijah. Pozabli so vse stare strankarske spore in postali zopet samo — obrtniki, ki jim je isti cilj: borba. S tem korakom je bi! postavljen trden temelj boljše bodočnosti obrtnega stanu in napredka V Novem mestu, sred šču Dolenjske. odkoder naj dobivajo vse obrtne organizacije smernice za nada'ino delo, sta se združili pred kratkim dve močni obrtni organizaciji: Obrtno društvo iin pa novo ustanovi iena Obrtna zveza, ki šteje že danes okrog 200 članov, v enotno obrtno fronto, katere prvo delo bo velika obrtno-gospodarska razstava za časa gas-11-
Oglta i« refiilt. pod S. Št 1753 od 17. XIL I93S.
skega kongresa v Novem mestu v dneh od
4. do 13. julija.
Vse dolenjsko obrtništvo bo tedaj sto-prlo na pdan krepko združeno in bo pokazalo, kaj zmorejo pridne roke domačega obrtnika. Marsikaj so pokazali obrtniki že leta 1934. z razstavo po novomeških trgovskih izložbah in lani z razstavo v hiši g. Kastelica, vendar so bile vse te razstave preveč raztrgane in zato nrso dosegle popolnega uspeha. Nameravana razstava letos pa bo prirejena v enem samem poslopju, bo bo'j enotna in povezana v celoto, k čemur bodo gotovo veliko pripomogli tudi naši gospodarski krogi, ki se bodo te razstave udeležili. Želimo le, da bi bilo to veliko obrtniško delo in prizadevanje za obstoj in procvit obrtnega stanu tudi kronano z največjim uspehom!
Huda nesreča v šibeniskem pristanu
Pri prenašanju strupenih tovorov je bilo poškodovanih nad 60 delavcev — Prepozna intervencija socialnih
ustanov
Sibenik, 18. marca.
Oni dan je pristal v šibeniskem pristanišču parni k »Asteria« in so se po njegovem prihodu odigrali dogodk:, ki živo spominjajo na žalostno usodo težakov v kakem orientalskem pristanišču, kjer so množice težakov in kulijev izročene vsakemu izkoriščanju. Na parniku je bilo na-tovorjenih kakih 500 ton neke smole, k;. jo uporabljajo pri izdelavi premoga bri-keta V tej smoli so žvep ena kislima, amonijak in še razne druge primesi, škodljive človeškemu organizmu Strokovna analiza nesrečne smole še ni gotova Tovor panvka je prevzelo podjetje »M on te Promina«, ki je za izkrcavanje smole kar v pristanišču najelo okrog 150 delavcev. Da bi bilo delo opravljeno kolikor mogoče poceni, so najeli poleg malega števila odraslih delavcev voeinoma mdadiino, ki postopa po pristanišču ter opravlja razne priložnostne posle. Podjetje je najelo to mladino, da bi za nekaj dinarjev delala ves dan. Da taka zaposlitev otrok ni dopustna. ni nihče pomislil
Množica najetih delavcev se je takoj lotila dela brez vsakih priprav, brez vsakega pouka in tudi brez varnostnih ukrepov. Posadka parn-ka je imela zaščitne maske in očala, najeti delavci pa so brez vsega z golimi rokami prenašali nevarno smolo. Mnogi so že po eni uri občutili huda vnetja kože in tudi oči. Vrgli so proč svoje tovore ter se zatekli po pomoč v ambulanto okrožnega urada Okrožn: urad je obvesti! policijo in delavsko zbornico da se je kakih 20 delavcev pri 'zkrcavanju strupene smole nalezlo opeklin in vnetij. Delo pa je teklo naprej In vedno več pacientov je prihajalo na okrožni urad. Specialist za očesne bolezm ie tam ordmiral do poznega večera ter pregledal 45 delavcev. Tudi nekateri drugi zdravniki so imeli dosti dela Žalostna b:lanca izkrcavanja strupene smole še ni sestavljena
Na pamiku pa se je pripetilo istega dne še nekaj drugih nezgod. Neki delavec je s parnika padel v morje, ker je bila ograja vsa perela in se je porušila Rešili so ga v zadnjem hipu. Tudi deske na nekem mostičku. po katerem «o hJteli nosači, so bile slabe Podrle so se in več delavcev je bilo poškodovanih.
Naslednji dan so z delom nadaljevali, bilo pa je »samo« 15 novih primerov opeklin in vnetij od strupene smole. V dveh dneh je moralo iskati zdravniško pomoč nad 60 delavcev. Značilno je, da so d obli vnetja tudi nekateri pasantje, ki so po-
nesrečene delavce obkolMi, jih radovedno vpraševali, kaj jim je, ter jih naposled vodili k zdravniku.
To pa še ni vse! Oni delavci, ki »o srečno prestali nevarno delo, so potem doma odložiti i svojo umazano obleko ter se pre-oblekli. Domačini so umazano obleko iz-tepali in zdaj imajo zdravniki okrožnega urada nove paciente. Vnetja na očeh in opeklme na rokah so dobile matere, žene in sestre delavcev. Tudi teh pacientov je lepo število. Delavske organizacije, okrožni urad in tudi policija so nastopile proti podjetju, ki prenaša nevarne in strupene tovore s parnika v svoj rudnik brez vsak:h varnostnih ukrepov in naiprav.
Zakaj smo srečni na planinah
V	skalaški alpinistični šoli ie predaval tmiv docent dr. Albin Seliškar o delovanju visokogorskega podnebja na človeka, o fiziologiji alpinizma. Iz poučnega predavanja posnemamo:
V	gorah govori priroda človeku vse bliže in intimneje, povedati mu more dosti tudi o njegovem organizmu. Na človeku, ki se poda v visoke gore, se opazijo tako značilne spremembe, da zbude pozornost tudi manj podučenega. Za fiziologijo samo je študij teh izprememb največjega pomena, ker prav posebno prispeva k spoznanju funkcij dihanja, krvi, cirkulacije in regulacije funkcij.
V	prvem dedu predavanja je g. predavatelj podal pregled značilnih funkcij človeka. ki grg na goro: presnavljar^e kritje energetskih potreb, oskrba organizma s kisikom, dihalna funkcija krvi, delovanje srca in žilja, proces dihanja, delovanje mišic, potrebe po večji množini kisika v organizmu, ki vrši delo, regulacija funkcij potom živčevja in organov z notranjim izločevanjem. Značilne učinke adrenalina, tistega hormona, ki ima v delujočem organizmu in podobno v visokogorskem podnebju tako velik pomen, je pokazal poizkus na živem srcu žabe.
Organi zabtevajo sa redno opeartfanja
svojih nalog predvsem zadostno množino kisika, pa ravno tega je v večjih višinah tem manj, čim više se povzpnemo. (Sorsko podnebje je karakterizirano po stopnje-ma nižjem tlaku, zmanjšanem delnem tlaku kisika, manjši vlagi v zraku, nižji temperaturi in povečanem žar en ju. Na človeka deluje kot izrazito dražljalno podnebje.
V drugem delu predavanja je sledil opisu znane gorske bolezni pregled raziskovalcev, ki so proučili večidel na posebnih ekspedicijah, delovanje faktorjev višinskega podnebja na človeka. Za te štu<lije so bili postavljeni celo posebni instituti, od katerih je bil prvi na Monte Rosa (italijanski fiziolog Mosso); v novejšem času so posebno znani instituti v Davosu in na Jungfraujoch. Zanimiva opazovanja so bila objavljena tudi <>d udeležencev raznih ekspedicij na visoke gore v Aziji.
Učinki višinskega podnebja pa se ne pokažejo le v višinah nad 3000 m, v katerih nastopa že gorska bolezen, temveč že do. sti niže, čeprav v manjši meri. Ze pri 1500 m se opazijo prvi vplivi zredčenega zraka. V višinah do 3000 m je povečano žarenje mogoče celo važnejši faktor. Nekatere živali so napram višinskemu pod. nebju bolj občutljive, n pr, mačka Zanimivo Je, da je povečana množina maščob v mleku planinskih krav izraz motenj v presnavljanju, ki sq povzročene po zmanj.
Učinki na človeku se pokažejo predvsem v krvi. Množina rdečih krvnih celic in krvnega barvila se more silno povečati. Hitro nastopajoče povečanje števila teh celic takoj po prehodu v višine je povzročeno po posebnem delovanju organov, ki služijo kot rezervoar za kri, n. pr. vranica in jetra.
Po daljšem bivanju v višinah se izboljša možnost krvnega barvila za vezanje kisika, nastopi resnična prilagoditev na spremenjeno življenjsko okolje. V delovanju srca, žilja in dihalnega aparata se pokažejo spremembe, ki vse streme za tem, da dobi organizem dosti kisika kljub zmanjšani množini v zraku. Seveda gre ta prilagoditev le do nekih mej. Tudi individualno jg zelo različna
Za razumevanje načina delovanja višin, skega podnebja so važne spremembe v delovanju vegetativnega živčevja, ki ga nekateri značilno imenujejo »življenjsko živčevje«, in pa organov z notranjim izločanjem. Vedno boli prodira naztranje, da učinkujejo višinski faktorji, ki zadenejo najprej kožo in pljuča, s posredovanjem krvi in vegetativnih refleksov na simpatično živčevje in organe z notr. izločevanjem, posebno na nadledvično žlezo (adrenalin!)-
presenetljiva je lepota spoznanja: prav tiste sile. ki zaustavljajo človeku prodiranje v višine, vzdražijo telo. da se jim postavi v bran s prilagoditvijo na novo okolje. Tudi tistemu mogočnemu faktorju, ki privleče velike množice v gore, o alpinizmu,
more fiziologija nekaj povedati.
Alpinizem je šport. To je dobro in lepo obrazložil pok. dr. Tuma. Za fiziologa je šport telesno udejstvovanje, ki je združeno s premagovanjem nepredvidenih zaprek. Tu se posebno uveljavi delovanje simpatičnega živčevja in adrenalina. Oboje je usmonje-
Smrt pri pregledovanju stare puške
Škofja Loka, 19. marca.
V nedeljo ponoči je prišlo v hiši posestnika Ruparja Franceta pri Sv. Ožboltu na tako zvanih Fojkah /.aradi neprevidnega ravnanja z orožjem do hude nesreče, ki je terjala življenje 17-letnega posestnikovega sina Okorna Jožefa od Sv. Barbare. Okorn je bil v dogovoru z Ruparjevo Frančiško zaradi nakupa pištole kalibra 6.35 m/m in sta se pogodila za ceno 150 Din. Usodno nedeljo bi bil moral prit? r.-voiver v last Okorna, ki se je izmuznil od doma proti volji svojih staršev. Barantab" so v kamri, med tem ko so bili ostali ljudje v glavni sobi. Kupljeni revolver je vtaknil Okorn v žep potem pa ga je izvlekel spet ven in ga začel ogledovati. V domnevi, da. ni nabit, ga je vzel v roke hišni gospodar Rupar. Kmalu nato pa je odjeknil strel in kroni a je zadela Okorna v trebuh.
Obstreljeni mladenič je spočetka tožil le o pekočih bolečinah in so zato preostali, ki so prihiteli na strel v kamro, mislili, da zadeva ni preveč nevarna. Krvavečega fanta so položili na posteljo, češ da bo že odleglo. Toda njegovo stanje se je slab šalo in zjutraj so poslali v Škofjo Loko po zdravnika dr. Homana. ki je nasveto-val, naj takoj prepeljejo ponesrečenca v Ljubljano v bolnišnico. S tem sporočilom so šli nazaj na Fojke in so potem, ko je minilo od nesreče že dobrega pol dne. naložili ponesrečenca na navaden lojterski voz in ga odpeljali proti LjubljanL Že pri* Medvodah pa jim je Okorn tako opešal, da si ga na vozu niso več upali peljati dalje in bo zato opravili ostalo pot z nekim slučajno mimo došlim avtom. Toda prepozno, zakaj je ubogi fant, je med potjo izdihnil.
no na povečano pripravljenost organizma z*
premagovanje zaprek. To pomeni zvišano borbenost, zvišan pogum, požrtvovalnost. Subjektivno se tedaj v človeku silno dvigne zavest lastne volje. Ta zavest izdatno prispeva k občutku velike sreče, ki navdaja alpinista v gorah.
Dr. Karel Pečnik — koroški dobrotnik
Vse svoje premoženje je zapustil koroškim rojakom
Ljubljana, 18. marca.
Danes teden so spremili koroški rojaki na šentpetereko pokopališče v Grazu k zadnjemu počitku svojega mecena zdravnika dr. Karla Pečnika, kd je umrl na Dunaju v 69 letw starosti. Pokojni je bM rojen v znani Janeždčevi hiši v Lešah na Koroškem. Njegova mati je biLa sestra slavnega slovnic a rja prof. Antona Janežiča, nadštabne-ga zdravnika dr. Valent;na Janežiča, vpo-kojenega nadporoenika in ravnatelja Mohorjeve družbe v Celovcu Simona Janežiča ter Josipa Janežiča, ki je prevzel domačijo v Lešah ter vzgojil strogo v nacijonal-nem duhu svojih šest otrok, med njimi dr. Zvonka Janežiča. zdravnika na Bledu. Gimnaz;jo je študiral pokojni v Celovca, medicino pa na Dunaju, kjer je moral zaradi pičlih denarnih sredstev stopiti v občinsko službo, obenem je bil pa vpisan na medicinski in fiiozofsk' fakulteti. Z Dunaja je odšel pozneje na univeoo v Dreoden, kjer jo bil promoviran.
Služboval je najprej v sanatoriju v Me ranu, odkoder je odpotoval v AJeksandri-jo in ustanovil z drugimi slovenskim izseljenci slovensko društvo »NJI«. Že leta 1897 jel oglašati vf Egipta v goriškem listu »Soča«, kjer je objavil znamenite gospodarske in politične članke. Začel je pa-sati in se boriti zoper takozvano aleksan-drinarstvo. V slovenski listih posebno v goriški »Soči« in ljubljanskem »Slovenskem listu« je napisal mnogo gospodarskih člankov zlasti o možnosti izvoza našega lesa v Egipt. Dal je pobudo, da so se aiovenski mizarji v Solkanu na Goriškem organiz;-rali v mizarsko zadrugo, ki je imela mnogo odjemalcev v Egiptu. Dal je pobudo, da so na Goriškem začeli saditi rumeni maisijflki krompir, b so ga izražali ne le v Egipt, temveč tucfi aa Češko in drugam. V Aleksandri ji je bil znan privatni zdravnik. Ob leta 1904 a>M 1905 dalje je deloval v Kairi, kjer je bal solastnik
lekarne. V
b Jetel
Domače Testi
&o£efeco
Krasno praznično jutro je letos zdramilo na Jožefovo vso lepo našo zemljo. Kakor &e nekaj dni, se je bočilo ves praznični dan povsem jasno, brezoblačno nebo nad prebujajočo se prirodo. V topli sončni pripeki, ko so se na vse strani že rano zjutraj zgrinjale trume izletnikov, so ves dan J^leščale ko mogočna bela kultserija zasnežene planine v dolino.
Ljubljana je zaživela na promenadi in po vseh bližnjih izletnih točkah je bilo vse polno zadovoljnih sprehajalcev. V slehernega človeka je planilo prijetno zadovoljstvo v pričakovanju nečesa, ki ga more nuditi le topla zavest, da zdaj enkrat za Vselej roma v deželo neučakana pomlad.
In zato so bile vse Jožice in Jožeti včeraj še posebej slavnostno razpoloženi, ko ^e samo ljubo nebo tako lepo razumelo njih notranje zadovoljstvo. Pridno so go-)dovati in gotovo so bili tudi gostilničarji Zadovoljni.
Da pa so naši fantje kavalirji, bi lahko povedale srečne Jožice, ki so jih poleg Idrugih srčnih izrazov fantje včeraj pridno počaščali s pom'adnim cvetjem. Vsa križišča so bila polna prodajalcev pomlad-n:h znanilk, ki jih je sonce bohotno izvabilo Iz zemlje.
Seveda je bilo Jožefovo po vsej Sloveniji tudi svečan praznik obrtnikov. Povsod so bila priložnostna obrtniška predavanja. Večerni vlaki so se spet polni vračali v Ljubljano. res Jožefovo je bil dan tako Svečan in lep. kakor so le redki dnevi v življenju, ko se radostna harmonija praznične prirode z vso silo poveže z razigranimi čuvstvi človeka.
* Aktualna učiteljska vprašanja. Iz Slovenske Bistrice 1121x1 poročajo: V sobota je zborovalo na Pragerskem učiteljstvo elovenjebistriškega okraja. Predsednik Miloš Tajnik se je po pozdravu spomnil pokojnega tovariša Antona Hrena, v čigar spomin je društvo poklonilo Učiteljskemu domu v Mariboru 200 Din. Sekcijsiki tajnik Metod Kumelj iz Ljubljane ie naito obširno poročal o vseh perečih vprašanjih učiteljskega stanu: O uspehih in neuspehih glede plač. o zboljšanju uredbe o disoipttn-skrh predpisih, o stalnosti, o neznosnem položaju učiteljic, o zapostavljanju učrtelijev bivših šol OMiD, o odpravi kuiuka. šolskih knjigah Organizacija ie storila vse, da odvrne napade na učiteljski stan, kateremu hoče škodovati na ugledu, hoteč učiteljstvo prikazati v taki luči, da bo pri ljudstvu zasovraženo in s tem pripravljeno na dogodke, ki so slediš. Učiteiljstvo ne taii. da so tudi v njegovih vrstah posamezniki vredni graje, odklanja pa, da se prestopki posameznikov zlorabljajo v škodo ugledu vsega stanu Vsem odločujočim krogom je bila pos'ana obširna spomenica. Sledilo je predavanje strokovnega učitelja Alberta Žerjava o mejah in možnostih zgodovinskega pouka o osnovni šoli. Pre-darvateli je prikazal razvojne stopnje po Ferieru. Oswal!du in Suzani Engelmanovi. Sedanja ie za nas najbolj merodajna. Po njej se zgodovinski pouk razdeli v več dob. od katerilh bi za osnovno šolo prišle v poštev: doba bajlk do 7. letfl. doha robinzoned do 12. leta in haladna doba do 14. leta Snov in način dosedaniega pouka rw osnovnih šolah, kjer 'marta gilnvno vlogo kronologija rn sistematilkn, eta prikladna šele za otroke prf»d malo maturo. Snov osnovne šote je treba primerno novelirati^ in epizirati, učne načrte pa prikrojiti duševni zmogljivosti otrok. Pr^dava-telti je žel mnogo odobravanja. Ob koncu je spregovril nekaj bodriilnih besed novi šolski nadzornik Cepuder. Prihodnje zborovanje skupno 6 7 sosednjimi okrajnimi društvi bo v Rog-aški Slatini
* Za gradbo novih hotelov ob Jadranu. Parobrodarska društva, ki vršijo redno obalno plovbo, dobivajo od države za prenos poŠte in za druge usluge, ki jih društva izkazujejo javnemu interesu, subvencijo. Neizplačanih pa fe že preko 60 milijonov teh subvencij. Nedavno je bilo sklenjeno, da bodo zaostale subvencije izplačane, če se to polovica teh subvencij porabila za graditev hotelskih objektov na naši obali. Na ta na-
čin naj parobrodarska društva vložijo v hotelske objekte na Jadranu nad 30 milijonov dinarjev. Naš pomorski promet vzdolž obale je po priznanju domačih in tujih potnikov odličen, na drugi strani pa poudarjajo vsi potniki, da je ob obali premalo hotelov. Pomanjkanje hotelov v obmorskih krajih znižuje število potnikov na naših parnikih in zato je tudi v interesu samih parobrodar-skih društev, da se zgradijo novi hoteli.
*	Zagrebška zvezdama propada. Hrvatsko prirodosiovno društvo je na svojem občnem zboru v Zagrebu razpravljalo tudi o zagrebški zvezdami, ki ji pravijo Popov toranj in ki zaradi pomanjkanja sredstev že nekaj let ne dela. Beograjska zvezdarna lepo napreduje, v Zagrebu pa žre rja Instrumente. Zvezdarno obiskujejo samo še dijaki, ni pa več mogoče vršiti znanstvenih raziskav, ker ni prav nobenih sredstev. Prirodosiovno društvo važni ustanovi ne more pomagati, ker se je šele zdaj v 45. letu svojega obstoja rešilo svojih dolgov in je izbralo komaj toliko sredstev, da bo moglo spet izdajati svoj glasnik.
*	Vprašan novega islamskega verskega poglavarja. Ker je z zakonom o islamski verski zajednicj stavljen na razpoloženje sedanji islamski verski poglavar ali reis-ul-ulema g. Maglajič, se muslimanski krogi v Bo9ni in Hercegovini zelo zanimajo, kdo bo njegov naslednik. Večina muslimanov pričakuje, da bo za reis-ul-ulemo imenovan upokojeni prvi reis-ul-ulema g Cauševič. ki je zelo priljubljena in velja tudi za najodlič-nejšega islamskega teologa. G. Cauševič je dobil za veliki muslimanski praznik Kurban Bajram mnogoštevilne čestitke iz raznih krajev.
•	Joina-arbski dninarji. Med sorislnimi
problemi juine Srbije sili ▼ zadnjem {asu v ospredje vprašanje dnine ali pečalbe. Iz revnih naselij je hodilo po svetu doslej mnogo dninarjev ali pečalbarjev. Juino-srb-ski dninarji niso sezonski delavci, kakršne imamo n. pr. r Prekmurju, nego so po večini ljudje, ki opravljajo tudi razna rokodelska dela. Južno-srbski dninarji ne iščejo zaslužka preko meja države, marveč se udej-stvujejo največ po mestih in šele v drugi vrsti kot poljedelski delavci na raznih bogatej-ših kmetijah. Med južno-srbsklmi dninarji so tudi peki, kamnoseki, kotlarji, zidarji in delavci raznih drugih strok. Mnoge lahko štejemo med kvalificirane delavce. Navadni težaki in oni delavci, ki po mestnih dvoriščih sekajo drva. že davno ne tvorijo več večine južno-arbskih pečalbarjev. Doma v revnih naselbinah ostanejo žene, starci in mladež. očetje in odrasli sinovi po gredo z doma ne samo za kako sezono, marveč večkrat tudi za nekaj let. Boraa dela v Skoplju ima v evidenci okfog 49.000 takih dninarjev. Zaradi pomanjkanja zaslužka je sedaj brez posla že polovica teh delavcev, ki so nekdaj pošiljali domov večino svojih skromnih prihrankov. Vprašanje zaposlitve brezposelnih pečalbarjev je postalo Se zelo pereče.
•	Pečat« Jadranske straže je ponarejal.
Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je vršila razprava proti mlademu beograjskemu trgovcu Muhamedu Imamoviču, ki je bil obtožen zaradi ponarejanja in sleparij. Ima-movič je prišel v Subotico ter se seznanil z bančnim ravnateljem in podjetnikom Gold-manom. Svojemu znancu je pripovedoval, da ima v Beogradu dobre zveze In da bi lahko izposloval da bi prišla na Škatlice vžigalic reklama za Goldmanova podjetja. Trdil je. da bi se to dalo napraviti s pomočjo Jadranske straže. Imamovič je odpotoval v Beograd in od tam prinesel Goldmanu pogodbo Jadranske straže glede reklame na
__Elitni kino Matica • Tel. 2124
SAMO MB DANES OB i URI POPOLDNB PREMIERA RUSKO-SOVJETSKEGA GLASBENEGA VELEFILMA
| Petrograjske bele noči

Ali je Vaša prebava v reda?
VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI
artindražeje
in zjutraj boste imeli lahko Izpraznjen je. Dobivajo se v vseh lekarnah T škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50
Ogl. reg. pod S. br. 7724/84.
*	2-500 inozemcev ho v dunavski banovini izgubilo pravico do zaposlitve. Vsem v dunavski banovini zaposlenim tujim državljanom je bilo naročeno, da morajo do konca februarja letos prositi za dovoljenje bivanja in zaposlitve. V dunavski banovini je okrog 5.000 delavcev in raznih uslužbencev, ki še nimajo našega državljanstva. Polovica si je pridobila novo dovoljenje bivanja, druga polovica, ki jo tvorijo dninarji, hlip-ci in drugi mali ljudje, pa takega dovoljenja nima. ker se ni ozirala na razne razglase v uradnih in dnevnih listih.
*	Boj domačinov proti naseljencem na Kosovom polju. V vasi Svenju na Kosovem po-liu sta se pred leti naselila invalida Ivan Begovič in Stojko Stoševič. Dobila sta vwak svoj kos zemlje, ga pridno obdelovala, si postavila hišici in lepo napredovala v svojem gospodarstvu. Sosedje Arnavti pa so naseljenca obdolžili, da sta si prisvojila nekaj občinskega sveta- Napetost med domačini in priseljencema je rasla od dne do dne, naposled pa je prišlo do izbruha. Kakih 30 s sekirami in motikami oboroženih Arnav-tov je naskočilo Stoševičev dom. Porušili so vso ograjo in poškodovali tudi hišo. Potem je tolpa krenila proti Begovičevi posesti. V silobranu je Begovič streljal in enega napadalca ustrelil. Ostali so zbežali. Sj>or s tragičnim zaključkom so povzročili neki hujskači.
*	Strašne posledice bede v veliki hercegovski občini. V začetku meseca so bila oblastva obveščena, da je v veliki hercegovski občini Drinovcih, ki šteje okrog 13.000 duš, zavladala strašna beda. ki so jo še povečale nedavne poplave. Občina je dobila za prvo pomoč okrog 8 vagonov koruze, a ta pomoč ni mogla preprečiti strašnih posledic bede- Zaradi slabih zdravstvenih in socialnih razmer v občini in okolici se pojavljajo tudi epidemije Deco ugona-blja epdemija ošpic, v vasi Zarogovini pa ■se je pojavil legar. Med deco ln med odraslimi je mnogo smrtnih primerov, ker je glad vzel bolnikom vso odpornost proti epidemijam. V nekaterih vaseh Je umrlo 15 odstotkov obolelih otrok.
£litn1 kino matica
TELEFON 21—24 Kdor se hoče nasmejati in 2 uri prijetno zabavati naj si v soboto
ogleda veselo komedijo
BORBA Z ZMAJEM
ADELA SANDROCK in LUCV ENGLISCH jamčita za 2 nri smeha
in grohota.
soprogo Marijo, rojeno Vogelmajer, doma iz Lieoza, ki je umrla pred leti na Dunaju. 23. novembra 1911 se je preselil v Trat, kjer je ostal do leta 1915.
V Jugoslaviji je nastopil mesto sreskega zdravnika v St Jurju ob južni železnici. Ko se je začela razvijati Rogaška Slatina, je ustanovil na bi 'žnji gori »Janina« svoj sanatorij. Pred leti je opustil zdravniško prakso ter se preselil s soprogo na Dunaj, kjer je bil marljiv član slovenskega krožka. Koroške pa ni nikoli pozabil.
Vsako poletje je preživel med slovenskimi Korošci v Rožu ter jih vzpobujal k vztrajnost" in borbi za slovensko stvar. Spisal je tudi več knjig in brošur v slovenskem in nemškem jeziku, politiki in o zdravljenju pljučne tuberkuloze ter o zračnih kopelih v Egiptu. Kot filozofski talent je bil poliglot. Poleg slovanskih jezikov vn nemščine je gladko govoril angleško, francosko in arabsko. Na prošnjo avstrijske vlade je pred vojno sestavi nemško-alibamsko slovnico. Izdal je tudi slovensko slovnico za Nemce, ki je doživela dve izdaji. Leta 1926 je izdal »Studentovo samopomoč« v rožaniskem d.alektu. Leta 1928 pa brošuro »Naši dialekti« v slovenskem in nemškem jeziku.
To je v glavnih potezah življenje im delo tega odlVSnega koroškega rodoljuba, ki je svojo slovensko Koroško tako ljubil, da je zapustil vse svoje premoženje v kulturne namene koroških Slovencev. Lani poleti je bival kakor navadno vsako Joto v Lešah,
kjer živita njegovi sestri Avgusta poročena Fuger in Terezija poročena Obilčnik, zavedni koroški Slovenki. Prišel je za nekaj tednov na obisk k svojemu bratrancu
zdravniku dr. Janežiču na Bledu. Kot predsednik Osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev me je poklical k sebi in mi dejal:
»Koroški Slovenci so danes hudo preganjani, mnogo trpijo radi svoje narodnost4, Odločil sem se, da jim po svojih močeh pomagam v tej stiski. Napraviti hočem danes testament — vse svoje premoženje zapuščam za oživotvorenje kulturnih potreb koroških Slovencev — svoj sanatorij na Ja-mini pri Rogaški Slatini pa zapuščam Klubu Koroških Slovencev. To je bila tudi želja moje pokojne soproge Mary. Napravite ustanovo dr. Karla Pečnika in njegove soproge Mary rojena Vogelmaier«.
Ustregel sem njegovi želji. Mnogo, mnogo je tisti dan dr. Pečnik govoril in r»z-motrival o koroškem manjšinskem problemu Ob odhodu mi je naročil naj ponesem pozdrave našemu borcu za koroško pravdo vladnemu svetniku Lileku v Celje, katerega knjige o koroškem problemu je tedaj dr. Pečhrk prebiral.
Od tega ni mino'o še dobro leto. Velikega dobrotniika koroških Slovencev ni več. S svojo plemenito odločitvijo si je nostavil večen spomenik n.*d koroškimi Slovenci Večna slava in zahvala plemenitemu možu *n njeifovi soprogi, ki sta vse svoje imetje določila v kui turno-n «crj nn a I-ne svrhe.	Dr. F. J.
vžigalicah. Goldman mu je plačal 60.000 Din, kmalu pa je seveda ugotovil, da Jadranska straža o taki pogodbi ničesar ne ve ter da je slepar vse njene podpise in pečate ponaredil Imamoviča so obsodili na leto dni strogega zapora.
* Pariški sejem, največji trgovski sejem na svetu, bo zbral od 16. maja do Z junija okrog 8000 laostavljaJcev iz 34 držav. Sejem obišče letno nad 2 milijona oseb. Veliki popusti na železnrcah. Informacije daje: francoski trgovinski atašč v Beogradu in vsi francoski konzulati v državi.
Iz Liubljane
n— Večer angleške narodne pesmi. Angleško društvo v Ljubbjani bo prvnedallo v ponedeljek ob 18. uri v Hubadovj dvorani za širše občinstvo koncert angleške narodne pesmi. Mre, Ethe! Levris bo pela ob spremi je van ju klavirja angleške, wel-ške, škotske in hebridske narodne pesmi. Pred vsako pesmijo bo podala v kratkih besedah njeno karakteristiko. Mrs. Lewis je na turneji po Jugoslaviji in je imela povsod vdik uspeh. Vabljeni ao vsa. ki se /ranimajo. Brez vstopnine Jutri v soboto ob 20JO uri pa bo pela Mrs. Lewšs v čitalnici Angleškega društva, NVolfora ul. 1, samo za Same društva, ka so vljudno vabljeni.
u— Zdravstveno predavanje. Sokol Ljubljana Šiška javlja: Dravi ob 20. bo predaval akademik g. Artnak Frane o mladoletnikih v našem kazenskem pravu. Po predavanju film »Ljubezen ▼ trojo«. Vstop 3 Din.
u— V društvu »Soči« v Ljubljani bo predaval v soboto 21. t. m. v salonu »Pri levu« ob pol 21. mestni zdravstveni svetnik g. dr. M5s Fran ta o snovi pod naslovom »Odkrite besede zdravnika mladim ljudem«. To predavanje bo važno zlasti za starše, a tudi za mladeniče in mladenke po 18. letu. V poljudnih besedah bo predavatelj povedal vse, kar morajo vedeti ne le starši, temveč tudi mladeniči ln mladenke. Vstop prost! Vabljeni vrt! Ml*uHnl pod 18. letom vstop ne bo dovoljen!
n— Umrla je gospa Mira Schorn. rojena Tornago. Pogreb bo danes ob 17. pri Sv. Križn. Blag ji spomin, uglednim družinam naše iskreno sožalje!
If Cofi*
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. bo predaval univ. prof. dr. Boris Zar-nik iz Zagreba o temi »Kaj je arijska rasa?« s posebnim ozirom na Jugoslovane. Predavanje bodo pojasnjevale mnoge sklop-tične slike.
e— Volitve pri Merkurju. Prejeli smo: N* res, da je pri volitvah delegata za glavno skupščino »Merkurja« zmagala Kota št. 2 s kandidatom g. Schtssterjem, pač pa je res, da končni izid še ni ugotovljen, ker niso upoštevane popolnoma pravilno po pošti poslane glasovnice ia Sevnice in Ljubljane. Končni rezultat bo šele ugotovil verifikacijski odbor na glavni skupščini v Zagrebu, kamor bodo tudi podane vse kuverte z glasovnicami.
e— Direktni vlaki rogaške železnice do Celja. Prejeli smo: Kdorkoli se je vozil skozi postajo Grobelno, je opazil, da izstopa in vstopa iz celjske smeri mnogo potujočega občinstva, kajti tam je priključna postaja rogaške železnice. Od Zaboka, Rogatca, Rogaške Slatine in Šmarja jih pripelje vlak in tam zopet čaka, ko se vračajo. Ves, večinoma poln vlak mora prestopati, kar ni prijetno niti občinstvu niti n? more biti v korist železniški upravi, kajti na prilično majhnem in na obeh straneh od prog obdanem kolodvoru ni prostora za več sto ljudi. Poleg tega je treba vedno dolgo čakati v smeri proti severu, le proti Celju je ugoden priključek. Rogaški vlak mora torej več ur čakati na Grobelnem. Pravijo, da bi železniške uprave ne stalo mnogo, če hi podaljšala progo za tri postaje do Celja. Ustregla hi a tem potnikom, razbremenila postajo na Grobelnem ln znatno povečala promet v poletju, kajti nI dvoma, da bi se gostje Rogaške Slatine voz'H v Celje na izlet dnevno, ako bi ne bilo prestopanja na Grobelnem. Poleg tega b! se lahko še bolje uredili priključki od severa. — Slišati je bilo. da bo železniška uprava uvedla direktne vlake kar sama, ker pač uvidi potrebo. Glasovi, ki ao to napovedo-
vali, so utihnili, češ, da se občine niso za to zavzele. Ker je morda res, da ni nobena občina vložila zadevne formalne prošnje, naj to storijo naknadno v zavesti, da pač ne more biti nikogar v šmarsko-roga-ško-kozjanskem s rezu, ki bi ne odobraval in priporočal, da se vpeljejo direktni vlaki s Celjem. Občinske uprave se često premalo zavedajo, da so glasnice prošenj in potreb svojih občanov, se pa premalo zavedajo tudi svoje moči, ki Jo imajo, ako vlagajo dobro utemeljene prošnje. Ker se bo brez dvoma gornji prošnji priključila občina Celje v lastnem interesu, Je tako upravičeno upanje, da se bo prošnji ustreglo.
e— Na Jožefovo so romale velike množice v cerkev sv. Jožefa. Trgovine so bile dopoldne odprte. Zjutraj je padla slana in povzročila precej škode na vrtovih in sadnem drevju. Slovensko obrtno društvo je proslavilo Jožefovo kot obrtniški praznik. Po službi božji v župni cerkvi Je bila v dvorani Obrtnega doma proslava z govorom in nastopom pomočniškega odseka z zbornimi deklamacljaml. Lepo vreme je Izvabilo popoldne velik del prebivalstva v sončno naravo.
e— Sokolske lutkovne predstave. Lutkarski odsek Sokolskega društva ai Je nadel nalogo nuditi naši mladini primerno, prijetno zabavo s prirejanjem lutkovnih predstav. Starši naj podprejo vzgojno j stremljenje lutkarskega odseka ln naj dovolijo svojim otrokom nekaj nedolžnega veselja pri lutkovnih Igricah. Pa tudi odrasli dobijo svoj delež zadovoljstva ob veselju malčkov. Prva vprizoritev igrice »Ga-šperček išče stanovanje« bo jutri (v soboto) ob 15. v telovadnici okoliške deške narodne šole, ponovi pa se v nedelio ob Istem času.
e— Staro katoliška cerkvena občina naznanja vernikom ln prijateljem. da je redna služba božja odslej ob nedeljah in praznikih ob 10. v Narodnem domu. — Cerkveni pevski zbor bo pel v nedeljo ob 10. pri službi božji v pravoslavni cerkvi.
e— Kino TTnlon. Danes ob 16.30 ln 20.30 velefilm »Tajni kurir« ln zvočni tednik.
Ii Maribora
a— Nezgoda poštnega inšpektorja Kamra. Na Koroški cesto je povoaH tkalec Josip D. poštnega inšpektorja Matka Kum-na. Pri tem sta obkžale sredi ceste oba z raztrganima oblekama in poškodbami na nogah.
■— Podčastniške šole. Rok vlaganja prošenj za obe podčastniški pehotni šoji v Beogradu in Zagrebu je poda-Všan do 1. aprila t. 1., za torm ižansko podčastniško šolo v Cupriin pa do 10. aprila t. L Prošn je se vlago jo pri mariborskem vojnem okrugu v Mariboru. Za interesente v Mariboru daje informacije mestni vojaški urad na Slomškovem trgu 11.
a— Jožefov-ski dirindaj s tradicionalnim studenškim pratrom in tepeškaniem kuhdj je bil včera-i spritčo krasnega pomladnega vremena, ki je privabilo ogromno Hudi v studenško mravl "šče izredno živa^n hi zanosen. Lastniki gugalnic in vrtiljakov so bili z imenitnim izkupičkom zadovoljni, prav tako tud: š+^vHni ^oinič1*™ — N« predvečer so številni Jo ški in Jožice pnaz-novafli tradici^A-Jno godovanie pri Mariborski koči Mariborski obrtroki pa so se ob 8. zbrali pr°d reai'(Vi.im poslan^em ter nato skupno odš^i na K kvarijo, kjer »o s pnisostvovan jem službi božii praznovali
V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH
je naravna
franz - josefova
grenčica, ožita tudi v malih količinah pravi blagoslov.
franz - josefova
voda milo učinkuje in zanesljivo odpira-a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogt reg & bt. 1646V36
*— Po nesrečnem naključju se je zastrupila z neko strupeno snovjo 21 letna Marija R_, stanujoča na Slomškovem trgu 17. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico, kjer so ii rešili življenje.
«— Do smrti povožen deček. V bližani železniškega prevoza v Krčevmi je avto povozil 10 letnega sina vlakovodje Edvarda Herica. Deček je pri tem za dobil smrt-nonosne poškodbe, katerim je včeraj podlegel v splošni bolnišnici. Vprašanje krivde se raz:skuje.
8— Z bikovko. Krošnjarja Antona D. m Maksa J. je mariborska policija aretirala, ker sta v Vetrmjski ulici navalila na svojega krošn jamskega tovariša ter ga z bikovko premikastiln do nezavesti.
Iz Tržiča
č— Kino bo predvajal v petek, soboto in nedeljo velefilm »Križarji« (križarske vojne) z običajnim dopolnilom.
Iz Škofje Loke
štf— Osebne tzpremembe. Pri prosvetnem referatu škofjeloške sreske izpostave je nastopil službeno mesto Albin Petelin, ki je prispel iz Skrilja v kočevskem sre-zu. Na deško šok) pa je prišla učiteljica Paplerjeva Marija ;z Vodic. Na službovanje na meščansko šolo je bila dodeljena učiteljica Celjarjeva Ana, n bednostnega slolada pa je prišla abiturienka Zofija Vr-hovčeva na deško šolo Na sresko izpostavo namesto premeščenega Berdona je prišel Česnik iz Metlike, ki je shižbo že nastopil.
Iz Ptuja
j— Jadranski stražarji ob severni meji Krajevni odbor je danes ena najmočnejših organizacij v ptuju kar posnemamo tud iz poročil na občnem zboru v soboto 14. t m. v Narodnem domu. Predsednik koman dant mesta major g. Manojlovič. ki je za časno prevzel predsedstvo ob odhodu pred sednika g dr Bratine je podal poročilo o delovanju odbora v minulem letu. Iz tajniškega poročila g. Christofa ,e posneti, da je odbor posvečal pozornost zlasti razvoju podmladka. Po zaslugi agilnega predsednika g. dr. Bratine, ki je HI prestavljen v Skop-
lje, se je JS razmahnila po vsem ptujskem srezu ki ni šole. kjer ne bi bil ustanovljen podmladek. Odbor je s svojimi skromnimi sredstvi podpiral podmladek tuda s tem, da mu |je omogočal ekskurzije in letovanje na morju. Lani je letovalo v Domu mariborskega oblastnega odbora v Bakru osem dni 40 podmladkarjev iz meščanske šole. Podmladek gimnazije pa je napravil ekskurzijo Ptuj - Split - Sušak Odbor je razen tega prispeval 2000 Din za dom v Bakru in znaten znesek za svetilnik blagopokojne-mu kralju Aleksandru I. v Splitu ter naklonil še druge podpore človekoljubnim ustanovam Odbor je v lanskem letu izgubil dva agilna člana, predsednika g- dr. Bratino in blagajnika profesorja Djermano-viča, M sta bila prestavljena lz Ptuja Lani se je skrčilo članstvo zaradi redukcij plač javnim nameščencem, kljub temu i>a je štel odbor ob koncu leta 14 podpornih in 416 rednih olanov. Po poročilu blagajnika g. Šestana ie imel odbor denarnega prometa v minulem letu nad 20.000 Din in je imel ob koncu leta še čistega 4.112 Din.
Čim boljša pomaranča, tem več soka!
Nia to glejte, kadar kupujete Jaffarpomaranče To žlahtno sadje — tako veliko, sladko in soka potno — je zdaj dospelo iz »olnčnih pomarančnih vrtov Svete dežele. Sok Jaffa pomaranč je dober z« v>es organizem — ohrani Vam sdravje. daje Vamn mladeniŠki izgled in življenjsko moč.
Ali se morda ne strinjate • tem, da dajejo soAnce, zemlja in podnebje Palestine najokusnejše pomaranče, ki ste jih kdaj pokusili v življenju?
Zahtevajte
pomaranče m Graipofnrit.
JAFFA POMARANČE SO NAJBOLJ SOČNE! Proizvod Palestine
Od tega zneska je že rezerviran znesek 2.500 Din za podporo podmladKu za letovanje na morju- pri volitvah je bil z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika komandant mešta inž. major g. Manojlovič, za podpredsednika g. Jerše Ladislav, za tajnika g. Oistof Bogomir, za blagajnika g. Šestan Dušan, za odbornike pa ga. Fer-mevčeva Mirka mestni župan g. dr. Remec Alojzij, šolski nadzornik g. Pretner Miroslav. g. dr. Visenjak Alojzij, g. Kranjc Martin. profesor g. Veselko Franjo, g. Senčar Milko, g- Hasl Dragotin; v nadzorstvo pa g. dr. Senčar Matej. g. inž. UTbančič Jožef in kontrolor g Petrovič Anton V odboru sta že od vsega početka JS v Ptuju (13 let) ga. Fermevčeva Mirka, odvetnikova soproga, in tajnik g- Christof Bogomir. Na predlog g. Senčarja Milka je občni zbor soglasno odposlal bivšemu zaslužnemu predsedniku g. dr. Bratini v Skoplje pozdravni br-zajav z zahvalo za njegovo desetletno delovanje.
j— Protituberkulozni ligi se darovali ptujski zdravniki namesto venca na krsto pokojnega tovariša dr. Schoberja 460 Din, za kar izreka liga toplo zahvalo z željo, da bi se našli številni posnemalci.
Iz Trbovelj
t— Delavsko pevsko društvo »Zarja« J6 c lepo uspelim koncertom v nedeljo popoldne v Sokolskem domu proslavilo 5 letnico obstoja. Pri koncertu so sodelovala še pevska društva »Hum« iz Laškega, »Loški glas« iz Zagorja, »Zvon« iz Trbovelj ln oktet rudniških nameščencev. Pod vodstvom pevo-vodje Rude Dolničarja je odpela »Zarja« Adamičevo rudarsko himno. Predsednik »Zarje« je nato v kratkem orisal zgodovino društva, pozdravil ustanovitelja in prvega pevovodjo g Jožeta Roterja, kateremu je bila izročena častna diploma. K jubileju je čestital navzoči predsednik H2 g. dr-Svigelj »Zarjanom«. ki vktjub najtežjemu delu v rovih in največji beidi, ki jo preživlja trboveljski rudar, niso izgubili idealizma. da svoj prosti čas posvetijo lepi jugoslovenski pesmi. Pohvalil je tudi pevo* vodjo Rude Dolničarja ki je zbor pri vedel do lepe umetniške višine. Sledile so še čestitke skladatelja Zorka Prelovca in pevskih društev, ki so izročila »Zarji« lovorjev venec in dve diplomi Sledil je nastop pevskega društva »Loški glas« z Jerebovo »0 kresu« in Mirkovo »Na trgu«. »Hum< je odpel Prelovčevo »ŠkrjanČku«. Mirkovo »Jutro« in Gobcev »Smo fantje na vasi«. Oktet rudniških nameščencev: Adamič »Mladami je draga«, Foerster: »Spak«, Prelovec: »Nageljni rdeči«. Po odmoru je nastopil moški zbor »Zvona« z Adamičevo »Serenado« in »Fantovsko«, mešani zbor »Zvona« je moral ponavljati Tajčičeve »Vesele popevke«- Zbor »Zarje« pa je zapel Juvančev Šopek« in Adamičevo »Zdravico«. vsi zbo-ri pa D. Jenkovo »Sto čutiš Srbine tužnic Koncert je zaključil zbor »Zarje« z ZajČcvo »IJ boj« ob spremljevaoiu orkestra. Tudi to oenem je moral zbor ponoviti. Celotni program je bil izvajan v največje zadovoljstvo občinstva, ki ni štedilo s priznanjem. Kako priljubljeni so vokalni koncerti v Trbovljah, je tudi to pot pokazala nabito pol na **---
Gospodarstvo
Organizacija naše zunanje trgovine
Preureditev /Avoda za pospeševanje zunanje trgovine v sveži z uvedbo uvozne
kontrole
Kakor smo že poročali, se pripravlja velika reforma v organizaciji oaae zunanje trgovine v zvezi z uveabo režima Kontroliranega in dirigiranega uvoza in izvoza. V naaih gospodarskih krogih vlada za to vprašanje veiiko zanimanje, kar je razumljivo, saj pomeni taka reforma popoln pre-okret od sedanjega svobodnega režima zunanje trgovine k režimu dirigirane zunanje trgovine. V najožji zvezi s to reformo je tudi preureditev Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Predlog finančnega za-ttoca za leto 1936/1937 pooblašča v ta namen trgovinskega ministra, da z uredbo z zakonsko močjo izvede reorganizacijo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in da osnuje pri tem zavodu poseben institut za proučevanje gospodarstva. Od kredita za zavod v višini 1,900.000 Din odpade na osebne in materialne izdatke znesek 220.000 Din. Tudi za organizacijo instituta za proučevanje gospodarstva bo trgovinski minister izdal posebno uredbo. Kakor smo že prejšnji teden poročali, bo pri zavodu ustanovljen poseben urad za kontrolo izvoza lesa, nadalje urad za kontrolo izvoza sadja in zelenjave ter urad za kontrolo izvoza zdravilnih in industrijskih rastlin.
Vprašanje kontrole in reguliranja izvoza in uvoza se obravnava v naših gospodarskih krogih že nekaj let. Sistem klirinškega plačilnega prometa in kompenzacijskih pogodb je imel za posledico, da so nastale v prometu z državami, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco, plačilne tež-koče, kadar so se te države postavile na stališče, da moramo za izravnavo trgovinske bilance povečati uvoz blaga iz dotičnih držav. Tako so nam zlasti v prometu z Nemčijo ta Italijo narasle zamrznjene klirinške terjatve. Prav tako pa so nastale težkoče tudi v prometu z državami, s katerimi imamo pasivne trgovinske bilance, ker smo v prometu s temi državami postali klirinški dolžniki. Iz vseh teh težkoč je nastala potreba, da povečamo naš uvoz iz onih držav, ki v večji meri uvažajo naše blago, in da dirigiramo tudi naš izvoz v cilju izravnave prometa s posameznimi državami. Ta preorientacija izvozne in uvozne trgovine pa je nemogoča ali vsaj težko izvedljiva, dokler se držimo principa svobodne trgovine z inozemstvom. Zato je razumljivo prizadevanje, da bi se naš uvoz, zlasti uvoz industrijskih surovin in industrijskih izdelkov nekako dirigiral in seveda tudi kontroliral.
Kontrola Izvoza se deloma že Izvaja preko urada za kontrolo izvoza živine in živinskih proizvodov pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki vrši delitev uvoznih kontingentov za živine v posamezne države Preko Prizada se deloma vrši tudi kontrola izvoza ž1 ta in opija. Navzlic temu pa je v načelu izvoz ostal
svoboden. Poleg Narodne banke je tudi naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ponovno opozoril na nevzdržnoat sedanjega liberalističnega sistema zunanje trgovine v času, ko so ta princip opustile že skoro vse države, s katerimi v večji meri trgujemo. Zaradi tega je uprava zavoda že lani predložila načrt zakon o reformi in reorganizaciji zavoda. Po tem zakonskem načrtu, ki očitno tvori podlago sedaj najavljene reforme, naj bi zavod poleg dosedanje gospodarsko informativne in propagandne službe tudi organiziral in kontroliral zunanjo trgovino in skrbel za standarizacijo blaga, namenjenega izvozu. Zavod naj bi tudi skrbel za izvajanje specialnih določb trgovinskih pogodb ter bi vršil razdelitev kontingentov in kontrolo nad kompenzacijskimi kupčijami z Inozemstvom. Po tem načrtu naj bi pri izvozu prišli pon kontrolo naslednji predmeti: živina in živinski proizvodi, poljski pridelki, les, rude, kovine in industrijske sirovine. Pri uvozu pa1 bi se uvedla kontrola na vse blago, razen na uvoz kmetijskih pridelkov in lesa, ker tu kontrola zaradi nadprodukcije v naši državi ni potrebna.
Za gospodarstvo dravske banovine je zlasti važno vprašanje kontrole izvoza lesa. Lesna industrija in trgovina v Sloveniji sta že davno zahtevali, da se desorganizaciji pri izvozu lesa napravi enkrat konec in da se ves izvoz lesa smotreno dirigira. Temu načrtu so se, kakor znano, zoperstavili predstavniki lesnega gospodarstva v Zagrebu, ki so vztrajali na principu svobodne trgovine ,to pa predvsem pod vplivom velikih lesno-industrijskih podjetij na Hrvatskem, kjer je odločilen inozemski kapital. Kakor je podoba, bo sedaj vendar prišlo do kontrole in smo trene ureditve našega izvoza lesa.
Glede kontrole uvoza so seveda v naših gospodarskih krogih mišljenja različna. Industrija se zavzema za to, da bi se s kontrolo in z dirigiranjem uvoza povečala zaščita domače Industrije. V nekaterih panogah bi bilo to morda koristno. V načelu pa seveda kontrola uvoza ne sme Imeti namena, omejevati uvoz v svrho povečanja zaščite onih industrijskih panog, ki imajo že v carinski tarifi dovolj zaščite. Sploh bi moralo biti vodilno načelo pri uvedbi kontrole uvoza le to, da se uvoz dirigira, ne pa brez potrebe omejuje. Paziti bo tudi treba, da ne bodo prišl' pr! tem do veliave kakršnikoli vnVvi od strani vel:lrh industrijskih podjetij ln da ne bo kontrola uvoza Imela morda za posledico zv?8an1a i een, kakor se je to v prvih letih opp.žalo pri nekaterih državah, ki so uvedle rež:m uvozne kontrole. Kar se pa ti*e kontrole izvoda bo treb*. prav tako paziti. da se izvozni posl? preveč ne birokratizirato in da ne V> kontrola posegala v simo tehn'ko uvozne ln izvozne trgovine.
Nove banovinske trošarine
trreOiOg tinan6nega zakon« za 1936/37, ki ga je Narodna skupščina že sprejela in se sedia; obravnava v Seuaitu. uvaja v § 31 nove skupne banovinske trošarine, ki se bodo pubimle v vsej državi. Take skupne banovinske trošarine su bile prvikrat uvedene z uredbo o banovinskia trošarina.* od 2v_ marca 1935 (Službeni List dravske banovine od 10. IV. 193o. Seda i pa noj naloži z določbo ^ 31 novega finančnega zakona skupna banovinska trošarina na sledeče predmete' kline za brit v ene aparate, dodatki za kavo, ocetna kislina, ocet od alkohola, vinski ocet, soda kavstična, amo-njakava kristalna, bikorbona. Č!im bo finančni zakon za L 1936/37 objavljen, bo imel čl. 5 uredbe o banovinskih trošarinah še to dodatno določbo: »Finančni organa popišejo pri proda jedcih na drobno in na debelo vse zailoge klin za britvene aparate, dodatka na kavo, ocetne kisline, oota od alkohola in vina, sode ka-vsti-čne, cmonja-kove, kristalne in bikarbone in se pobere trošarina, odnosno razlrka v nična stopnji.« — Vse to se ima zgoditi na dan, ko dobi novi fimmrn1' 7-akon obvezno moč, to je dne 1. IV. 1936.
Finončni organi so že te dni dobili nalog, da pop:šejo zaloge predmetov, na katere ®e bo naložila nova skupna banovinska trošarina. Ne vemo, zakaj se ponekod popisujejo zaloge tudi pri konsumentSh, ki imajo n. pr. sodo v zalogi za lastno porabo, ko uredba izrecno določa, da ae »na dan uveljavitve popišejo vse zailoge pri proda jataih na drobno in na debeV>«, dočim nikjer nn sovora o zalogah pri konsumen-tih. Nadi 1 je je iaismo, da se bo pobrala trošarina samo od onih zalog, kii «e bodo na dan 1. IV. t. 1. nahajale pri proda Talcih na drobno m na debelo. O kakem naknadnem pobiranju novo uvedenih trošarin od količin, ki bodo pred 1. IV. 1936 prodane, ne more biti govora.
Gospodarske vesti
— Cene električnemu toku. Iz elektrarni-§kih krogov nam pišejo: Na zadnjem zasedanju banovinskega sveta se je mnogo govorilo in razpravljalo o elektrilikaciji dravske banovine. Naravno je, da so se razmotrivale in primerjale tudi cene. ki jih zaračunavajo vodilna podjetja in ki občine in odjemalce toka najbolj zanimajo. Navajalo se je. da je cena toku za luč pri Kranjskih deželnih elektrarnah (KDE) 3.25 Din od kilovatne ure, dočim Fala zaračunava po Din. Objektivnemu računarju se pa to ne'zdi po- | polnoma točno. Cena toku po 3.25 Din pri KDE ne predstavlja dejanske cene toka, ker se v večini občin pobirajo pribitki za izgraditev in vzdrževanje krajevnih omrežij, ki znašajo približno 2. Din od Kilovatne ure, v nekaterih omrežjih pa še več, tako da znaša efektivna cena toka brez tanovinske in državne trošarine preko 5. Dki. V navedenih cenah pale od 5-8 Din so pa zapopadeni tudi ti pribitki. Razmeroma visoko ceno toka od 8. Din je najti le v posameznih primerih, in sicer pri malih občinah z velikimi krajevnimi omrežji, kjer je visoka cena toku posledica nesorazmerno visokih investicij. Take razmere obstojajo tudi v področju KDE ter se imajo take občine zahvaliti velikopotezni podpori banovine, da nimajo tako visokih cen. Kar se Fale tiče. bi gotovo tudi ona mogla izvršiti elektrifikacijo krajev, ki težijo proti njej, če bi banovina udeleženim občinam izkazala enako uslužnost kakor občinam, ki so priključene na KDE, in ako bi olčine prevzele ista jamstva za investicije kakor one, ki so priključene na
KDE. Ker se je med debato v banovinskem svetu naglašalo z merodajnega mesta, da gre le za preskrbo prebivalstva s ceneno električno energijo in se ne namerava izpodrivati zasebnih elektrarn, interesenti pričakujejo, da bo banovina tam kjer se radi neugodnih razmer morajo s strani občin zahievati visoke cene za tok, dala finančno pomoč tem občinam, ne glede na to, ali dobavljajo tok od KDE ali pa od zasebnih elektrarn-
= Zborovanje gostilničarjev za mariborsko okolico. V gostilni Moti na Pobrežju pri Mariboru je bil te dni redni letna občni zbor Združenja gostilničarjev za mariborsko okolico, ki ga je otvoril in vodil dolgoletni zasilužni predsednik g. Matija Holc. Po uvodnih formalnostih je g. Hale podal izčrpno poročilo, iz katerega je bilo nazvideti, da ae združenje nd ustrašilo nobenega truda za dobrobit in procvit gostilni carskega stanu. Med mnogimi težavami. ki tarejo našega gostilničarja, je predvsem omeniti številne vinotoče -in prekomerno izdajo dovolil za osnovanje novih gostiilničarsknh obratov. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje Združenje 303 Slane in da je eno najmočnejših v dravski banovini. Blagajniško poročilo izkazuje v preteklem letu 4000 dinarjev prebitka, premoženje Združenja pa znaša 52.000 D.in. Po poročilu nadzorstvenega odbora so sledile volitve in se je izvolila naslednja nova uprava: Ma+Ha eedniik, Herman Posti podpredsednik, odborniki: Peter Trinko. Josin Ke+iš. Frane Pec. Mihael Kovačič, Janko Maks Urbane. Manila Šarh. M ar1 j* SfVli-go' in Anton KeremVič: v nadzorstvenem odboru so: Jakob Grašlč. Slavko Lebe in Josin Finžger. Na koncu zbrovania je bila spreieta resolucija proti novrn gostinskim obratom in protii številnim vinoto-čem
= Cena bencinu. Iz poslovnega poročila
upravnega odbora ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba posnemamo glede cen bencinu naslednje podrobnosti: Med posameznimi kraji v naši državi se opaža precejšnja razlika glede cen bencinu, kar neugodno vpliva na avtomobilski turizem. Tako stane v Beogradu bencin 6.80—7 Din,
v Zagrebu 8 Din, v Mariboru 8.20 Din, v Ljubljani 8.40—8.50 Din, v Sarajevu 8.65 Din, na Cettaju pa celo 9.50 Din za liter na črpalki. Te razlike v ceni izvirajo iz naslednjih okolnosti: Za uvoz bencina v Jugoslavijo prihaja v poštev le Rumunija in deloma Poljska. Ameriški bencin pride preko Hamburga predrag. V naši državi pa imamo štiri rafinerije, od katerih sta dve v Brodu ln Capragu v obratu, dočim ostali dve manjši (v Dravogradu in Osi-jeku)) nekako dogovorno ne obratujeta. En kg rumunskega bencina, dostavljenega v Ljubljano, stane okrog 10 Din; od te vsote o upade na vrednost samega bencina le 0.72 Din, na prevoz iz rafinerije do Ljubljane 0.38 Din, na tehtanje, pretakanje, razvoz in kalo 0.10 Din, na razne dajatve pa 8.20 Din. Pri ceni 10 Din za kg znašajo nakupni stroški za 1 liter okrog 7.50 Din. V Zagrebu je bencin za 35 do 40 par cenejši, kolikor znaša približno razlika v prevoznim od Zagreba do Ljubljane. Zanimivo je, da se uvaža rumunski bencin preko Dunaja v Maribor ceneje, kakor preko Zagreba, ker pride bencin po Dunavu po ladjah-tanker-jih in je zaradi tega prevoznina nižja. To je tudi razlog, zakaj Je v Mariboru bencin cenejši, k čemur pride še konkurenčni moment glede na bližino meje. V Beograd se uvažajo večje količine po Dunavu in so zato transportni stroški minimalni. Razen tega znaša trošarina v Beogradu le 20 par in
tam ni banovinske trošarine, ki znaša na ostalem področju 1 Din. Visoka cena, ki jo moramo plačati v Jugoslaviji, čeprav stane blago v rafineriji le okrog 70 par za kg, je posledica javnih dajatev, pa tudi visoka zaščite, ki jo uživajo domače rafinerije in ki znaša okrog 2 Din pri kg.
* Tečaj za avtogensko varjenje v Skofjl Loki. Zavod aa pospeševanje obrta Zbornice za T0I v Ljubljani priredi v času od 26. marca do 7. aprila t. 1. celodnevni tečaj za avtogensko varjenje v Skofji Loku Vežbalo se bo v varjenju železa, bakra in aluminija. Udeleženci si morajo sami preskrbeti 10 do 20 železnih pločic v dimenzijah 5X40 cm, nekaj profilnega ieleza po možnosti v različni debelini ter nekaj pločevine iz bakra in aluminija. S seboj naj-prinesejo tudi kake zlomljene predmete i* litega ali drugega železa. Udeležbo je prijaviti neposredno Združenju obrtnikov v Skofji Loki do najkasneje 28. marca. Tam se dobe podrobnejša pojasnila. Pristojbina za tečaj znaša za mojstre 100 Din, za pomočnike 50 Din. siromašnim in brezposelnim pa se na prošnjo po redno obiskovanem tečaju vrne. Udeleženci se morajo zglasiti 26. marca 1936 ob 8. uri v prostorih Združenja obrtnikov v Skofji Loki.
= Dobave: Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo 12 induktor-skih namiznih telefonskih aparatov, do 24. t. m. glede dobave kablov, kabelskih končnikov ter raznega varnostnega materija la Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Ze-munu sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 7.500 kg svinjske masti in do 26. t. m. glede dobave 1.000 kg čaja. Uprava I. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 1. aprila ponudbe za dobavo raznih žebljev in zakovic. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave borovih telegrafskih drogov, podzemnega kabla in raznega materiala za kabel ter 155 kg črne kravine. do 5. aprila za dobavo 2 gibljivih osovin za pogon tahometra, raznih železnih vijakov in matic Dne 20. t., m. bo ▼ intendanturi dravske divHjske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija sa dobavlja nje mesa ljubljanski garniziji ca čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Dne 25. t. m. bo v pisarni komisarja dravska vojne bolnice v Ljubljani znMinPna iistmena dražba z* dobavlja nje telečjega mesa in mleka po dnevni potrebi.
Odlikovanja v prometni službi
Borze
19. marca
V beograjskem privatnem kliringu <to ee danes trgovali avstrijski šilingi po 0.80, angleški funti po 250 in grški boni po 30 30 dočim so se španske pezete nudile po &35 Nemški klirinSki čeki so se trgovali po'13.9649.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala po 3o6 (v Beogradu po 356.50). Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 71.25.
Devize
Beograd. London 215.13 — 217.1», Pariz 2S7 96 - 289 40 Newyork 4302.88 — 4339.20, Ne\vyork kabel 4324.88 - 4351.20. Curih 1424 22 — 1431.29 Praga 180 69 — 181 «0-Amsterdam 296851 - 2983.11, Berlin 1751.33
-	1765.21 Bruselj 736.61 — 740.57. Varšava 821.28 — '827 78.
Curih. Beograd 7. Pariz 20-22, London 15.1425, Newyork 304.75. Bruselj 51.70. Milan 24.20, Madrid 41.90, Amsterdam 208 425, Berlin 123.15 Dunaj 56-60. Atene 2,90. Bukarešta 2.50, 'Praga 12,695. Stockholm 78.05.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 365 — 357 4% agrarne 43 den.. 6% be-gluške 64.50 den., 6% dalm. agrarne 60-75
—	6150, 7% invest. 79.50 — 80, 7% Blair 7150 - 72 8% Blair 80-50 - 82; delnice: PAB 240.50 den., Sečerana Osijek 150
^Beograd. Vojna škoda 356.50 - 357 (356-50). 4% agrarne - (46), 6"/. begluske 6525 - 65 40 (65.25) 6% dalm. agrarne 6325 - 63.40 (6325 - 63-40). 7% invest. 81 den. 7% BlaiT 72 - 72 50. 7% Drž. hip. tanka 81-74 den. 8% Blair 80.50 - 81.n0, Narodna banka 6400 bi.. PAB 242 -Ž43 (242 — 242.50)
Blagovna tržBča
+ Liverpool, 18. marca. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za marc 5.99 (prejšnji dan 5.99). za okt 5.50 (5,50).
-f Newyork, Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za marc 11.41 (11.88). za okt. 10.11 (10.19).
S 0 K 0 I
Narašča jsko popoldne Ljubljanskega Sokola
Po lepo uspeta dečjd čajanki se j« vršilo včeraj popoldne ob 17. v telovadnici Narodnega doma sijajno uspelo telovadno popoldne moškega in ženskega naraščaja, ki je ldjub krasnemu popoldnevu privabilo v sokoisko telovadnico izredno veliko število prijateljev sokoteke mladine. Prireditev so posetiSi br. dr Viktor Murnik I. nem. staroste SSKJ br. Engelbert Gangl, pod-načenik SSKJ br. Jože Jeras, iupni načelnik br. Lojze Vrhovec, tajnik br. Stane ! Flegar, starosto Sokola III. br. Lojze Ur-I bančič, podstarosta Sokola IV. br. Gerzrf-nič in seveda društvena uprava Ljubljanskega Sokola s starosto br. Kajzeljem n« eehi. Pročelje sokolske telovadnice je bito okrašeno z veliko državno trobojnico, v sredini s sliko prvega Sokole, našega i mladega kralja Petra II.
Točno ob 17. je ob zvokih sokolske koračnice prikorakalo v telovadnico 16 na-rašSajnlc, ld so proste vaje, sestava s. Joie Trdinove, »a pokrajinski zlet v Subotico 1936 opravile odlično in skladno med navdušenima ovacijami gledalcev. Po narašča j nicah je nastopila vrsta moškega naraščate na drogu, kjer smo videli vzorno izvedene vaje, primerne moškemu naraščaju. —- Ljubljanskemu Sokolu, k; na^n je vzgojil Se celo vrsto mednarodnih tekmovalcev, ni treba biiti v skrbeh, (H bi mu zmanjkalo mednarodnih borcev. Vidi se, da :nw naraščaj izvrstne vodnik?, ki ee v polni meri zavedat*) pravilne vzgoje svo-, jega naraščaja. Sest nemaščajnac je ua*>
Odlikovani so pri ravnateljstva driavnib
železnic v Ljubljani:
i redom sv. Save 4. stopnje: inž. Turba Jožel, referent za zgradbe pri evidenci stanovanj. inž. Debevec Frane, vodja sekcije
za vzdrževanje proge, inž. Hlnterleehner Franc, ief sekcije za vzdrževanje proge;
s redom Jugoslovenske krone 5. stopnje: inž. Leben Janez, vodja sekcije za vzdrževanje proge, Suhadolnik Ivan, transp. kontrolor, inž. Milhofer Zvon i mir vodja odseka, Turk Ivan. adm. uradnik. Cernie Andrej, vodja postaje, dr. Zekar Franc, adm. uradnik, Bradaška Peter, kalkulant blagovne blagajne, Bregant Ivan, zastopnik JDZ v Postojni, Cajnko Anton in Javec Štefan, vodji postaje. Hlebce Jožef, adm. uradnik, Ka-fou Ivau in Keržar Janez, vodji postaje, Korpa Janez. adm. uradnik. Kranjc Ljude-vit, kalkulant, Likar Stanislav in Mihič Alojzij, adm. uradnika, Novak Janez, postajni blagajnik. Razpotnik Srečko, vodja postaje, dr. Meliva Viktor, konceptni uradnik pravnega oddelka;
s redom sv. Save 6. stopnje; inž. Subic Stanko, vodja sekcije za vzdrževanje proge, inž. Karis Boris, vodja signalne sekcije, Ar-tid Franc. Hvala Hijeronij, Celan Valentin in Deisinger Milan, adm. uradniki, Fettich-Frankheim Friderik, vodja postaje, Mislej Oskar. Nahtigal Friderik. Pakiž Jožef. Petek Alfred, Ponikvar Ciril, Tancik Edvard, adm. uradniki. Veber Albin, blagovni blagajnik, inž. Golob Janez, vršilec dolžnosti vodje sekcije, Hvastja Frančišek, adm. uradnik. inž. Kuliš Vinko, vodja kemijskega laboratorija, Borštnik Bruno in Boštele Mihael, adm. uradnika, Peglar Ivan. blagovni blagajnik. Cerkvenik Angelik, Kastelic Janez in Kesler Franc. adm. uradniki, Krulej Adalbert, Lah Andrej in Lavrin Ivan. vodje postaje, Mešiček Hugo, šolski uradnik, Par Ivan. adm. uradnik, Privšek Franc, vodja postaje. Pšeničnik Anton, rezervni uradnik. Rajner Jožef. adm. uradnik, Repni k Anton, blagovni blagajnik, Sedej Frančišek, vodja postaje. Sršen Izidor, tajnik postaje, Sijanec Anton, rezervni uradnik, škerjanc Ivan. vodja postaje. Štrukelj Albert. Uršič Franc in Vauda Ivo. adm. uradniki. Vrabec Mihael, šolski uradnik. Zupane Franc, adm. uradnik. Rauš Ivan. nadzornik proge, Jordan Vincenc in Kremžar Jakob, strojevodje.
Kremžar KareL, nadzornik strojev. Turna Frančišek, vodja ekspozitura, Skofič Virgilj.
tehnični uradnik Konča r K. Jožef, adm. uradnik Ulžer Janez, tehnični uradnik;
a zlate kslajoe sa vestne slaibe: Polak Franc, vodja pisarne. Zavrl Alojzij, vodja postaje, Robnik Franc, strojevodja, Gale Rudolf in Golob Franc, tehn uradnika. Pretnar Jakob, vodja ekspoziture, Grebene Frančišek, vodja delavnice, Kokoij Ivan, odpravnik vlakov, Ručman Alojzij in Stemberger Leopold, vodji postaje, Zupančič Frančišek, odpravnik vlakov. Brumen Albert, zastopnik JDZ v Podbrdu, Česen Janez Kalkulaut, Kolenc Ivan, blagovni blagajnik, Pintar Pavel postajni blagajnik, Budina Lovrenc, šolski" uradnik, Feldin Henrik, adm. uradnik, Fratina Ludvik skladiščnik, Skubic Jožef, adm. uradnik. Mežnar Simon, vlakovodja. Molk Anton, revizor, Robič Pavel in Soklič Mihael vlakovodji, Buhmajster Konrad. Del-fi Ivan Poženel Valentin in Rožič lilaž, nadzorniki proge, Rustja Franc in Trevec Aloizij, nadzornika, Rataj Jernej, skladiščnik,' Skuk Josip, vodja ekspoziture, Gregor-ka Boris, strojno-tehnični uradnik, Bartelj Jakobina. blagajnik. Butara Janez in Jenko Janez, odpravnika vlakov. Pisanski Franc vodja postaje. Outrata Karol, Keržič Jožef in Leder Frančišek, adm. uradniki, Narad Franc vozovni uradnik. Puc Andrej, kalkulant, Truhlarž Franc, risar grafikonov, Zu-pan-Novak M. Roža. adm. uradnik, Fugma Vladimir nadzornik signala. Jereb Jožer, nadzornik proge, Pavlin Franc in Stajer U. Alojz, strojevodje^- Stefula Anton, nadzornik proge, Rebec Ludvik. Lukežič Vinko, Fer-din Herman RajŠp Aleks, Hribar- Avguštin, Primec Janez, Jeklič Jakob in Pere Andrej,
zvaničniki;
g srebrno kolajno «a vestno službo: Jordan Henrik, nadzornik proge, Gerželj Ivan, Kašman Karel. Grmovšek Štefan, Likon Franc Repina Jožef, Retinger Bogomir, Gre-gorin Ciril, Bostid Franc, Grašič Ferdinand, Levstek Alojzij, Mežnar Janez, PuSnik Kari, Sil nik Ivan, Cernezelj Miklavž. Pohl Ernest, Peiorc Rudolf, Urbane Janez, Cvahte Karol, Kapun Alojz Legin Lenart, Preglav Franc, Rogina Franc Babnik Anton, Botek Franc, Krašovec Josip in Mugerii Janez., zvaničniki. Vidmar Pavel, služitelj, Kolarid J. Franc, delavec.
v okusili..	. i/ulekcah prav dobro iz-
vedlo vaje s kolebndoomi, ki so občinstvu | izredno ugajale. Obi.o zabave in prisrčnega smeha so vzbudile raznoterosti nera-ščajnikov, kjer smo videli razne skoke, salte in premete v vzorni izvedbi. Imenitno so se odreziaile tudi nairašVijnice s preskoki pr.ikio konja na šir s prožno desko. Dekieta so pokazala izvrstme preskoke, ter jim je občinstvo marvdušeno ploskalo. Najlepša točka sicer kratkega, e dobro izvedenega sporeda so bili plesi moškega in ženskega naraščaja v narodnih nošah s spremiljevanjem soikolskega jazza. Fantfle in dekleta so zaplesali narodne plese od kmečkega valčka do polke, med burnimi ovacijami. ki se kar niso hotele poleči jn so morali to točko ponoviti. Po uspelem naraščajskem popoldnevu je bila v sokolski telovadnici prijetna sokolska zabava mladine, ki je potekla zelo prisrčno v splošno zadovoljstvo vseh številnih posetnikov. Vad rt oljskemu zboru Ljubljanskega Sokola, zlasti pa vodnikom naraščaja k uspeli prireditvi iskreno oe^titamo
Sejo zbora društvenih načelnikov in na-čelnlc je sklicalo načelni štvo ljubljanske sokolske župe za nedeljo 22. t. m. ob 8. dopoldne v lutkovni dvorani Sokolskega doma na Taboru. Ker bo na dnevnem redu poleg izvolitve novega načelništva tudi več važnih reči, se pozivajo bratje načelniki in sestre načelnice, da se seje točno in zanesljivo udeleže. Načelništvo ljubljanske sokolske župe sporoča edinicam, da se za soboto 21. in nedeljo 22. t. m. sklicani delovni sestanek načelnikov in načelnic zaradi nastalih zaprek ne bo vršil.
RADIO
domačih in »no aa kratkih, nor najdete v ilustri radio, gledališče naročnina Din 12 hrezohvezno na Ljubljana. Knaf-
Požar v gorski vasi
čepulje, 19. marca.
Cepulje so gOTgka vasica na grebenu hribovja, ki se vleče od Sv. Jošta proti Skofji Loki. V tej vasici je nastal preteklo noč ogenj, ki je spravil ljudi sredi spanja na noge. Gorel je skedenj posestnika Janeza Bajta. Ker v vasi vode ni v izobilju, so imeli plameni lahko delo. Na varno so spravili le mlatilnico in pajtelj. Ogenj je prvi opazil posestnikov sin Benedik Franc, ki se je bil zaradi prasketanja in svetli-kanja zbudil. Planil je pokonci in brž hitel na pomoč. Skedenj je bil zavarovan in ga zadnje leto niso mno<ro uporabljali, ker si je zgradil erosnodar lani novo h;šo z gospodarskim poslopjem vred. Sumi se. da je bil ogenj podtaknjen.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 20. marca: Ob 15. Goljemanov. Izven. Dijaška predstava- Globoko znižane cene. 10 Din.
Ob 20. Družinski oče. Red Četrtek. Sobota, 21.: Družinski oče Red B. Nedelja, 22.: Vesela božja pot Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ljubljanska drama. Prihodnjo soboto bo premiera Weflove zgodovinske drame Juarz in Maksimilijan, ki jo študira inž. Stupica.
OPERA
Petek, 20.: Zaprto.	.. „
Sobota, 21.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrom Izven. Cene od 34 Din navzdol. Nedelja. 22.: ob 15. Apropos. kaj dele Am-dula? Izven. Cene od 30 Din navzdol, ob 20. Katarina I »maj lova Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponede'jek, 23.: ob 19. Materinska prodava. Izven.
Šentjakobsko gledaliKe
ZaSetek ob 20.16-Sobota, 21.: Kikiriki. Nedelja 22.: Kikiriki Zadnjit.
Pri pojavih zastruplfenja
oovzročenih po pokvarjenih jedilih. Je pra-•"'^sno uporabljena naravna
FRANZ* JOSEFOVA
grenčica dobro sredstvo.
Op r«* a te 16485/86
Točne sporede vseh zemskih oddajnih postaj malnih in dolgih valovih rani tedenski reviji ca film »Na* val« Mesečna Zahtevajte brezplačno in ogled en izvod. Uprava: Ijeva ulica 5.
★
Izvleček iz programov Petek 20. marca
Beograd 16: Arije. — 18: Plesna glasba.
—	19_50: Narodne pesmi — 20.30: Orkestralen koncert. — 21: Iz Zagrefca. — 22.20- Plošče. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Godalna kvartet. — 20: Skladbe za čelo. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Pesmi. — 22.15: Plesna rmtzika. — Praga 19.20: Orkestra en koncert — 20: Ibsen-Griegov »Peer Gynt«. — 22.20: Plošče. — 22.30: Simfoničen koncert.— 22.50: Mešan program. — Dunaj 12: Operetne melodije.
—	15.20: Sonata za mandolino in klavr. — 16.05: Plošče — 17.40: Komorna glasba
—	19.30- Barska muzika. — 20: Beethoven: VI. simfonija. — 20.45: Lahka godba orkestra. — 22.10: Arije in pesmi — 23:15. Plošče. — Berlin 18: Zbor orkester, in solisti. — 19: Serenade in sni te. — 20.10: Valčkov večer. — 20.45: Brahmsova gas-ba. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — MOnchen 18: Lahka glasba — 19- Dekliški pevsk' zbor. — 19.30: Plošče. — 20.10: Operni večer. — 22.30: Bruckner: IV. simfonija _ 23.30: Prenost iz Stuttgarta. — Stuttgart 18: Kakor Berlin. — 19: Pevski koncert. — 20.10: Večer operne glasbe. — 21.15: Revija plošč. — 22.30: Koncert orkestra m solistov. — 34: Opera »Boris Go-dunov« 1. del. — Rim 17: Simfoničen koncert — 20.35: Operetni večer. — 23.30: Plesna muz*ka.
Sobota 21- marca Ljubljana 12: Vesele glasbene točke na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila — 13: Čas. 6pored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremensko poročilo. — 18: Za delopust igra Ršdio orkester. 1840: Obisk pri naših zadružnikih. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinske osebe rarve ustaje (iz Beograda). — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.15: Pozdrav pomladi — pester večer z godto, petjem in prizori. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
IzHa je nova Številka Ilustrirane revije n radio, gledališče, film in modo
MAS VAL
Iz bogate vsebine omenjamo: Ameriški radio, zvezdništvo in »publicity«. O radijskih motnjah. Umetnostni odbor Jugoslovanske pevske zveze. Število radijskih pre-jemrvikov po svetu. Nova poljska oddajna poetoje. Poljska na kratkih valovih. 'Ameriški radio. Kozerija »Med .potujočimi igralci«. Sliike k važnejšim oddajam ljubljanske radijske postaje. Slike iz Ijubljan-ske drame. Slike iz novih filmov. Nove modne skice.
V prilogi: Po opernem »vetu sta izšla izvlečka Masoenetove *Manon« in Janačkove »Ka*e Kabanove«, ki jo prenašajo vse ju~ gosfoveneke oddajne postaie
Programska priloga: prinaša na 32 straneh točne te pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih radijskih postaj na kratflrih, srednjih in dolgih valovih, časovno razpredelnico in seznam oper, operet. koncertov in pestrih večerov vsakega tedne. »NAS VAL« je najcenejša tedenska Ilustrirana revija. Mesečna naročnina znaša Din 12.— Posamezna številka Dm 4.—. Zahtevaijte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uredni-fttvo kx uprave: Ljubljane, Knafljeva t*. 5.
»JUTRO« št. 67
6
FetdE, 20. IU. 1936
Lodlo iz bacilov, hiša iz mikrobov
Očarljivi barvni odtenki zdravnika Aleksandra Fleminga, ki je v svoji stroki — Kulture bakterij kot umetnostno sredstvo
Reševanje EMsworthove odprave na južnem
Na zadnja razstavi Zdravniškega društva v Londonu, na kateri raziskuje cela vrsta zdravnikov plodove svojih prostih ur, občudujejo obiskovalci med drugim dve mali sličici, ki imata komaj po 3 pal-oe v premeru, a vzbujata navzlic temu pokornost s svojimi nenavadnimi barvami. Ti sličici sta pravo svetovno čudo. N;sta bili namreč poslikani z navadnimi barvami. čeprav visita v oddelku akvarelov, temveč z — bacili.
Zdravnik umetnik, ki je ti delci napravil je prof. Aleksander Fleming iz bolnišnice St. Mary v Londonu. Z veliko skrbnostjo je svoje bakterijske kulture razdelil na maK površini tako. da so morale dati določeno risbo. Potem je v peči redil te kulture po en dan ali dva in po večkratni ponovitvi tega procesa z bakter; jami razlilčnih vrst ie dosegel nenavadno očarljive barvne odtenke.
Na eni izmed slik vidiš na nekoliko vio-letno otenjenih valovih bojno ladjo v plamenih. Nad vso sliko je rdečkasti soi pla-........................................................
Skakanje s padali — ruski šport
Kakor znano, je postalo v Rusiji skakanje s padali pravi narodni šport. V Kijevu so n. pr. pred poldrugim letom zgradili sedem 35 do 37 m visokih skakalnih stolpov, ki omogočajo vsakomur gojitev tega športa. S pomočjo teh stolpov so samo v tem mestu v zadnjem letu izvežbali baje 55-000 ljudi za skakanje s padalom.
Sovjetske oblasti skrbijo z velikimi propagandnimi tekmami in na vse druge načine, da bi se ta šport čim bolj razširil. Pred kratkim so trije ruski piloti tvegali kaj nevaren skok iz precejšnje višine v morje. Padala so se odprla sicer v redu,skakalci pa so imeli mnogo dela. da so se obdržali na površini morja. Pred njihovim skokom so spustili na morje, prav tako s padali, tri gumaste čolne. Z veliko težavo so piloti priplavali do njih in se spravili nato z njimi na kopno. Tam so jih z navdušenjem sprejeli neštevilni gledalci, ki so prisostvovali niihovi nevarni produkciji. v
Srce maršala Pilsisdskega
Kakor poročajo iz Varšave, bodo 12. maja prepeljali srce maršala Pilsudskega na vi'nsko glavno pokopališče, kjer mu gladijo velik mavzolej. Kakor znano, bodo srce položili poleg zemeljskih ostankov matere poljskega narodnega junaka, ki so jih piepeljali iz Litovske v Vilno.
menov. Če se boš zanimal za etvar podrobneje, boš zvedel z začudenjem, da niso violetni valovi nič drugega nego »ba-cillus violaceus«, rdečkasti soj predstavlja »bacillus prodigiosus«, žareči rdečkasti rumeni pismeni pa so »bacillus staphyiococ-cus«.
Stafilokoki so tasti nevarni bacili, ki zastrupljajo in razkrajajo človeško kri, povzročajo gnojenja in neredko smrt Tu ne morejo več škodovati, ker so seveda skrbno zaprti pod tenkim steklom.
Druga sličica je manj nevarne, a zato tem bolj impresionistična, da se tako izrazimo. V čudoviti barvni mešanici spo-
znaš letoviško hišo opekaste barve, z nežno rožnato streho, obdano z rjavo zelenimi drevesi. Te slike prof. Fleming ni izdelal z bacili, temveč z mikrobi in glivam'. Temno zeleno barvo daje n. pr. glivica
E lesni, kakršno viddš povsod na vlažnih rajih.
Treba je poznati le prave kulture za določene barve, to je vsa »umetnost«, pra vi prof. Fleming skromno. Naj si že bo umetnost ali ne, gotovo ie to nekaj edinstvenega. Kajti še nikoli v zgodovini človeštva še ni bilo slikarja, ki bi bil gorečo ladjo naslikal z bacili in letoviško hišico z mikrobi!
Naskok na Himalajo
Carica ln železnica
Angleški monter Arthur Day, ki je v dvornih vlokih prepotoval več nego 8000 km. je po 32 letih službe stopil v pokoj. Ob tej ppiiiliki ga je obiskal neki reporter, kateremu je med drugim povedal tudi zanimivo zgodbico o zadnji carici Aleksandri.
Prišla je carica v posete na Angdeško in Vlak jo je peljati proti Sandringbaimu. Hnpomo je opazil Day, ki se je vozil v tem dvornem vlaku, caričinega adijutanta, da maha kaikor nor skozi okno. Vlak eo takoj ustavili in sio zvedeli, da je tempo vožnje, okrog 65 km na uro, prestrašili carico, ki je bila v Rusiji vajena, da eo vozili le s polovico te brzine. Seveda so ca-rieo potem voziili z »rusko brzino«.
Ali bi se zopet ločili od svojega moža?
Neki newyorški list je zastavil svojim či-tateljicam, ki so se kdaj ločile, vprašanje, da-li bi se danes zopet ločile od svojega bivšega moža. Prejel je 8749 odgovorov in ti so zelo zanimivi, ker kažejo, da se ameriška žena danes vendarle ne navdušuje več toliko za ločitev, kakor običajno menimo. Samo 500 žen. Ki so se znova poročile. je izjavilo, da jim ni žal ločitve, vse ostale, posebno tiste, ki imajo otroke, pa so izjavile, da ločitev bridko obžalujejo.
* k r < i, ■ ■
Poročali smo že, da je odpotovala v Indijo angleška ekspedicija pod vodstvom znanega hribolazca Ruttledgeja. Cilj te odprave je naskok na Monnt Everest. Zdaj javljajo iz Pariza, da pripravljajo nekaj stičnega tudi FmneozL Tndi oni bi se radi povzpeli na vršace Himalaje, ki štrlijo 8000 m viso j proti nebu
Troje razmerij za moževim
hrbtom
»Srčne bolečine44 mlade Henrijete
Ko se je Štefan v Pragi poročil pred tremi leti s Henrijeto, mu je bilo 27 let. nji pa 22 in vsi so se čudili neenakemu paru. On je bil visok, vitek, njegov obraz je bil strog in vedno resen, ona pa majhna, mična, vedno vesela, vedno nasmejana. Štefan je bil neprestano na poslovnih potovanjih, še celo na obletnico poročnega dne je bil nekje na Moravskem sam, seveda po poslih. Komaj vsaka dva tedna enkrat sta se mladoporočenca videla za kratke ure. Navzlic temu je kazalo, da vlada v zakonu popolna harmonija. Ko je čez dve leti mož na potovanju v vlaku srečal nekega bivšega sošolca in mu je ta sošolec povedal, da je že leto dni
Francoski zunanji minister v Londonu
Plene Ettenae F lan din z ravnateljem svojega kabineta* Bochatom,
prihaja v londonski Fordgn Office
ločen, ker mu je bila žena nezvesta, se je Štefan začudil: »Kako je to mogoče? Svoji ženi zaupam slepo. Ne morem si niti predstavljati ...«
Spet je minilo leto. V zakonu je bilo videti še vedno vse v redu. Mož je postal v tem času nemara še bolj resen, nekoč pa je ženo nenadoma vprašal: »Povej mi. Henri-jeta. ali si mi sploh zvesta?« Ona se je na glas zasmejala in dejala: »Kako moreš kaj takšnega samo vprašati?« Štefan je bil vprašal kar tako. Dva dni pozneje je bil spet na potovanju in naključje je hotelo, da se je srečal v vlaku spet s svojim bivšim sošolcem. To svidenje je poteklo malo drugače nego prvič, kajti zdaj je imel sošolec povedati Štefanu kaj drugega: »Že davno sem te hotel obiskati, pa sem vedno odlagal. Vzroki so umljivi. Ti ne veš torej prav nič o tem, da ima tvoja žena istočasno kar tri razmerja: z nekim samskim zdravnikom, z nekim arhitektom in nekim uradnikom? Vsi trije možje ne vedo drug za drugega, vedo pa drugi ljudje, in tudi postrežnica tvoje žene ve vse...« Štefan se je zasmejal. »Vem iz najbolj zanesljivega vira«, je dejal prijatelj. Štefan mu sicer niti od daleč ni verjel, vendar pa je uro pozneje, ko je izstopil v nekem kraju, telefonično pozval svojo mater: »Prosim te, pojdi jutri popoldne v moje stanovanje, pa pojutrišnjem, pa vsak dan... Jaz se vrnem Sele čec 14 dni...«
Štefanova mati je stopila naslednji dan v stanovanje svojega sina. Ko je zavila v nli-co, se je na oknu stanovanja za trenutek pojavila glava njene snahe. Okno se je takoj zaprlo. Ko je pozvonila, je odprla postrežnica: »Ah. poljubljam roko. mOostiva. Gospe ni doma, pred pol ure Je odšla...« In ni kazalo, da bi hotela staro damo spustiti v stanovanje. Ta pa je napravila kratek proces. Odrinila je postrežnico stran, češ: »Pravkar sem jo opazila pri oknu.« Stopila je v snahino spalnico. Kar je tam zagledala, je bilo zelo žalostno. Henrijeta je stala tam kakor modelka v kakšnem slikarskem ateljeju, za vrati odprte omare pa je stal mladi, samski zdravnik... Henrijeta je imela eno samo razlago: »Gospod doktor me je pravkar temeljito pregledal, ker sem že nekaj časa čutila bolečine v srcu. Doslej sem o tem molčala, ker nisem hotela plašiti Štefana, ki ima svoje skrbi.« Stara gospa je ostavila stanovanje brez besede. V predsobi je stala postrežnica Marija, tulila in potrdila vse: zdaj prihaja zdravnik, zdaj arhitekt in zdaj uradnik... Ti trije možje pred sodnikom niso hoteli ničesar izjaviti. Sodniki so zakon ločili po ženini krivdi. Pa je bila res samo žena kriva?

JT
mmmR
*/7 UP	" <■ -	vAJ.
mmmmmi^m

Posadka raziskovalne ladje »Discovery« pri vhodu v EIlsworth-Kenyonov» prezimovališče v Mali Ameriki na južnem tečaju
Športnice in lepota
Iz najlepSega športa lahko nastane mučna dolžnost
Angleške športnice debatirajo vneto o nekih izjavah 21-letne gdč. Evie Pinchin-Bove, ki si je v letošnjih Fisinih tekmah v Innsbrucku priborila svetovno prvenstvo v BLiU&kem teku za dame. Pinchinsova, ki je telo dražestno dekle, je dejala:
»Nikoli bi ne hotela postati atletka. ki bi je bile same mišice in kosti. Lepa zunanjost mi je dosti važnejša od najbolj častnih prvenstvenih naslovov. Ce se kakšna ženska stalno vežba za kakšno &portno tekmo, se kaj lahko zgodi, da se zavoljo hudih telesnih in duševnih naporov pre-utrudi, tako da ni videti več posebno vabljiva. Iz tega razloga mi zadostuje moj letošnji uspeh na Tirolskem in se ne bom več pripravljala za kakšno novo tekmovanje. Naslov svetovnega prvenstva je za drugo leto tedaj spet na razpolago. Za svojo osebno zabavo se bom seveda še nadalje smučala, a nehala bom, kadar mi bo zadosti. Damoklejev meč novega tekmovanja naredi tudi iz najlepšega športa mučno dolžnost.«
V diskusiji o teh besedah zavzemajo angleške športnice seveda zelo različna zre-lišča. Nekatere opozarjajo na to, da je Helen WiIls-Moodv navzlic svojim številnim in gotovo zelo težkim tekmam ostala dra-žestna ženska ter ni kazala prav nobCTiih neprijetnih j>osledic Bvojega stalnega, napornega treninga. Med isti odporni ženski tip spadata Sonja Henie in nje največja konkurentka Cecilija Colledge, ki sta ostali navzlic svojim svetovnim uspehom na ledu vendarle tako sveži hi lepi kakor le kakšna ženska, ki neguje samo svojo lepoto. Nasprotno pa je tudi mnogo športnic, ki so živ dokaz za trditve gdč. Pinchinsove. Mnogo je med njimi takšnih, ki so doživete po kakšnem tekmovanju, tudi če so ostale zmagovalke, živčni zlom, ker se narava ni mogla po prejšnjih naporih drugače sprostiti. Takšni doživljaji gotovo ne morejo imeti ugodnih posledic za zunanjost in du-ševnost dotičnih športnic, zadostuje pa tudi izguba teže. ki se pojavlja po hudem treningu in tekmovanju, da njihova lepota utrpi zgubo.
na prvem sprehodu
Tudi London ima svojo otroško senzacijo
Ves London se živahno zamima za usodo četvorokov, ki jih je rodila v lanskem novembru neka ga. Milesova. Ti otroci niso v angleški prestolnici nič manj popularni nego slovite petorčice v Kanadi.
Na svoja kliniki jih je negoval izvrstni zdravnik za otroke dr. Harrison, ki je se* da/j dovolil, da jih sme mati prvič popeljati na sprehod. To se je zgodilo v otroškem vozičku, lei so ga nalašč zgradili za mailčke. V njem je dovolj prostora, da le-žrita lahko Anne in.. Paul udobno na le-
Nahodu obetajo konec
Vseh nahodov bo konec — če je namreč popolnoma res, kar pripoveduje zdravniški sodelovalec londonskega »Daily Ex-pressa« o poskusih bratov zdravnikov Davida in Roberta Thomson a
Dr. David Thomson je vodja enega izmed laboratorijev v bolnišnici Sv. Pavla v Londonu. Tam je s svojim bratom delal poskuse z bacili, ki povzročajo nahod in s klicami bronhitisa Uspeh teh poskusov je bil serum, ki se ne vbrizgava kakor drugi serumi, temveč ga pacient enostavno zavžije. Najprvo sta zdravnika ta pripomoček preizkusila na sebi to čeprav je letošnja zima v Londonu kakor narejena za nahod ter imata tudi neprestano opravka z bacili nahoda, se ju bolezen ni lotila. Videti je še samo treba, kako bo serum zalegel pri drugih ljudeh
Državniki na igralnih kartah
Odkar so pod francoskih kraljem Karlom VIL izumili igralne karte, se njih podobe niso dosti spreminjale. Sedaj pa so spravili v Ameriki v promet karte, ki kažejo namesto običajnih srednjeveških figur slike slovitih ameriških državnikov. Namesto čet-vorice kraljev so Američani uporabili n. pr. četvero svojih državnih predsednikov: Theo-dorja Roosevelta, Wilsona, Washingtona in Lincolna. V vsaki zvezni državi imajo nadalje posebne figure svojih najbolj pomembnih guvernerjev in županov.
Samomorilec na grmadi
S skrivnostnim primerom samomora se bavijo arvstTailskn Hstd. Sredi slovitega avstralskega narodnega parka sta odkril dva drvarja zoglenelo truplo na še kadeči se grmadi. Mrtvec je imel krasne prstane na prstih, ovratno iglo z draguljem ?n dragoceno zapestrao uro. Ni bilo dvema, da je pripadal imovitemu sloju. Na truplu so odkrili tudi sled strela. Delavca sta povedala, da ste nekoliko ur prej na istem mestu videlia elegantno oblečenega moža, ka je kakor besen grabil suihljad in veje ter jih znašal na grmado pod nekim drevesom. Delavca sta ga poklicali«, neznanec pa ni odgovoril, za trenutek ju je gledal s prestrašenim pogledom, potem je stekel kakor blazen proč in se skril v goščavi. Ko 6>ta 3a nekoliko w pozneje mamo tega kraja, ste odkrila njegovo zo-gijeneAo truplo in poteg njega samokres.
Oblasti se sedaj trudijo, da bi pojasnile zaigoneitko tega samomora, kajti dragocenosti, ki so jnh našli pri mrtvecu, ne kažejo, da bi 3o za roparski aH kakšno druj ge vrste umor. Videti je, da je nesrečnež najprvo zažgal grmado. pOtem pa odd m sfcreA nase. Strel pa po vsej priliki oi bil smrten, videti ie oelo, do ni bil neznanec od njega izgubi? niti zavest, tako da ie moraia biti njegova arart t ptamenfc
vi strani, Ernest dn Mihael pa isto tafco udobno na d^-ni. Somo ob sebi umevno, da so prvo v njo četvorčkov filmaili, ptr Miika pa se je po vsej poti živahno zanimala zanje. Mati je moraSa neprestano odgovarjati na vprašanja radovednežev. Seveda je to storila rada kakor vsaka mati, toda ob svojem povratku je izjavi1®, da so .io dosti bolj nego potiskanje vozička utrudili intervjuvi, kn jih je mornila med potjo dovoliti.
Lindbergh odide v Italijo?
Kakor poročajo iz Rima, bo polkovnik Lindbergh prebil s svojo družino po vsej priliki del pomladi ob italijanski revieri v neki vili. ki mu jo je dal na razpolago neki njegov častilec.
Civilizacija pustoši narave
V Parizu se pridno pripravljajo na svetovno razstavo L 1987. V ta namen že podirajo drevesa v bližini Eiffelovega stolpa
ANEKDOTA
Zmagoviti Temistokles je zahteval od An-drijcev veliko vsoto denarja. Nazadnje je dejal: »Prihajam k vam v spremstvu dveh boginj, boginje pregovoritve in boginje moči«.
Nato Andrijci: »Mi pa že imamo dve boginji, ki bodo tvoje namere brezu spe šile — boginjo uboštva in boginjo pomanjkanja«.
VSAK DAN ENA
6ARAG& ---- J-^i
Zvitorepec psi čcpalki.
Ptotak, 20. ICL 19»
Kulturni pregled
Mariborsko kulturno pismo
Literarni večer t Ljudski nnirersi. Z recitiranjem svojih del so nastopili Vida Tauler-jeva, Roža Petelinova, Miran Jare, Fran jo Boš in Tone SeliSkar. V splošnem je iz reci-tiranih del rela socialna misel ln družbena refleksija. Najprej je Ji tal svoje črtice Miran Jarc ter t »Pokrajini«, »Osamelem dekletu«, »Nemem mestu«, »Hlapcu Andreju«, »Sinu« in »Novih ljudeh« nanizal precej socialnih poant. Zatem je prednašala Ruža Petelinova »Privid«, »Mlado pismo«. »V muzeju«, »Mali nusnašalec« in »Borovnice« v katerih vstajajo v pesniSki obliki pred nami nežno podane življenjske sličice Fran jo Roš pa ni s svojimi sestavki »Obtoženec«, »Ob prijateljevem grobu«, »Poletje« in »Gospod s programom« tako ogrel kakor ostali sodelu-joči, četudi je bilo tupatam nekaj izvirnih zanaislekov. Vida Tauferjeva je v »Pomladi«, »Ajdi«, »Smrti«, »Baladi«, »Magdaleni« in »Pomladnih sonetih« izlila obilo mehke lirčne zanositosti in refleksivne usmerjenosti. Socialna stran je bila še posebej krepko začrtana v Seliškarjevih črticah »Pravlji-eac, »Jetnišniea«, Izgnanca«, »Jutro v mestu«. »Poslednje pismo«, »Večer nad mestom«, »Moj oče« in »Dvoje obličij«. Najučinkoviteje eo prednašali Jarc, Petelinova in Tauferjpva.
n
V gledaliSSa je Mia premiera znane J. Straussove operete »Cigan baron«. Dve leti ie Strauss ustvarjal to opereto, ki jo preveva ognjevita cigansko romantična glasba in madžarska erotično požlahtnjena melodioz* nost. Madžarsko orientalski lik ciganske deklice Saffi je dobil v podajanju naše pri-madone P. Udovičeve sveži zamah in je cigansko ognjevito zvenel znani samospev »Kako abog in ivest«. ter dvospeva »Kdo nas poročil je« ter »Le en pogled«, ki ju je ob Udovičevi odpeval Sancin kot Sandor Bari nkay, le ta je zlasti ob prvem nastopu v prvem dejanju s prožnostjo in gibčnostjo pripomogel k živahnemu poteku predstave. B&rbičeve Arsena je bila v plesu, petju in igri subretno razgibana, dočim njen partner e svojim prešibkim tenorjem ni uspeval, čeprav je sicer Verdonik v igri in plesu Oto-ka.rja uspešno podajal. Komični del .je imel v P. Kovičevem Kalmanu ZSUpanu, tej hvaležni odrski figuri z žgočimi ekstempora-eijami v drugem dejanju nadalje, nadalje v Gorinškovem Carneru, tem vzvišenem predstavniku moralo varujoče komisije, ter S, Gorinškove osati Mirateli svoje zgovorne eksponente. Zameji? - Kovičeva je gostovala kot Czipra in opremila ta cigankln lik z vsemi zunanjimi značilnostmi in je s prodornim altom uspešno sodelovala v samospevih in znanem trospevu »Tu zveni, blešči, žari« v drugem dejanju- Razen tega so se uveljavljali v ostalih vlogah ciganov, čolnarjev itd. malodane vsi ostali člani mariborskega an-samba. Dirigentske, režiserske in kore-osrrafske zasluge so pripadle L. Herzogu, P. Rasbergerjn in A. Harastovičn,
Prva letošnja mladinska predstava v gledališču pa je bila P. Goljeva vesela pravdi-črta igra »Princezka in pastirček« v petih dejanjih. Ves ta ljubkibaini svet medvedkov, žab, zajčkov, veteranov ter dobrih, smešnih in zlih ljudi je uredil učinkovito odrsko celoto režiser Milan Košič, ki je priredil stvar z okusom, ki je prikrojen okusu dece. Vodstvo glasbene spremljave z Adamičevimi glasbeni vložki pa je bilo v preizkušenih rokah režiserja P. Rasbergerja. Ljubki, nežni in dobrosrčni princezki B. Rasberge-rjeve je stal ob strani vseskozi naturno neprisiljeni pastirček Boštjanček Eda Verdo-nika. ki se skupno borita preko ovir, dokler ne zmagata proti vsem spletkam. Tudi ostali sodelujoči so zadostili svojim nalogam ter so se vidno potrudili, da se čim globlje uži-viijo v otroško miselnost in da ji s svojimi p>dobami čim bolj usfcrežejo.
ul
Dvoje gostovanj. Primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenčeva je dne 12-1, m. gostovala kot »Madaleine« v P. Abrahamovi opereti »Ples v Savoyu«. Že ob prvem pojavu je bila deležna toplega aplavza občinstva, ki je gledališče zasedlo do zadnjega kotička. Njena igralska tehnika teži v operni stil. S tehnično in pevsko nadmočnostjo Je potegnila tudi vse ostale sodelujoče za seboj, tako da je bila ta predstava preko mvoa premier ske uprizoritve. Njen blesteči sopran j® lahkotno pronical v vseh legah in znanih spevih kakor »Izplača se ženski ljubezen«, »Bil si mi zvest« itd. Nekateri nebistveni deli so se obpriliki te predstave izpustili, kar predstavi gotovo ni bilo v škodo. Gjungjenčeva je bila deležna viharnega priznanja in je ponovno potrdila sloves velike umetnice.
Obiskal nas ie Ciril Bratui, svoječasni tenor na mariborskem odru. Prvi večer ije nastopil kot Vincenc v pallovem »Veselem kmetiču«. vendar umevno v tej vlogi ni mogel togvekaj pokazati. Drugi večer pa je gostoval kot lahorski princ Radijami v »Ba-jaderic. čutiti je bilo, da je bil indisponiran. Pevsko se radi preslabotnega organa ni mogel razmahniti. Motilo je tudi _ šepetalčevo preglasno prišepetavanje. Bratuža je^ občinstvo, ki ga pa ni bilo ravno preveč, toplo pozdravljalo.
iv.
Trboveljski slavčki so koneertiraM. Vse je hitelo v Union, da sliši njih nežne, ljubke glaske. Koncertni program so izvajali z ob-čutenostjo in doživetjem. Prvi del koncertnega sporeda ie obsegal težje skladbe. Po uvodni »Mi smo pa od tam doma« so izvajali Matetičevo istrsko narodno »Cače moj«, Id je poevečana žrtvam hrastniške rudniške katastrofe. Samospevne točke je nežno odpela Rezika Koritnikova. Mehki, ubrani glasovi so se prelivali v vseh naslednjih skladbah od E. Adamičevega »Venčka slovenskih mladinskih narodnih pesmi« in njegove har-monizirane pastirsko razposajene »Tiri, Uri iinje«, C. Pregelj Zupančičeve* Zlato v Blatni vasi«, dr. M. Milojevičevih »Letnji pljusak« in saiikaška »Sankanje« na besedilo M Jo-viča. K- Pahorjeve veselo navihane »Bendi-mači« (po R. Reharju), pa do dr. Švarove precej težke, atonalne skladbe »Očka poje uspavanko« (po V. Tavčarju) in po M. Tom-cu harmonizirane belokranjske narodne »Zeleni Jurij«, ki eta jo izvajala dva šti-riglasna zbora.
V drugem dela koncertnega sporeda so bili štiri »samospevi« M. Kogoja »Ko smo spali« in E. Adamičeve »llspavanka», »Slanica« in »Vesela pesem«. Rezika Koritniko-ra jHt Je zapete ob spremljavi dr. Danila
Sv are ■ svojim srebrnim, neizrečeno mehkim in svetlim sopranom, da je sledil vihar priznanja in navdušenja. Nato je stopila ns oder še izborna altistka Pepea Vidrigarjeva, ki je skupno s Koritnikovo v dvospevu odpela Vodopivčevo »Pojdimo spat« (po K-Širokovem besedilu-) MaTi solistki sta morali pesem ponavljati. Njun spev se Je živahno in sočno prelival v celoto.
Rravničarjeva »Dva polža« (Sirokovo besedilo), V. Mirkova vesela »Jurijevo« (Utvi-no besedilo) ter E. Adamičeva zanosna »Ciganska« (po Fr. Zgurju) in »Sestrica« so tvorile zaključni, tretji del koncertnega .programa Spremljavo na klavirju je tudi pri tek štirih pesmih mojstrsko oskrbel dr. Danilo švara.
Zborovodja Avgust Šuligoj, tvorec slavnega mladinskega zbora, je na svoje pevce in pevke, ki predstavljajo izredno dragoceno glasovno bogato in tehnično izbrušeno enoto, lahko ponosen. Trboveljski slavčki so se imenitno postavili tudi pri koncertu za šolsko mladino na katerega sporedu so bile lažje skladbe rn v ruškem Sokolskem domu. Na mednarodnem glasbenem kongresu za glasovno vzgojo v Pragi jim želimo obilo uspeha!	—
Werld, so trajale ve« mesecev bi so baje
požrle 360.000 dolarjev. Preden pa je oila uprizoritev pripravljena, jj* prišlo laradi Reinhardtove počasnosti in potratno«ti do spora, ki še ni končan. Skušnje so bite prekinjene in Werfel se je bil že vrnil v Evropo.
Pred steletaiee Puškinove smrti. Ne samo v Rusiji marveč tudi v drugih evropskih državah b« že tetos pripravljajo založniki in razne literarno - kulturne institucije ta primerno proslavo Puškinovega Imena in dela ob stoletnici pesnikove smrti, ki bo v začetku 1. 1937. listi naznanjajo nove izdaje njegovih spi6ov, nove prevode, študije in drugo gradivo o velikem predstavitelju ruske literature. Ne smemo pozabiti, da je Puškinovo ime ena redkih vezi med »staro« Rusi,jo v emigraciji in »novo« v domovini, zato se bodo v spominu na Puškinovo smrt 10. februarja 1837 vsaj duhovno združili vsi Rusi v domovini in po širnem svetu. V najnovejših »Les Nouvelles Litte-raires« čitamo, da je Sergej Lirar pravkar izdal v Parizu komentirana pisma A. S. Puškina njegovi poznejši in zanj tako usodni ženi Nataliji. Pisma so krasen dokument pesnikovega čuvstvenega življenja. Spisana so vsa razen enega v francoskem jeziku. Lifarjeva izdaja je opremljena z daljšo rusko študijo M. Hoffinanna o pesnikovi ženi Nataliji.
Tolstoj še vedno v ospredju literarnega sanimanja. V praški reviji »Zemč sovetii« piše Zdenek Nejedlv o Levu Tolstoj v sedanji Rusiji in med drugim ugotavlja, da je od 1. 1917 do danes izšlo nad 12 milijonov zvezkov Tolstega spisov. Tudi na gledaliških deskah še vedno igrajo njegove drame, zlasti »Moč teme«. Dramatizirajo se tudi romani. Hudozestveno gledališče je z velikim uspehom uprizorilo »Vstajenja« in pripravilo sedaj tudi »Ano Karenino«. Znani igralec Kačalov je postal nekak moj-
8. Iteofie^J	V,
9JO (vat Primorje). Ostaft so nekateri tik pred cfljem. Prvak kategorija je Kotnik, kot moštvo pa Primorje s •
točkami, 2. Ilirija 4 točke.
Seniorjl (17 tekmovalcev): L Kreva (P) 15:52 «/«! Zelo dober čas'. X Srafcar 1». (Prim.) 16:20, S. Krpan (P.) 1«:>7. Dolinšek (Korotan) 1»/s. 5 Starman Janez (brez kluba) 16^7 »/*, 6. Srakar Fr. (P.) 16:41 */«. 7. Kos (I) 16:4® *h, 8. Kranjec (P) 16:52 */«, 9. Pero (P) 16:59 */s. Ostali tekača, ki so pritekli pe redu Jamar, Starman L., Ciufca (vsi L). Hlebec (P) in Jančar (litija) so dosegli čase med 17 in 18 min.
Po razpisu so se za točke pJasb-stt vsi tekmovalci, ki so dosegli čas, ne več ko za 20% slabši od zmagovalca. Plasirali so se torej vsi razen enega pri juntorjSh B. Sploh je bilo opazita precejšnjo izenačenost, kar velja zlasti za sentarje, M so se
I to > Mo med prvim ta komaj 900 m. M to fcmata edcepdta in s« ves
▼ vodstvu, dokler ni v končnem flndšu A. gumo zmagaj Kreva Kot moštvo je zmaga* Primorje s 96 mi, X. SMJa 9B točk. Klasificiralo se ja tako, da je zmagovalec prejel toffloo točk kolikor je bfle tekmovalcev, ostali pa po vratnem re<fci vedno eno točko manj. Brnfian tA starta!.
V Skupna ktastflfcadjl vseh kategorij js omagalo rtlmorje s 7« točkami ki postalo kot feftub prvak I^uMJa«; m L 1906. Pri. morje je bflo edtoo, ki je ▼ vnet kategorijah nastopilo a kompletnimi moštvi ta zato ostali klubi v sfcupc« Maaifflteaeijl niso pcriflH v poStev.
LZSP (elntbeoo). Seja upravnega odbora daaea ob 90, v damskl sebi kavama EtaMne.
Zapiski
Neuspeh »Moliera« r Moskvi. Kakor poročajo »Lidovš Novinr«, je podružnica moskovskega Umetnostnega gledališča po štiriletnih
pripravah uprizorila dramo Bulgakova »Mo-	lgiaiec p[iinj> JC	..v,««« . ao neael
liefe«. Po premieri jo je moskovska kritika | ster odrskega čitanja spisov Tolstega. Od reza,ltate-' AsiiriAniia 5 a* io npr«ni?.nn delo V | 1928 izhaja akademska izdaja T- spisov. 1
Doslej je izšlo 24 zvezkov. Povsod so natis-
Izmed dnevnikov sta
odklonila, češ. da ie neresnično delo. V ljubljanskem gledališču pa ie imel »Molie-fe« lep uspeh.
Reinhardtov neuspeh v Ameriki. Na tem mestu smo že zabeležili, da je sloveči režiser Max Reinhardt pripravljal v New Yorku mogočno svetopisemsko igro »Pot zaobljube« n« besedilo Fr. Werfla. Reinhardtove priprave, pri katerih je osebno sodeloval tudi
Svetovno prvenstvo v table tenisa
Velika presenečenja — Avstrija svetovni prvak — AM Je peto mesto neuspeh
Jugoslavijo ?
Praga, /7. msrra. | PRI ČETEK S1NOLE PRVENSTVA. Od četrtka dalje se vnše v veKki koncert- V pooedrfjdk se je ni dvorani Lucerna deseto svetovno pr- sm^a gospodov. Tud» t« je bilo takejv venstvo v table tenisu. Od prijavljenih 15 eačetk« ogmmno	N«t>~
držav se edino ni odzvala leprezentanca ; Maunte	^i^l^SJT
Egipta, ki bi morafe tekmovati v drugi j
skupini. Kijufc temu, da predvidevajo p«- j prvaka ^^^jl^^J^tl^-vila pri 14 udeleženerh samo eno tekmo- j so	L—* J«	llV kZT*
vanje so se vendar prisotne države odlo- i ja C^) 3J.H<^er^leza Mejita
čilega dve skupine. Ta tekmovanja ao U. |
fta. Prvi proti Poijaiou Ssifu proti Angležu Proffrtu s
njene tudi variante, izšla doslej dva zvezka. Bibliografija ruskih študij o Tolstem navaja 12C0 spisov. Njegovi sp^o biH prevedeni v 40 Jezikov S3SR, med Tfffcii v armenski, azerbejdžanski, kir-giški. osetinski. kumikski bnrjatski, čerkes-ki, kurdski in druge jezike narodov Rusije.
Rurmmska
Poljska
Madižarsks
Francija
Litva
Letonska
Nizozemsika
Skupina A. 6 5
6 6 6 6 6 6
1
2
2 3
5
6
25:10 26:10 22:13 25:17 18:21 8:25 2:30
6 4 4 4 3 1 0
P O R T
-t
Nogomet in lahka atletika v LJubljani
Z zmago nad Hermesom je Primorje prevzelo prvo mesto v tabeli — Cross
country prvenstvo Ljubljane
Minula nedelja je bila za športno Ljubljano posvečena Planici, tako da smo ostali v sami Ljubliani brez vsakega športnega dogodka. Lahkoatleti so svoje prvenstvo v cross-countryju prenesli na današnji praznik. nogometaši pa svoj spored na prihodnjo nedeljo. Za današnji dan so si pa vzeli predujem s tekmo Primorje-Hermes, ki je bila sicer rezervirana za poznejši termin.
Primorje je v povratni tekmi sicer precej tesno, pa gladko zmagalo nad šiškarji in s tem' prevzelo vodstvo v svoji skupini-Hermežani so najbrže — če ne pride kaj izrednega vmes — zavzeli drugo mesto, sledijo Celje, Korotan in Ilirija (ki pa ne tekmuje več). Tablica kaže sedaj nastopno stanje:
Primorje	5 4 1 0 15« 9
Hermes	5 3 11 16:4 7
Celje	4 3 0 1 6:7 6
Korotan	4 2 0 2 9:9 4
Ilirija	8 0 0 8 0:21 0
V	nedeljo se nogometni spored nadaljuje x naslednjimi tekmami: V Ljubljani bo dvojna prireditev Hermes-Korotan in Primorje-Celje, v Mariboru pa morajo dati celjski atletiki revanžo Rapidu.
Primorje: Hermes
2:0 (1:0)
V	primeri z nedavnim srečanjem obeh moštev je bila ta tekma odigrana v precej spremenjenem stilu. Hermežani so morali nastopiti brez Brodnika v napadu, kar se je temu delu moštva precej poznalo. Primorje pa je svoje vrste ojačilo s Slamičem kot srednjim krilcem in s Hasslom v obrambi. Pokazalo se je tekom igre. da se je s temi personalnimi spremembami premaknilo ravnovesje sil iz prve tekme na stran črno-be-lih ki so večji del igre prevladovali na igrišču in ki bi bili po poteku igre zaslužili nekoliko izdatnejši rezultat. Vsa hita je bila v tem, da je njihov napad pošiljal žoge mimo gola mesto v eilj.
Sicer je bila borba precej ostra. Sodniku je igra venomer uhajala iz rok, tudi igra> cev ni mogel prav prijet na vajeti. Prišlo je tako do nekaterih neprijetnih trčenj med igralci, ki so ostala k sreči brez zlih posledic. lahko bi se pa bila Stvar spremenila v bolj neprijetno smer.
Črne - beli
so nastopili tako: Logar, Hassl. Jug, Šinkovec, Slamič, Boncelj. Šlamberger, Jež. Pep-ček, Pupo. Uršič.
V celoti so precej nadkriljevali protivni-ka. Bili so vseh delih boljši. Imeli so v obrambnem triu zanesljivo tarijero, ki je protivni napad ni mo^el predreti. v krilski vrsti je po dolgem nastopil zopet Slamič in dominiral. Takoj se pozna vsemu moštvu, da je na najbolj eksponiranem mestu prava moč. Boncelj je dvakrat ustvaril težavne položaje z nepremišljenim podajanjem žog nazaj, v drugem polčasu se je izdatno poboljšal. Sploh je bila srednja vrsta v drugi polovici igre mnogo bolj na mestu in je diktirala ..potek dgre. ki se je skoro ves prenesel na hermežansko polovico. V pa padu j» bila samo ena slabotnejša zasedba: Uršiču se ni hotelo skoro nič posrečiti. Ostali so igrali tehnično dobro, predvajali so prijetne kombinacije, pred golom pa so bili vsi br9z izjeme mehki, streljali so mnogo, največ Pupo, pa vse je šlo mimo.
Šiškarji
so igrali v oslabljeni postavi: Razbornik, Klančnik, Košmrl, PrimaT Košenlna, Kretič. Derenda. Oblak, Svetie, Mokorel, Rihtar.
Ni se jim posrečil odpor ki so ga dali Srno-belim v prvi tekmi Najboljši del moštva so imeli v robustni obrambi, ki je mehko delo nasprotnega napada sproti razdirala- Klančnik je šel v drugem polčasu v rmpad, s tem je bila obramba oslabljena, napad pa ni ni-česaT pridobil. Precej izpod forme je bila srednja vrsta. Košenina se je sprva uveljavljal, potem pa ga je kombinatoma mašine-rija nasprotnikovega napada upehala. Kre-tiču je Šlamberger mnogo uhajal, nasprotno pa je Primar Uršiča lažje držal. Napad je bil razbit. Žog ni nikoli dolgo držal, ker ni bil
Največje presenečenje v tej skupini je vsekakor poraz dosedanjih prvakov Madžarov, ki so utrpeli dva huda poraza od Rumunov 0:5 in od Francozov 2:5. »Oudff-tder« Romu>ni>ja jc dobesedno strla svoje nasprotnike. Način romunske igre pa ie povzročil nemalo razburjenja ter je hova taktika postala pravcati problem v table teni§kem športu, s katerim se bavl tudi federacija, ki pravkar zaseda v Pragi. Vsa skrivnost numunske Jgre leži namreč v neumornem monotonem »pimplanju«, ob katerem se razbija vsa tehnična in taktična premoč nasprotnika. Nastane vprašanje ali sine ostati ena sama žoga v igri 2 uri in 5 minut (toliko sta namreč rabila Panett (Rumunska) in Erfrch (Poljska), da je prišlo pri stanju 00 do prve napake.) Na vsak načdn bo morala tu vmes poseči federacija in najti salomoneko rešitev, če bo hotela ta šport ohraniti na dosedanji višini. Rumunija se je z zmago v svoji skupini plasirala za finale.
Skupina B.
IIIUIIIII
6 5 4 3 2 1 0
Avstrija	6	6	0	30:4
Cehoslovaška	6	5	1	25:11
Amerika	%	4	2	22:15
Anglija	6	3	3	20:21
Jugoslavija	6	2	4	17:21
Nemčija	6	1	5	13:25
Belgija	6	0	6 3:25
Favorit v drugi skupini je bila Cehoslovaška. Pa je prišlo drugače Avstrija, k« se je za letošnje prvenstva odlično pripravila jo je g'adko premagala s 5:0. Temu se prireditelji gotove niso nadejali, še manj pa blagajna, kajti finale brez Cehov najbrže ne bo vleklo. Tudi mi smo se nadejali boljšega mesta, toda bH je račun bree krč-marja. Preko Angležev bi z malo več sreče sicer res lahko priSi, vendar so nam izvrstni Američani Se od vsega začetka vzeli uipanje na tretje mesto v skupini, oziroma šesto v splošni klas'fiksciji
KAKO SO IORAU JUGOSLOVANI?
_______ 0_______ „	Naša reprezentanca je bita letos zelo
kos nasprotnikovi obrambi odnosno srednji	pomlajena. V moštvu je bil edini Hexner,
vreti. Kljub temu je imel par prav lepih	w je sodeloval na vseh svetovnih prven-
stvari. ki jih pa ni izkoristil.	stvih. Zahvaljujoč svoj"' rutini je bil tudi
Že v prvih minutah je Pr. stalno v napa-	to pot najboljši Jugoslovcn. Odpovedal je
du, par pogrešk v bližini kazenske črte po^	samo v borbi z Anglijo (4:5) sicer pa je
stavi sodnik na črto, poskušajo se po vrsti	od 12 partij, ki jih je igral nabral sedem
Pepček, Jež in Pupo. pa je Pupo v 13. min.	točk. Poleg njega je v vseh matehih sode-
najzanesljivejši v strelu. Njegova žoga obti £i. Igra je v nadaljnjem deloma odprta od obrambe do obrambe, deloma je v znamenju premoči črno-belih
Po polčasu je Pr. v očitni premoči, ki pa ne najde primernega izraza v zgoditkih. V
k>val še naš prvak Marinko, ki je svoj krst na svetovnem prvenstvu prav dobro prestal. Odigral je 13 partij-seorc 6:7. Marinko bo postal trden steber naše reprezentance. Od ostalih dveh neprezentantov je bil Lazar mnogo efektnejŠr. Žal proti
17. min. izvaja Jež pro6t strel, mimo zida Ameriki ni mogel nastopiti, ker je šele
poda prosto stoječemu Slambergerju, ki spremeni smer v mrežo. S tem Je rezultat postavljen.
Sodil je g. Macoratti z velikim naporom razmeroma dobro in brez težjih napak
cross country prvak Ljubljane
Labkoatletsko sezono otvarjajo običajno s croes-coiuntryjem. Tudi pri nas je taka navada in morda je to tudi glavni vzrok, da imamo tako dobre dolgoprogaše, ker so pač bolje trenirani kakor njihovi tovariši, ki goje druge panoge. Po včerajšnji prireditvi smemo pričakovati za tekočo sezono najboljše. Pod vodstvom trenerja g. Kletna so se atleti na zimskem treningu dobro pripravili m so že zdaj pokazali formo, kakršno smo sicer pri njih opazili šele sredi poletja. Brez strahu lahko pričakujemo državno prvenstvo, M bo 5. aprila v Ljubljani in že zdaj lahko trdimo, da bodo budi takrat imeli prvo besedo ljubljanski atleti.
Tekmovanje je priredila Ilirija v vsakem pogledu brezhibno. Proga Je bila vzorno markirana — označena je bila s 160 zastavicami — in je bila vsaka pomota izključena. Sodniški zbor je razpolagal z zadostnim številom oseb, tako da so bile tudi kontrole polnoštevUno zasedene, kar je mnogo pripomoglo k zadovoljivemu poteku prireditve. V dobri url je bilo tekmovanje končano.
Tekmovalo se je v treh kategorijah: jtmiorji B od 14. do 36. /leta starosti na
progi 1600 m, juniorji C od 16. do 18. leta na progi 2500 m in seniorji na progi 5000 m. Za vse kategorije je bil start na igrišču primerja. Proga je nato vodila ob igrišču po Ipavčevi ulici, odtop po poljski
naknadno odpotoval. Od sedmih partij je dobil tri, med njimi edrno točko proti Avstriji. Z mladim Lazarjem je dobrla naša reprezentanca odlično moč, posebno še ker se njegova forma izboljšuje od turnirja do turnirja. Weissbacher je nekoliko obolel ter je igral le proti Ameriki in CeSkš in ni mogel ;®raziti svoje dobre igre. Naš peti »reprezentant« je bil kapetan Nikica, ki je moral prvi dan proti Belgiji vskočiti namesto Lazarja. Partijo je gladko dobil. V splošnem smo letos nastopili z neizkušenim materija krni, zaradi česar smo lahko z doseženim rezultatom povsed zadovoljni. Kriza, ki jo je utrpela jugoslovanska reprezentanca z odhodom Stevan*
Vestnik ZKD
NaSa predavanja
izpopolnjeni scenam predavanj, iger in kulturnih filmov Zivaae kuiturnah druSte* je bil izdan v vzpodbudo prosvctarjem posameznih organizacij za intenzivnejše delo. Seznam vsebuje najaktualnejše ^ teme <?n bo tako vsaj dedoma pomagal društvom in članstvu po načelu, da je »kulturno delo v narodu najptemenitejhe delovanje, ker duhovno dviga človeka, mu plemeniti čustva in ustvarja najkrepkejšo oporo v življenju«.	_
Razdelitev predavanj je prehodna ter odgovarja vsebini in pomenu obravnavanih vprašanj. Značaj Zveze kulturnih dm-štev in njen program opravičujeta tafao razdelitev, ki ustreza idealom celokupnega članstva. Nacionalna vprašanja so na prvem mestu, takoj aa njimi slede socialna, ki morajo dati prvi skupini stvarne vsebine. Ta zveza naj bi poudarila važnost momentov, ki smo jiih večkrat zanemarjali v neupravičenem prepričanju, da sta nacionanost in socialnost divergentna pojma. Po pouči tvi članstva glede nacionalnih in socialnih problemov moramo posvetiti največjo pozornost narodno-gospo-darskim vprašanjem, ki so za nas tako zelo pereča. Podeželsko članstvo pa bo i zJastf. pozdravilo kmetijska predavanja.
Splošno zanimanje za polit iona vpnaša-| nja opravičuje želijo ZKD, da bi nudita ! članom nekaj predavaj o teb proMemib. i Pri tem se je predvsem o®irala na medma-• rodno politiko, ki je izredno zamotana in
! aktualna	. _.
I Številni ?n komplicirani zakoniti preO-■ pisi zahtevajo od vsakega člana, da apo-š zna vsaj najvažnejše zakone. V novem i seznamu je več predavanj pravnega zna-j čaja. ki bodo nudila članom veliko prak-
! tičnih navodil in nasvetov.	_
i Pa kaj bi s samo učenostjo! Saj je moo-! go članov, ki bi radi spoznali tuje kraje.
Zato je v novem seznamu toliko zmAjo-' pisnih in potopisnih predavanj. Zanimivost in poučnost zgodovinskih predavanj bo prav tako podpria namen našega kulturnega dela. Privlačna bodo tudi naravoslovna in naravopisna predavanja.
»Razna predavanja« pa bodo ispopak*-la marsikatero vrzel v vrsti predavanj, ki jih bodo priredila posamezna društva.
Seznam iger in filmov je praktično urejen. Vsak prosvetar bo lahko izbral primeren komad	__t_
Razvrstitev predavateljev po abecednem redu koristi preglednosti seznama. Izbira predavanj in predavateljev ne bo težka.
Vsako društvo naj- tždeta program predavanj za daljšo dobo, pr tem naj upošteva že omenjeno razdelitev predavanj po vsebini. Na ta način bo podana povezanost med predavanji, vsak Predavatelj pa bo našd hvaležno in dostopno pubiHco.
Predavanja ZKD
Pri Sokolu v Šiški dne 20. t m. ob 20. uri bo predaval g. Artnak Franc, akademik. o temi: »Maloletniki v našem kazenskem pravu«.
Pr Sokolu Podbrezje dne 22. t. m. eb 3. uri popoldne bo predaval g. Viktor iPirnat o temi: »Potovanje s Kraljico Marijo« (Od Kaštelov do Korzike).
Pri Sokolu v Trbovljah dne 24. t. m. ob 20. uri predava g. dr. Rev« Oskar »Potovanj« na Spitzberge«.
poti do vil na Ljubljanskem polju ob Im. Maksimoviča je prebolena — bodočno-st pa žičko-srhski cesti. Tu je bil za juniorje B	'	'""J! "	'
obrat v krogu in so se po isti progi vrnili
na igrišče. Juniorji C in sentorji so nadaljevan progo v velikem loku do opuščene železniške proge in ob nji do Mariborske ulice ter so pri vili Stadion zavili na Tyr-
bo to izrazita tudi z vidnejšimi uspehi. FINALE
Zmagovalke obeh skupin Rumunija m Avstrija sta v nedeljo ob 23. pričeli odločilen boj za naslov svetovnega prvaka v moštvih. Partije so bile izredno rasburiji-
ševo cesto in pritekli nazaj na igrišče. I ve. Publika je bita vsa na strani Avatrij-
Juniorji so morali to progo preteči enkrat, seniorji pa dvakrat Tehnični rezultati so bili:
Juniorji B (10 tekmovalcev): 1. Košir 4:52 s/5, 2. Tiran (oba Planina) 5:02, 8. duha (brez kluba) 5:12 Sledili so Ma. jer (Prim.), Zajec (Planina), Pirec, Poto-kar (oba Prim), praprotnik, Lavrenčič (oba II.). En tekmovalec ni prispel na cilj. Tekmovala so samo moštva in je zmagala Planina, kar šteje po razpisu 2 točki, 2. Primorje 1 točka, Ilirija kot moštvo ni nastopila.
Juniorji C (7 tekmovalcev): 1. Kotnik (Ilirija) v zelo dobrem času 8:16 */s, &
cev, ki »o imeli proti urnomemu »tihi Rumunov izredno težko stafcšče. Ob drugi uri zjutraj je b$o »tanje 2:1 za Rumunijo. Avstrija je zahtevata prekinitev dvoboja, nakar pa RunrOni niso hoteli pristati. Tako se je matefe nadaljeval ln pri stanju 2:2 je končno ob pol 4 zjutraj predsednik ITTF Montagu prekinil ^ro ter določil nadaljevanje za »redo zvečer. Dosedanje partije »o končale: Bergmann (A) : Pa-neth (R) 2K). Vladone : Liebstner CA) 2:1, Marin (R) : Goebel 2:0, Beagmann : Vladone 2:1. Kljub temu da so Romuni po dosedanjih igrah favoriti na papirju, jo vendar velflco fcagledov, da bodo boiftjši Avstrije' storili vse za končno zmago svojega moštva.
Seja propa«gandnega in predavateljskega odseka ZKD se bo vršila dre vi ob 18. ari v tajništvu.
Posedajte kino-matineje ZKD, ker fe Wgti dobiček namenjen Izključno »a kulturno delo na deželi.
Okrožni pruwetai odbor ZKD Je bfl ustanovljen v nedeljo 8. t. m. v Domžalah, v soboto 14. t m. pa v Litiji, i Okrožne odbore m vaa v ZKD rOmtfe-m društva opozarjamo, da se vrši fotofe nji idejni tečaj od 4 do 6. apržta v prostorih centrale ZKD v LjriHjani. Tozadevno okrožnico • programom tečaja in prijavnice ca udeležence bomo rsapoalaii <še ta teden.
Danes, v petek ob 18. uri bo v prostorih ZKD skupna seja propagandnega in predavateljskega odseka. Prosimo zanesljivo 1« točne udeležbe.
Propagand«?. odsek.
1 n m 1111 j 111 m.ri umu im Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
m rmiiHimi
(xx
xr
H. CVETU*
17
Zadnja stran
Rdeče ustnice Nade Senčarjeve so se razklenile in v lahkem nasmehu pokazale zobe. »imenujte to kakor hočete — zastiran mene naj bo odrska mrzlica — a resnica je, da nisem mogla strpeti doma! — Sicer pa, aH ste že braM kritike o včerajšnji premij eri in kako ste zadovoljni?«
Marko je skomignil z rameni. »Mislim, da se nihče izmed nas ne more pritožiti! Še malokdaj je imela kaka stvar toliko dobrih kritik, kakor jih ima ta! — Sicer pa — kaj je v tem nenavadnega?
—	Poleti je pač občinstvo z manjšim zadovoljno
—	— « Govoril je samo zato, da ne bi molčal. Za brezpomembnimi besedama so se skrivale njegove razburjene misli.
Nato so igralčeve črte zdajci dobile napet izraz. Nagla domislica je bik dala njegovim mislim drugo smer.
s-Cujte, gospodična Senčarjeva, rad bi vas nekaj vprašaj. Vaša garderoba je tik zraven jpoje m — lan, od snoči pogrešam — neko maleffltost. Ali ste morebiti videli, da bi bil v moji odsotnosti kdo odprl vrata in stopil noter? Saj imate v drugem dejanju le malo opravka na odru, jelite da?«
Oči Nade Senčarjeve so osuplo prestregle njegov vprašujoči pogled. »Po pravici vam povem, da nisem pazila — ali — mar niste bili zaklenil*? za seboj?«
Marko je hlastno pokimal. »Seveda sem bil zaklenil — in ključ sem imel pri sebi. A vzlic temu — nekdo je moral biti v moji garderobi — nič drugega ni mogoče!«
Trenutek ali kaj se je mlada igralka zamišljeno poigravala z naročno torbico. Nato je obotavljale se vprašala: »Ali je tisto, kar pogrešate, ka; dragocenega?«
»Ne, tega ne moreim reči — vsekako ne v denarnem oziru. Toda — nad bi vendarle vedel — «
»Morda je bil kdo izmed kolegov--« je menila Nada Senčarjeva. »Garderobni ključi so gotovo zelo podobni drug drugemu--«
Menda je hotela še nekaj dodati, ali prihod odrskega vratarja jo je zmotil.
Stari uslužibenec je obstal pred Markom in mu podal zložen papii. »Tole je nekdo pravkar oddal za vas. gospod Justin. Dejal je, da ie zelo važno!«
Marko je hlastno vzel papir. »Hvala, Robič! 2e prav.«
Starec je oddrsal.
Ko se je hotel Marko znova obrniti k Nadi Sen-čarjevi, je bila mlada igralka že izginila v svojo garderobo. Marko se je še nekaj trenutkov obotavljal na hodniku, nato pa sklenil, da bo vendarle dobro, če se zdaj preobleče.
Hitro je stopil v garderobo in zapri vrata za seboj. Mnenje Nade Senčarjeve, da utegnejo biti garderobni ključi močno enaki, mu je rojilo po glavi.
Šele čez nekaj minut se je spomnil pisma, ki mu ga je bil Robič stisnil v roko. Kdo ga je bil neki prinesel? Kak moški?
Počasi je segel v žep, izvlekel papir in ga skrbno razgrnil.
Bil je navaden listič, bržkone iztrgan iz zapisne 'knjižice in počečkan z nerazločno pisavo. Marko je komaj razbral tistih nekaj vrstiC.
Potem pa, ko je stal pod stropno svetilfto ln bral spc«ročilce, so dobile njegove črte osupel izraz.
Hlastno je vrgel pismo na mizo, planil iz garderobe in zdiTjal po hodniku k vratarje vi loži.
»Robič!«
StaTČeva bradata glava je pogledala skozi okence: »Prosim, gospod Justin?«
»Kje je tisti, ki vam je dal listek zame?«
Starec je skomigni.] z rameni. »Ne vem! — Ko sem se vrnil, ga že ni bilo več.«
»Tako — tako — « Marko se je nestrpno ugriznil v ustnico. »AH mi vsaj lahko poveste, kakšen je bil na oko?«
»Mda, gospod Justin — čisto rjav je bil v obraz — m videti mu je bilo, da je že v letih — precej sive brke je imel--«
»In oster, kljukast nos?«
»Da. gospod Justin — in kljuka&t nos.«
»Hvala lepa! — Nate, privoščite si pol litra na moje zdravje!«
Nekam hlastno je Marko stisnil starcu novec v roko. Nato se je enako ltftro. kakor je bil prišei. vrnil v garderobo. In spet je z nagrbančenim čelom prelete! vrstice, ki so bile na listku:
»Ako hočete vedeti kaj o smrti vašega strica, tedaj pričakujte, da pridem v vašo garderobo —«
To je bik) vse. Nič podpisa, nič govora.
»Čudno slovenščino piše ta človek«. Je n<rai Marko in zmajal z glavo.
Mekako ob istem času je Osbp Sem, režiser m Malem gledališču, obračal majhno posetnico med prstu. Stani Robič mu jo je U pravkar prinesel
v pisarno.
»Remec ? — Ne poznam! — Gotovo je kak novinar — ali pa berač za prosto vstopnico! — Povejte mu, da ne utegnem! Sicer se pa čez pol ure začne predstava, in poskrbeti moram še. da. — < »Ne zamerite, prosim«, je rekel komisar Remec, ■ko je stopil čez prag, »aii — veliko je na tem, da takoj govorim z vami!«
Njegovega okroglega obraza je bil sam najfcu-beznivejši smehljaj.
Režiser je hotel menda vzroSjftS, a že v naslednjem trenutku je stal Remec zraven njega in mu šepnil nekaj na uho, kar ga je čudno hitro pomirilo. »Idite, Robič!« je velel vratarju in veličastno mahnil z roko. Nato je prišleca vprašujoče pogledal: »S policije ste?«
»KriimiJialni komisar Remec! — Odkritosrčno mi je žal, da vas moram zadržati * majhno poizvedbo — «
»Cim krajše opravite, tem bobe bo. Cez pol ure
se začne predstava--«
»Potem — prosim, aE poznate to orožje?* Režiserjevo lice je dobilo presenečen izraz. Nekam hlastno je vzel mali črni samokres, ki mu ga je komisar pomolil, in pazljivo pogledal na petelina.
Lepote Mozirske planine
Bela cesta vodi sikoz-i pr.;ja®ni trg Mozirje. Na tej cesti sem stal oni dan; za-zrl sem se v planino, ki je vabila in klicala.
Vpter se je zaganjal od severne strani in je vrtinci] cestni jjrah v visoke stolpe. Tudi tam zgoraj je pela burja svojo pesem: planina je bila namreč od hipa do hipa vsa zakajena od snežnega prahu.
Zanimalo me je, da bi pogledal, koliko je kaj nametlo snega. Kar na hitro sem se odločil in ni trajalo dolgo, pa sem že imel smučke na ramah. Srce se je smejalo, vrisk se je razlegel skozi čisti zrak.
Stopil sem za potokom Trnavo, ki je bil ves razigran. Z vso silo je gonil žage, pojočo smntnomosno pesem gozdnim velikanom. Ali to me ni ozlovoljilo; nasprotno, celo podžgalo me je in podvizal sem se. da bi čimprej ušel žvižganj« cir-kularfce m enakomernim glasovom velike žage.
Pot je zavila navkreber, skozi gozd, poživljen s ptičjim petjem, čez zelene livade in mimo mastnih polj. Ej, kolikšna siLa počiva v tem, kakšno življenje miruje .. .1 Pod menoj pa raste in raste svet, vse več j' j*e!
Glej jo, cerkvico sv. Radegunde, kalko se vsa ljubka smeji sredi smrečja! Na pol pota je med Mozirjem in Mozirsiko kočo. Blizu sem ji že, torej imam že dobršen kos pota za seboj. Ali stoj, kaj je to?! Strašno hrumeč je brzed po drčS hlod, namenjen nekam v dolino, kar po sredi ceste je sipeljana drča. Morali so jo napraviti, ker ni bilo nikoder snega, les pa je bil pripravljen za pot.
Hlodje je bobnelo še vnaprej mimo mene, ki se pa nisem nič več menil za to. Stopili sem po bližnjici do Kebrovine, krasne p!an:ns!ke kmetije. Vedel sem, da dobim tu slastno mileko in nič manj dober kruh.Oglasil sem se. Kebrovi so bili ravno pri delu. Oče je gkulbil koruzno hjpinje, namenjeno za posteljo, dekla je vrtela kolovrat, s-tn je popravljal zob6 pri grab-ljah, pastir je bral bukvice; nihče ni držal križem rok! Mati Kehrova mi je takoj postregla z dobrotami po katerih se mi še sedaj sline cedijo. Razvezai se mi je jezik in prav tako tudi domačšm; bojazen pred nočjo me je dvignila iz prijazne druščine.
Pa po strmem Kdbrovem travniku navzgor. po svežem snegu, skozi visoike žamete. Na obraz so mi stopile potne srage . . Obrisal jih je en sam pogled naokrog. Tam na levo gora Oljlka, pred menoj valovito Dobrovlje, na desno Men;na in med vsem tem nežno previjajoča se Savinja. Pa zeleni travniki in polja, vasice, trgi in cerkvice, vse nanizano kot biserna ogrlica. Tam spodaj pomlad, zgoraj pa zimsike prelestJ . . .
Se sam nisem prav vedel, kedaj sem zavil po zadnji serpentini in že sem se znašel nedaleč pred Mozirsiko kočo. Ali preden sem dospel do nje, je bilo treba po-točiti še nekaj kapljic žlahtnega znoja, zakaj snega je n^metlo prav na debelo. Pa bilo je prestano tudi to in koča me je sprejela v svoje varstvo.
Nič kaj prostorno ni to zavetišče, aK jc prav prijetno, ko novi oskrbnik lepo sikrbi zanj. Letos je bila koča čedna, kakor naMšpana nevesta; ali žal, sneg ji je zmešal štrene. Če ni bik) letos, bo pa drugo leto več sreče!
Dobrih sto korakov stran od Mozirske koče si. je postavil bivši njen oskrbnik Lovro prekrasno nadstropno planinsko hišo, katero bi mu lahko zavidalo marsikatero društvo. Alli, kaj mu to poma^ga, ko pa poslopje ne more služiti svojemu namenu, ker ni kapitala za temeljito notranjo opremo. Tako stoji sedaj ta koča, in ni v korist ne enemu, ne drugemu, čeprav bi zamogla nuditi mnogo udobnosti, ko bi bila erikrait opremljena. Morda se bo še našel nekje nekdo, ki bo priskočil na pomoč aii kot solastnik, ali pa kot kupec. To bi bi/lo želeti, kajti Mozirska planina bi z ureditvijo vprašanja udobnega in prostornega zavetišča mnogo pridobila!
Z verande Lovrove koče sem z očesom še enkrat objel v večerno zarjo zavite vrhove gora. Prekrasen je pogled z Mozirske planine, človek se ga ne more nikdar dovolj naužiti!
Večer je legel na zemljo. Smuknil sem v Mozirsko kočo, kjer je prijetno zadišalo po koruznih žgancih in mastnih ocvirkih. Z dobro toplotno rezervo založenega me je sprejela v svoje okrilje mehka postelja. Prevzel me je sen in začel sem plavati na smučeh po belih snežnih poljanah. Dri-čalo je imenitno, še bolj kakor če bi šlo za stavo. Prevozil sem vse predele Mozirske planine, ki so mi jo nekoč hvalil% češ, da so na njej naši najlepši sredhjegorsiki tereni. Oj, po tistih gozdinih jasah, po raz-sežniih golih strminah z Medvedjaika, z enega vrha na drugega! Ta sanjski direndaj me je tako navdušil, da sem se poskusil celo v snvu&kih skokih, tam v wMiu'di«, kjer so prijazne pastirske bajtice in kjer je nekakšno veŽbališče za kan one kakor tudi za začetnike. Pa sem tvegal to noč, o čemer bi v normalnem stanju niti misli-ti ne upal. Poganjal sem se z obupnih višin v strašna brezdna in pri izvozu sem zaviral, da bi sam Ruud ne mogel boljše. Ves nor sem že bil od tega divjanja, pa sem se v tej vzihičenosti nad lastnVni mojstrovinami hotel pognati čez velikan-stki skalnat rob. V tem pa je nastal hud ropot in prebudil sem se na tleh, s široko ra-aprostrtirni rokami. Res. bi! je imen*ten skok, ni mi biilo žal zanj zakaj poskrbel je,
da sem zgodaj zjutraj odrinil na vrh Med-vedjaka, kjer sem bil za vso mujo stotero poplačan. Kdor ni bil zgoraj, naj gre pogledat; ne bo mu žal!
Savinjske p'anine so se vse kopale v žarkem solncu. V bel:h vrhovih so se lomili zlat' prameni in se lesketali, da se je vse bleščalo. Zaže'ol sem si, da bi mogel poleteti tja in se z vsem srcem predati mogočni pesmi.
Ves dan mi ni šel iz spomina prekrasni jutranji pozdrav Savinjskih planin Ko sem zvečer hitel proti dolini, je vse bolj rasel v meni skiep: Mozirska planina me bo še videla! In ozr! sem se neštetokrat nazaj ter strmel na planino, kopajočo se v bain' mesečini.	S. D.
Premalo in preveč zdravnikov
Ljubljana, 16 marca.
Problem zdravstvene službe in brezposelnosti tolikih zdravnikov, bi se dal označiti tudi z besedami: Premalo in preveč zdravnikov. V velikih pokrajinah trpijo in umirajo ljudje brez zdravniške pomoči, mnogi zdravn ik1 p« ne morejo najti skromnih zaslužkov. Iz ankete, ki so jo o tem problemu uvedle zdravniške organizacije, je »Jutro« že nekajkrat posnelo razne ugo-
tovitve. Nedavno n. pr. tudi to, da je v naših mestih primeroma s številom prebivalstva veliko več zdravnikov, kakor pa v mest!h najnapre>dnejš;h držav. Važno izjavo o zdravstveni službi in zaposlitvi zdravnikov je te dni podal tudi predsednik Jugoslovenskega zdravniškega sindikata v Beogradu dr. Svetozar Moačanin. Po njegovem mnenju bi pravilna razdelitev zaslužkov v največj1 meri odpravila brezposelnost v zdravniških vrstah.
Navedel je, da niti pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev, ki v pogledu zdravstvene službe dobro funkcionirajo, niso zdravniki pravilno zaposleni Za področja. kjer je od 8C0 do 1.100 zavarovancev, bi morali biti na vsak način nameščeni stalni zdravniki ali zdravnik i-uradniki. Službujejo pa vendarle tudi za tako velika področja pogodbeni zdravniki, ki 'uiajo še druge službe. Tudi beograjska mestna občina ima veliko število zdravnikov - dnevničarjev. Zaslužek jim daje ne iz humanosti, marveč zaradi tega, ker so zdravniki zelo potrebni. Nastane vprašanje, zakaj jih stalno ne zaposli, ko so vendar tako potrebni. Tud1' pri bolniškem fondu prometnega ministrstva bi bilo lahko stano zaposlenih 170 do 200 zdravnikov, če bi se ravnali vsaj po zigledu uradov za delavsko zavarovanje. Pri bolniškem fondu prometnega m;nistretva je mnogo hono-
rarnih zdravniških sriužfo. Mnogo teb mest so zasedli zdravniki, k? imajo tudi druge službe. Tudi bratovska sdcladnica, ročna plovba ter razne druge ustanove m organizacije uvajajo bolj honorarno kakor pm. stalno zdravniško službo in tudi teh zaslužkov so deležni zdravniki. Ješ so že drugod zaposleni. Honorarne zdravnike imajo tudi razne zavarovalnice. To vse gre v korist prezaposlenih zdravnikov in ▼ Scodo zdravstvene sfai£be m bregposdftft zdravnikov.
Vsi državni, samoupravni in uradni zdravnilc, katerih služba »na zoajčari stalne zaposlitve, ne bi smeli imeti poAeg te svoje stalne službe nobene droge honorarne zdravniške službe. Zakon o zdravstvenih oblinah bi moral biti čimprej natančno ieveden. Potem bi vneli mnogi Kkjvu-fci
Točno plačuj »Jutru« naročnino Vanif svofcem zavarovalnino
na deželi svojo eksistenco in prav radi M zapustili mesta in večje kraje Kakor hitro bo izveden zakon o zdravstvenih občinah in bodo tudi zdravniški zaslužki pravično razdeljeni, bo postalo jasno, da pri nas o hiperprodukerji zdravnikov ni niti govora.
Roman v sodobni obliki
WALI O« l.j.4 KI
PRHLJAJ NI LE NEUGODEN,
temveč je tudi znak, da na temenu ni nekaj v redu. Posledica je običajno izpadanje las in plešivost. Največkrat je temu vzrok nepravilno umivanje las. Ce uporabljajte S O R E L O , boste takoj opazili, da prhljaj izginja, pri redni uporabi pa boste opazili tudi rast last. — Dobiva se v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah.
O. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
97
Povedala sta kapitanu Kozostrelcu in teti Kunigundi, da so ostanki ognja skrivaj tleli naprej ta zanesti požar. Posadka ladje se je bfla vsa do zadnjega vkrcala v čolne in prepustila naše prijatelje usodi!
fmiuTim
8:Kd« 1 Otn. davek 3 Dtn ta Hfro aH dajanje naslovu 5 Oin Najmanjši nentli
n 0t>-
V oglasnem oddelka »Jutra« naj dvignejo:
Aaebi, Berkelvaga d« 90 kg, Boljša in n«.tan6iwi, OujTiculiun vita«, Cr&e oči, Dobra kuharica, Drean, Donosno, Foto 1100, PtmmO-araoh, Gramozna, Gospodinja, Hotel na morju, Jamstvo, Intaligeotoa, Knjigovodja, Kupim takoj, Ločena, Lepa soba, Ml«karna, Marjetica, Mehke duša, Mala kolekcija, Na obroke, Naslov in informacij«, Ne-nčrpan delokrog, Naj na. pomoč, Novo S« n« rabljeno, Poštenost 1036, Pošten, Poštena praktikantinja, Pisarna, Prometna točka, Promet, PHča banka, Prodajalka, Poeeat, Prijacna, Prometna točka, Reden plačnik, Rododendron, Stalna nameščenj*, Spretna, Seno, Srčno pleuiienH, Simpatična, Sova, Snažno, Siguren naložen denar, Strogo separirano, Točen stalen jdačnik, TakojSnji nastop, Uspešen prodajalec moke, Ugodno, Vaa gotovina v doglednem času. Visoki go-»pod, V najest, Vrt, Vi-trioa, VWSje posestvo, Zel« redka prilika, Zaščiteno, 6000 ka, IOjMO. 22, 600.000.
Sostanovalko
solidno gospodično. išče starejša dama na Mirjn. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
ease-se
Službo dobi
Sernda t Ola. davek $ Din. ta iifro «11 dajanje tiilovi 5 04n. Najmanjši taeaek n Ola
Izpomagaea
stalnega, sprejme frizer Frank, Zeljarska nI. lil,— Trnovo.
69064
Razno
?wda » Oln lavek 3 l.». it litra ali dajanje nagle va < Ola. NafmanPSi enesefe n Dta.
Telefon 2059
Snha trva premog
jfL^ Karbopakeu 4r « dobite pn
1. POGAČNIK
Bohoričeva al. 4L 5
TREHCHCBJKTE
ter vsa
U B L A C t L *
v ogromni izberi, odlično izde 'ana si nabaviU najugodneje
pri PSE SK ER J U
Sv. Petra c.
Telefon 38-8"»
Generacija, ki se je zabavala ob staromodnem pripovedništvu, izumira. Novo pekotenje se je navadilo spremljati dejanje romana v slikah kakor v filmu.
Da ugodimo svojim naročnikom in čitateljem tudi v tem oziru, bomo začeli priobčevati nesmrtni roman Aleksandra Dumasa st. „Trije mušketirji" — nekoliko skrajšan, toda bogato ilustriran.
„Trije mušketirji" so imeli in imajo vselej zelo velik uspeh tako v knjižni obliki kakor v gledališču in v filmu.

Junaki Iz romana „ T rije mušketirji", ki predstavljajo štiri različne temperamente
Roman je ilustriral znani danska, slikar Norretranders, ki pozna stari Pariz, tedanje običaje in noše ter je kot sodobni umetnik rešil to umetnostno nalogo z zgodovinsko korektnostjo in sijajno tehniko.
Roman v novi, sodobni in zato edino pravilni obliki bo pričel izhajati v „tivljenju in svetu", — redni prilogi ponedeljske izdaje „Jutra". Ne zamudite začetka!
Če še niste naročnik, naročite se takoj na ponedeljsko izdajo „Jutra", ki stane mesečno s prilogo (16 struni) samo 4 Din (po pošti 5 Din}.
Urejuje Davorin Mjeo. — iadaja n konzorcij »Jutra« Adoif Ribnika*. — Za Narodno tiskarne d. dL kot tlakaroarja Prane Jeserfiek. — Za liMHriitirf del Je infrpinaMi Moli flim* M tl^kMu