135. številka.
Trst, v soboto 15. junija 1901.
Tečaj XXVI
..Edinost ., t.r. > («in( na ii«n. r.tr.un afrl«-.i 4a rmrniko* t»t» 4. uri
zna«* :
za ceU> leto........24 kron
?a pol leta ......... 12 _
za retrt l*»ta........ ft
za cd	........ 2 kroni
Naročnino je plsćevati naprej. S* na-rr^bf bn>z priložen* n*rn^nm<> opr«*« «« rcira.
Po tohakarnah t Trutu ne prodajajo po-»aaaezDe * te vilke po fc stotin fc (3 avć );
(tr Truta [>a po S »totink f4	i
Telefon ilr. ^T«,
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Aa. večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogoiibe
Vaj dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
m
f. 'A
Glasilo političnega društva ,.Edinost" za Primorsko.
V edinosti je inoe!
Naročnino, reklamacije iu ugiace sprejema upravnlStvo. Naročnino in oglas« je plačevati louo Trst.
LreduIAtvo In tiskarna se unkinjata y alici Carinlia štv. 12. I'pruvniStvo, ta sprejemanje iuaerulov v ulici -Mulis piccoio 5tv. 11. ua<istr.
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Cilji pangermanizma.
I Dalje.)
Nemške vojaške priprave so strašne tudi zato, ker je Viljeltn II. sc svojo kitajsko ekn »edicijo jasno pokazal, kako saraovlastno tolma<i 11. člen nemške ustave, ki dolina, di ima cesiir pravico, odrediti mobilizacijo, ne da bi vprašal državni zvezni svet, le tedaj, "ko )*■ sovražnik napadel zemljo nemške zveze nh >„■■ primorje. Spomnimo se, dn je Vi-Ijelm II. ukazal mobilizacijo prej, nego je vedel, da so Kitajci ubili nemškega poslanika Kcttelerja. katerega ubojstva pa tudi ni rn<>g«>če smatrati za napad na nemške meje! Mogoče je torej, da bi došlo do mobilizacije nemške vojske takoj. čim bi nastala kaka praska med avstrijskimi vojaki na severnem ("eškern in incd pruskimi carinskimi uradniki na meji.....
V takem slučaju pa bi se Nemčija ne zadovoljila samo s Češko, ampak bi hrez • <,tl;,qn dvoma zahtevala tudi Trni. katerega smatrajo Velikonemci za naravno luko svojim severnim j»okrajinam.
Ali vsa nemška gospodarska politika in mrzličasto oborožanje bi ne imelo vspeha brez nemške diplomacije. Ta diplomacija sije doseda) iz posamičnih faktov napravila cel sistem, katerega moremo umeti le tako, ako imamo vedno na umu, da Viljelm II. vodi odločno svetovno /tanfjennansko politiko (»die alldeutsrhe \\ elt poli tik«. > Ta politika je naj-prej začela prusofilsko agitacijo v Cislitvan-ski, ki je rastla tako, kakor je rastlo pruso-tilsko društvo »zveza Nemcev v Češki« (Bund der Deutschen in B«"<hmen), ki je imela ls»»f>. 1. r»iMM) udov in Si podružnic, a 1 81*9. leta že 50.000 udov in doO podružnic. Tej agitaciji pomagajo vsi veliki dunajski nem-ško-židovski dnevniki in neštevilo listov po ostali Avstriji, tako, da ima dandanes Avstrija vsekako -i milijone prusotilov, ki bi z razširjenimi rokami pričakali prusko armado. Potem je ista diplomacija v zlasti s pomočjo » v se nemške zveze« tako uplivala na javno menenje, da je nemški državni zbor v sprejel najtežja financijska bremena v svrho obo-rožanja za ofenzivo. Razven tega je znala nem-ka svetovna politika varati svet in Francijo se svojim prijateljstvom do velike republike, in malo je trebalo, in francoski parlament bi bil. kakor leta 1870., zahteval, tla Francoska razpusti vojo vojsko, ker da bi jo potem razpustili tudi Nemci. Največo umetnost pa kaže nemška diplomacija v tem, da še dandanes vsj»ešno deluje proti tV.in«'osko-rw-ki zvezi. da vzdržuje kaos r /raneosJ.t
rojaki in da si je z naglo spremembo v bur-skem vprašanju pridobila prijateljstvo in hvaležnost Velike Britanije.
Sredstva in poti nemške politike pa se mjbolje vidijo v nemških odnošajih do Turške. Chčradame natanko pripoveduje, kako so Nemci dosegli svoje železniške koncesije v Mali Aziji, kako so postali gospodje v turški vojaki in kako usiljujejo svoj jezik povsodi, kjer so dosedaj vladali domači narodni jeziki ali pa diplomatski jezik francoski.
Povsem je videti že davno, da Nemci razvijajo nenavadno delavnost za uničenje Slovanov in drugih narodov v Podunavju in dalje na vztok. Oni kažejo v tem svojem delu mnogo več marljivosti, nego mi v obratni. Oni delajo sistematski, vstrajno in odločno na naši propasti ter imajo na svoji strani — vspehe !
Cheradamu so vsi Slovani v obče in avstrijski (Cislitvanski) posebej politiški činitelj, kolikor v notranji politiki ^avstrijski«, toliko v mednarodnem oziru, vzlasti nasproti težnjam veliko-nemskim.
Mladi francoski publicist ceni torej Slovane tako, kakor se sami še ne znajo ceniti. Njihovih domačih prepirov in razlik v programih niti ne spominja, ker se je v pogovoru z njihovimi voditelji prepričal, da imajo vsa slovanska plemena v notranji politiki isto težnjo: da zamenijo dualizem s federalizmom in da je za njih vseh življensko vprašanje, da postavijo jer proti vsenemšketnu hudourniku. Ako dandanes vkljub temeljnim državnim zakonom more eksistirati tak volilni red, da ima v Gališki lOo.OOO ljudi enega poslanca, na Vorarlberškem pa 3800 tudi enega; oko ima 10OO Nem rev v Ljubljani tri srednje sole, a 1,3'to.ooo Sloveueer takorekov nijedne; ako r Trstu 10O0 očetov zahteva 1~> let za svoje otroke slovensko solo. doeim pO šolskem zakonu zadostnje, da je skozi pet let zabeleženih 4 o otrok d naje narodnosti r šolski imenik. da je oblast dolžna, da odpre za to deeo šolo v njih materinskem jezika: ako
ima 44 tisoč praških Nemcev (med njimi 21.000 Židov) 56 osnovnih in višjih šol, a 63.000 dunajskih Cehov, kijih je leta 1890. priznala nemška statistika, ne more dobiti niti jedne ljudske šole; ako vidimo vsa ta fakta, potem ne smemo smatrati za frazo glavne točke velikonemške notranje politike, ki se glasi : Samo Nemci bodo imeli pol i ti -ške pravice ; samo oni bodo dostojanstveniki v vojski in mornarici ; njim pripadejo vsa zemljišča, kajti nihče drugi jih ne bo mogel pridobiti ; v kratko : Nemci bodo, kakor nekdaj v srednjem veku, narod gospodarjev,
a Slovanom dovolijo velikodušno, da smejo vršiti nižje, proste posle, ako jih ne spodijo z Židi vred v »rutensko zemljo« (Galicijo), kateri bi baš zato radi dali samostalnost, da bi sprejemala Slovane in Žide, ki se bodo selili iz velikega nemškega cesarstva.
Dandanes so se Nemci že tako sprijaznili s to mislijo, da si več ne lomijo glave, kaj bo tedaj, ako bo naenkrat, čez noč, štela Nemčija 62 milijonov katolikov in nad 10 milijonov Slovanov.
(Z vrše te k pride.)
PODLISTEK
Umirajoče dete.
< • • rij< k i/ ii.atffrinejra dnevniku. Slovaški spirala Helena So!tysova. Po»L Podravski.
Pa tudi očeta ni doma, sama sem pri i»olnici ; neizogibno je moral včeraj oditi in n<»coj še le namerja vrniti se. O svojem odhodu je izrekel nadejo, da nemara o vrnitvi najde preobrat k l>oljemu. Revež, kaj poreče, ko jo zagleda? Mene vsikdar |H»lijejo solze. <cadar sem jo pogledala ter ne morem oditi •d nje, da se n« bi razjokala. Kadar ne spi, me gleda z resnimi svojimi očmi, ki »i sedaj, v grozno shujš&nem licu, nenavadno velike. Svojih solz ne morem skriti preti njo, vidi :h, toda niti z »»esedico se ne meni za nje. Ali misli na to, da bi utegnila umreti ? Ne vem, sicer pa ona ni žalostna, marveč resna. Na zdravnikove besede pazi zelo ter se sveto ravna jhj njegovih predpisih. Isto tako tudi pazi na uro, da niti za minuto ne zamuja določnega časa za zavživanje zdravil. Tudi grenka zdravila zavživa vestuo, sicer z jokom n veliKim samozatajevanjem, vendar pa ojmh
minja sama, ko je prišel čas za uži vanj a. Ko bi le vse to ne bilo zastonj ! Toda jaz vem. da v takšnem stanju ni upati ozdravljenja. Takšni Čudeži se ne gode več. Moje revno dete ! —
Nekolikokrati je že dvignila svoji shujšani. prozorni ročici kvišku te zaklicala : Kog, l»og, kaj mi je storiti ? Vidi revica, da rni nismo v stanu, da bi jej pomagali, zato se v svojem trpljenju obrača neposredno k Bogu, o čegar dobroti in ljubeznivosti je premišljevala, ko je bila še zdrava. Takšen klic po božjem usmiljenju iz otroških ust kar naravnost presunja človeško srce.
Včasih si mislim, da dremlje, pa kar nakrat obrača lice in resnoben pogled svoj do mene: »Vidite mati, kako mi je hudo!« Ta pritožba je tako preprosta, v glasu ni sledi kakšne nežnosti — a vendar me to boli do dna duše. Ne vera, kako da mi o tem še ne poči srce. > Vidim, moje dete, toda Bog n<»če dopustiti, da bi te mogla rešiti te nadloge. Z veseljem bi jo prevzela na-se«. Moje dete na to zapira oči, kolikor se dajo ter na polovico spi, na polovico pa dremlje,
Politični pregled.
V TRSTU, dne 15. junija liMl. Iz naše delegacije na Dunaju.
P o si. vitez Berksje izstopil iz slovanskega centra! Tako poročajo »Domovini« z Dunaja. To je najnoveja vest, ki priča, v kakem razsul u je naša delegacija. E, ni moglo priti drugače: to je prokletstvo storjenega zlega čina. Kakor bi nam kdo rezal jermena iz našega mesa, se nam zdi, ko čitamo v »Domovini«, kako da naših poslancev čisto nič več ne vpoštevajo na Dunaju, ker vsaki vleče na svojo stran. In da vleče, ni čudo, ampak naravno.
Ćim je bilo pri poznano načelo iz.djuča-nja jezi jedne osebe na uslugo, ni moglo pri ti drugače, nes*o da si vsaki posamični poslanec prisvaja pravico do — svoje politike. Tu so se razvezale vse vezi discipline in na mesto da bi imeli jedno samo, svojega cilja zavedajočo se voljo, imamo toliko volja kolikor glav. Slučaj z vitezem Berksom priča, da tudi v »Slovanskem centru« je bila vsa tista disciplina le navidezna in da se čutijo vsi kakor v jarmu, ko morajo vzdrževati ta videz. Klub je sklenil — in prav je sklenil
—	da bo o vprašanju kvote glasoval proti vladi. Vitez Berks pa je drugače obrnil in je v seji klubnili načelnikov izjavil, da bo klub glasoval za vlado. Posledica je bila, da klub ni volil njega v odsek, ampak posl. Po v še ta in Bar\vinskega. Ali treba res pripovedovati, kako taki dogodki, ta grda znamenj a notranje nesolidnosti, nestabilnosti ubijajo ugled našega zastopstva na Dunaju in njegovo veljavo. Ob takih dogodkih se mora vpraševati vsakdo : »S kom naj govorim, kdo ima sploh pravico govoriti v imenu Slovencev ? !« Ali se duhovi med našimi poslanci res še ne streznijo v toliko, da se zavedo svojega — herostratstva ? !
Cesar V Pragi. «Narodni Listv» pišejo : Jako srečna je bila sprememba v tem, da je bilo cesarju dano, počivati ves večer
kakoršno spanje pa ne krepča človeka. Noči so nemirne, mučne ter tako neizmerno dolge, da komaj dočakujem jutra. Toda vse to bi z veseljem prenašala, ako bi le moje dete polagoma zopet okrevalo ! Gospod Bog, ali jo res imamo vendar-le zgubiti ? Ko bi le vedela, da se to zares godi po Tvojem dopu-ščenju — naj bi imela malo, toda javno zn menje tega, pa bi mi bilo »lokaj ložje. Premnogo prenašanja in vere zahtevaš od male, slabotne misli človeka ! Čemu pošiljaš toliko trpljenja revnim, nedolžnim otrokom ?
—	Dobrotljivi Bog, pusti mi mojo hčerko !
—	saj imam vzroka upati, da se ohrani čista, četv.di jej dopustiš, da se razvije ter preživi lepo število let. Čemu si mi dal to dete s krasno, čisto, veliko obetajočo dušo, na katere razvoj je skrbno vprto ne jedno oko — ako mi pa je hočeš sedaj zopet vzeti ?
Ona, revica, težko da misli na smrt; saj je nihče tega ne spominja. Resno gleda našo žalost, ki se že več ne da skrivati — niti se jej ne čudi, niti se ne vznemirja radi nje. Fizično trpljenje jo je izmučilo toliko, da ne čuti več duševnih bolečin. To je bolestna
I:
in vro noč po utrudljivi vožnji z Dunaja v Prago. Takoj po prihodu je cesar držal mal cercle, v katerem je z ginljivimi besedami omenjal utis, ki ga je napravil nanj sijajni vsprejem. Na to je cesar ostal sam. Kadć smotko, je užival na oknu krasni razgled na panoramo glavnega mesta.
Poljski listi pozdravljajo z zadovoljstvom cesarjevo potovanje na Češko ter so složni v zatrjevanju, da bo to petovanjt? mogočen političen fr.ktor, ki bo mogočno uplival na blagodejen razvoj parlamentarnega delovanja. Cesarjev idejal je velika poljsko češko-nemška r.veza, katero želijo tudi Poljaki. Dosedanji vspehi Korberjevega kabineta dokazujejo, da je krmilo sedanje vlade v rokah, ki energično in dosledno stremijo za postavljenim Bi ciljem. Prve točke Korberjevega programa so se že uresničile : Nemci in C-ehi so se združili v parlamentu v gospodarskih vprašanjih.
Sedaj se gre za uresničenje važnejšega dela, t. j. za češko-nemško sporazumljenje. Jako resna overtura k tej akciji pa je cesarjevo potovanje na Češko.
Vnanja politika Italije. V včerajšnji seji italijanske komore je govoril minister za vnanje stvari, Prinet.ti. Njegov govor je bil po laški »maniri«, sila dolg in frazast, ali zelo voden. Nas zanimajo sosebno oni odstavki, ki se tičejo razmer do naše države. V odgovoru na izvajanja poslanca Barzilaia je rekel Prinetti, da je naša avstrijska država naložila davek na italijansko rento, ker so v Avstriji sploh vse vnanje rente, v zmislu tozadevnega zakona, obtežene z davkom. (Tu je Barzilai nekaj vskliknil, česar niti laški listi nočejo priobčiti; torej je moralo biti že kaj prav sočnega na račun Avstrije, prav v Barzilaievem stilu.) Govore o trg. pogodbah, je rekel Prinetti, tla je tu zavlači neopravi čen pesimizem, ker le vino provzroča velike težave. Izrekel je nado, da avstrijska vlada vsejedno nekaj odneha v tem. (Seveda, mi moramo biti vedno tisti, ki prinašajo žrtve za druge in — drage zaveznike. Op. ur.) Kar se tiče Albanije, je izjavil, tla Avstrija nima tam nič več pravice, nego Italija ter da je bojazen, da bi si Avstrija mogla v Albaniji pridobiti prevelik upliv, ali celo podjarmiti isto, neutemeljena. Avstrija in Italija da sti za to, da se v Albaniji hrani status <juo (dosedanje stanje). Posebno značilno je v ministrovem govoru zatrdilo, da se italijanske šole po vseh albanskih mestih lepo razvijajo, da albanska stolica na neapeljskem orijentalnem institutu vspešno deluje in da Italija sRuša po svojih močeh pospeševati kulturo Albancev. (Mi primorski Slovani vemo najbolje, kaj
I dobrota angelja ugonobitelja, ki ugonoblja
telo, tla zamore osloboditi dušo.
i '
NaŠ zdravnik gre — kaj neki poreče ?
Dne .'JI. decembra 1884.
Ne vera, ali je primerno, da hočem še pisati v ta dnevnik; toda poslednji dan tega leta ne morem, tla bi se ne spominjala tega groznega udarca, ki me je zadel ob njega zaključku. V prvi žalosti se ne da pisati, tudi sedaj se težko poprijemljem tega dela — toda poglavitno, kar mi je sedaj ostalo po mojem detu, je: žalost. Zdi se mi, da sem dolžna privoščiti tej žalosti primeren prostor
v teh zapiskih.
Dne 19. decembra, v petek ob pol tretji uri zarano je vzel Bog k sebi drago, zalo dušico moje Boženke. Moj Bog, kako preprosto in kratko je izgovorjeno to, a koliko trpljenja, bolesti in žalosti se skriva pod temi besedami ! Ali mar naj opišem to, kako sem preživela poslednja dva tedna ?
(Pride še.)
timevajo laška go^ioda, ako govori o pospeševanju kulture med tujimi narodi. I'«m1 to pretvez« • Italijani naj->studnejše zatirajo tuje narode. katere skušaj«! z vsem', tudi naj nemoralne;-im i sredstvi poi ta lij a riniti ter jih potem tudi i-»darski izmozgati. Op. ured.I Pred par dnevi smo omenjali, kako si Lahi skušajo pridobivati simpatije med Albanci s tem. da j m obljubljajo, braniti jih pred Slovani. Sedej pa slišimo iz ministrovih ust sam:h. kako si I>ahi predstavljajo to braml»o in povsjn-še vanje kulture med Albanci. Njih cilji stremijo za tem, da Albanijo najprej poitali-janeijo i {»osebno pa mesta) in si jo potem osvojijo. Naj nam grof < yolu«*howski zatrjuje, kolikor hoče, da Italija nima nič već upliva v A litaniji, nego naša država, faktum je ta.
Hujskanja brez konca in kraja! Grdo smetišče, ki sicer izhaja pod imenom «II Gaz-zettino», je prineslo včeraj dopis iz Kopra, v katerem pripoveduje, da se je tam razširila vest, da bo na taraošnjo procesijo dne 19. t. m. veliko romanje iz Trn ta pod zastavo sv. Cir. in Metodija. To da je provzročilo v Kopru splošno razburjenje. Celtf ista cerkvena oblast v Kopru da je v velikih skrbeh ter da se nadeja, da se lokalna politična oblast potrudi, da prepreči eventuvalne in jako v e r o j e t n e Izgrede! Občinska oblast da je radi tega že par dni po koneu. Dopisnik pa je uverjen, da bo protest dostojen in tak, da pridobi popolno zadoščenje čutstvo-vanju meščanov.
Da na vesti, v kolikor se dostaje ža-
gam ne upajo, ker vedo, <1a bodo tu uživali vso zaščito komunalnih oblasti in vse gospodovalne klike ! In res se spominjamo, da nam je nekoč priznal cel<5 neki redarstveni organ, da bi morala tu redarstvena oblast — ako bi hotela rigorozuo postopati in zasledovati prejšnje življenje in — grehe regnicolov — izganjati najmanje tri četrtine tu sem do-hajajočih laških podanikov ! A prosimo, ne pozabiti : to je bilo že pred par let! Kako more biti še le sedaj, ko se je naval regnicolov postoteril ? !
Da zaključimo torej za danes to poglavje o regnicolih ! Mej istimi je nevarnih, zel<5 nevarnih subjektov — ttfcko se glasi praska
Opčinah izstopil ter jo mahal čez € Obelisk* v svoj kraj.
Neopravičeno pa je, zakaj da bi ravno mi Gretarji in Trsteničani, ki smo itak že od Tržaške mestne uprave najbolj zapuščeni, ne imeli prav nikake ugodnosti! Bilo bi to-sej prav umestno, ko bi se merodajni krogi, in v prvi vrsti bi zaprosili za to naše okoli-Čanske zastopnike, zavzeli za nas in da bi povodom omenjenega obhoda delovali na to, da se na Trsteniku priredi, če že ne postaja, pa vsaj malo postajališče. Železniški zakon določa sicer kraje, kjer se morajo postaviti postaje in postajališča, pa se tudi ne protivi, ako se zahteva postajališče tudi izven določe-
prčmisa. Taka praška premisa pa na potu od j nega kraja. Razloček je pa ta, tla železnica od Prage do Trsta postaja stokrat veča in napravi postajališče le v tem slučaju, ako
pr;i> /nan -"daj tudi od laškega ministra za J stave sv. Cirila in Metodija, ni ni pičlce res- ! resničneja. Stokrat opravičeno je radi tega
prošnji ki ob svojem sezidajo dotično poslopje
vnat « - vari, <ia -e v-a laška javnost, neizvzemši nice, teira ne treba praviti. Tendenco tej vesti j tudi vprašanje: zakaj tržaške o h 1 a- , za uradnika; železnica pa plača uradnika.
vlad", / v» zanima za albansko vprašanje iu )je kaj lahko pogoditi. To je gotovo zopet «ti ne izvajajo n a j 1 o g i č n e j i h z a-
Ker je pa ta železnica izključno državno
da ima Italija ž» po v>ej Albaniji razgrnjene jedna tistih znanih Ure/vestnost i, katere ki j učkov iz te prčmise?! Ce oblasti podjetje, ne uvidevam, zakaj bi se nam, ki »Voje mreže, med tem ko naša država mirno znani boritelji za — krščansko resnico po- j v Pragi vidijo v regnicolih nevarnost, koli co imamo ravno tiste pravice kakor drugi dr--p n *-aka, da jej Italija pred nosom pograbi kladajo v židovske in brezverske liste, da bolj bi jo morale videti tržaške oblasti! (Je žavljani, ki nas je pa usoda potisnila v tak
iloanijo. Nam je že zado-ti, da nas ministri to- tako iz zasede anonimnosti razburjajo javnost,
lazijo, da ni nikake nevarnosti.
je tam gori nevarnost, je tudi tukaj. In da kraj, za katerega se živ krst ne zmeni, ne
netijo sovražtvo in hujskajo ljudstvo na iz- oblasti v Trstu ne izvajajo zaključkov, se privoščila le mrvica tega, kar se drugim
deli
sedaj
<» trozvezi je izjavil Prinetti, da misli ^rede. <'e se že zgrazamo nad židovskimi moramo čuditi tem bolj, ker jih vendar uče j v obilici, a j o n j" drugače, nego je mislil 1. 1 SiU, spekulanti, ako zle instinkte zdivjanih mas vsakdanji dogodki — znani njim bolj, nego	Prizs
izadeti ! Ker nimate druge zaslombe,
ko j" kakor poslane«* pobijal trozvezo. Takrat	izkoriščajo za svoje dobičke in ako narodne komurkoli drugemu —, da je nevarnost!!	obrnite se do svojega zastopnika, deželnega
je i>. i trozveza škodljiva za Italijo, ker je	J)uje |>orahljajo za svoje osebne spekulacije: I Nevarnost v političnem, nevarnost v socijal-	poslanca, tla on ukrene za Vas potrebne to-
/z vala tran«-.zko laško carinjsko vojno inje	kak«> se nam mora še le gnusiti, ako ljudje, nem, nevarnost v gospodarskem pogledu!	zadevne korake! (Mede cest, razsvetljave, vo-
zahtevala od Italije prevelikih žrtev za v/dr-	ki imajo krščansko ljubezen vedno na jeziku, — To je vendar poglavja, ki se razprav-	dovodov itd. nismo mi Gretarji in Trsteni-
že\ auje v-.jske. Sedaj je trozveza koristna,	dan na dan zagrešajo takove zločine na jav- lja vsaki dan in ki je mora imeti vsak-	čanje ter deloma tudi Rojančanje in Barkov-
ker se je j*,kazalo, da Italija more poleg	nem miru, torej na javni blaginji ! do že v malem prstu. Povsem naravno	ljani — vzlic vsem poštenim naporom na-
trozveze gojiti prijateljske odnošaje do Fran-	>*o, ker se tudi to pot tira v igro cer- ! je torej, ako se nam zdi kakor da stojimo	šega zastopnika — ničesar, oziroma le malo
eije. Tudi žrtve za vojsko, ki jih zahteva se«laj	k ve na oblast in zlorablja za laške hujskanje, (»red nerazrešljivo zagonetko, ko vidimo, kako	dosegli od mesta! Morda nam bo državno
tr<.zveza, da niso tolike, «la ne bi jih mogla ker nas fanatiki že provocirajo, pa jim bodi
Italija zmagovati.
jiovedano, da bi ne bilo še prav čisto nič neču-
Go-pod Prinetti I »i hotel menda kopirati venega, ako bi zastava sv. Cirila iu Metodija
mirno in s pekri/animi rokami gledajo naše oblasti — ne vemo pa, ali je to le grešna brezbrižnost, ali pa je turški fatalizem — to
železniško upravništvo kaj bolj naklonjeno.
Fr. GomUač. Hlagoglasnost jezikov. Italijani pra-
pok. Bismareka. To sicer ni tako lahko, ali	prišla v k«jpersko cerkev, saj spadajo pod invazijo tujih podanikov v dimenzijah, ki so vijo, da jih kar ščiplje po trebuhu, kadar
I »e seda ni konj in ra«li dobre volje tudi niso	Koper župnije, kisoše do leta 1830 že naravnost gorostasne, in da se kažejo poslušajo naš baje okorni jezik, pa vendar
še nikogar obesili. Poklon na desno, |x>klon	i m e 1 e g 1 a g o 1 s k o b o g os 1 u ž e n j e, povsem indiferentne vspričo nevarnosti, da
na levo. Tudi H i srna rek je vedel, kako	Župnija Šmarje n. pr. Oni se tresejo pred njim in prebivalstvu, podanikom Le naše dr-
hodijo poslušat sedaj madjarske operete v »Politeama«. Človek mora sklepati iz tega,
dobro je, če ima diplomat dve železi v ognju, mislijo, da bi prišli zopet ti«ti časi, in da bo žave, za katerih blagor in varnost so dolžne daje madjarski jezik veliko blagoglasneji od Z Avstrijo je sklepal trozvezo, da si je zavaro- enkrat konec njihovemu latinstvu ; za vero skrbeti, iz tega vzraste velika politiška, go- našega. O tem se hitro prepričamo, ako pre-
val hrl>et nasproti Kusij. : za hibtom Avstrije Kristovo pa bo to dan velike zmage, ko v spodarska in socijalna kalamiteta.
čitamo sledečo besedo, ki je tiskana na neki
pa je sklenil pogodijo z Rusijo, da si je za- naših cerkvah zavlada duh sv. Cirila in Me-	Resnične premise so lepa stvar, ali ni oti prijatelja poslani nam madjarski kuverti.
varoval hrbet za druge možne neprijetne slu- todija. Le hujskate, le škripajte, nič vam ne piškavega oreha niso vredne, ako jih oni,
ki
čaje. Tudi gosfiod Prinetti bi hotel vleči do-	pomaga: v teh krajih nas je že cela vojska,
bičke iz irancozkega prijateljstva, torej iz	ki smo prisegli zvestobo zastavi sv. Cirila
dvozveze, in vleči dobičke iz trozveze ! Tudi	in Metodija. V nje znamenju bo naša zmaga,
gospo«l Prinetti bi rad v Albaniji koval že-	zmaga poštene stvari.
bi jih morali, ne izvajajo! Govorili smo.
Opozaijaiuo pa cenjene čitatelje, naj čitajo polagoma in oprezno, ker mi ne prevzemamo
Tržaška uprava — eauiorra — pa nobene odgovornosti, ako si kdo o tem povoda. Kjer koli vidiš tiste stare vodnjake, lomi jezik.
1 ^zo proti Avstriji, a vendar ostal v politični
Premise in zaključki. Te dni je bil
kakor na trgu Caserma, ulica S. Franeesco, tam vidiš mestno helebardo in spodaj napis:
Beseda se glasi : postatakarekpčnztarnak. Nekdo nam je zatrjal, da to pomenja :
zvezi z isfc* Avstrijo, «la bi s pomočjo te naA ,Imiipendente< silno razburjen zbok ve-	>AH»a noQ bevibile«. Včeraj pa, ker voda	poštnohranilnični urad.
zveze iztisnil čim najugodnišo trgovinsko p«>- 8tif (Ia je redarstvena oblast ljubim gostom	tudi v nižini> središfiu mesta, ni tekla, so bili	Procesije sv. R. T. v okolici. Iz Bar-
godbo z našo monarhijo.	kraljestva doposlala neuljudno povabilo,	tj vodnjaki kar oblegani! Na stotine ljudi je	kovelj, s Prošeka, Opeiu, Katinare in Sked-
Vprašanje je le, «la-li je tudi gospod naj ^ za jmr t|nj izvide odstraniti iz mesta. Pa	čakalo, se pulilo in prepiralo za posodo ne-	nja 8mo dobili sporočila, kak«, se je minolo
Prinetti — Bismarck ?! !	je tudl res . ^^ brezobzirnost do toli iju-	l>itne VO(,e- Med krikom in vikom pa so pa- j nedeljo vršila procesija sv. R. T. Iz poročil
bih gostov.....! Kaj nas gledate tako debelo ?!	dale tako trl>ke opazke na adreso »camosre«	posnemamo dvojno: da je magistrat raztegnil
Mari mislite, da Li res! Res je, res. da seje	in roe*tne »P~ve, da je bilo joj ! »Ce bi	svoj , štrajk« tudi na vso okolico in da štrajk
tširila ona vest, ki je toli razburila »ideja-	iraeli tisti <lenar' kar se S* Je POtroSilo za	ni 5isto ni5 skrčil cerkvene pobožnosti.
Tržaške vesti.
Dobro došli ! Narod brez rodoljubnega lov« p«>lno sree našega »Indipendenta« ! Zgo
razsn
komisije, za pojedine, za refošk in šampanjca.
ko so hodili gledat Reko, da bi jo napeljali
V Skednju je bila sicer udeležba «»«l raožke strani minimalna in nikakor ne taka.
zumništvo _ brez razlike stanu _ je po-	verodostojna poručila zatrjajo tako —, daje	v * rst Pa naredili se drug vodovo«! tja je g08j>0J župnik mogel biti vesel; ali
klu-ano, «la v«>di in «laje direktivo snovanju	redarstvena oblast v — Pragi povodom	Z!i Aunsino'« Tako So modrovale zenice, kl j na	n; bil nlma|0	štrajk signorov,
, . . . .ti	• * i* • i .	niso vedele, kaj bi počele, preduo pridejo na
in delovanju naroda. Naro«! brez razumništva,	obiska eesarjevega tam naseljenim laškim po- » J t	' I	,
, , , i m liliji- __- . :	vrsto. »Prokleta camorra«, je zakričal starije nan>«1 brez vodstva. Rrez voditeljstva, sto*	danikom uoposlala kratek in jasen poziv, naj ,	, ,
i .	i • i. *.	kav možic, ki je prišel po vodo, a videl
svoje naloge in umečega	7/a par fini o«itegnejo mestu praškemu čast »ji	i	»
jeeetra na višin
veliko misijo. j>overjen«> mu v narodu, pa ni svoje sicer cenjene in napre«lka. ni življenja, ni vspehov, ni — bo- nosti. doČoosti !
\ nas Slovencih pa, ki nimamo mogočnih zaščitnikov, mecenov, rodoljubnega plemstva, je važnost razumništva, ki se rekrutira iz širokih slojev naro«la, tem veča.
— drage navzoč-	vrsto Pred
Včeraj je bil	res hud <lan: — nikjer
Tako seje zgodilo v Pragi! Zakaj seje ni 1)1 lo vode, tudi	v šolah ne! In sedaj si pa g08p0dje kje v okolici takih prijateljev, ka-zgodilo ?! Katera je bila premisa, ki je praško • mislite po 50—60 otrok v eni sobi natlačenih I kor n> pr. v Skednju.
ampak izključno le prijateljska politika /upnikova do onih, ki so štrajkali. In glejte, tudi to je dokaz, da cerkvenim slavnoatim po okolici ne škoduje nič, če ni signon-v, pač pa more škodovati okolnost, «la imajo
oblast dovela do tacega sklepa ?! To vpraša- <> tej vročini ! Otroci postajajo žejni, hodijo
vodo pit — pa ne teče ! Vode ni ! Kdo ne
V Barkovljah je bila letošnja svečanost naravnost veličastna. Procesijo je vodil g.
ve. kakšne posledice bi lahko imelo to! , .. ttm	. „•„+„„„::;
1	kanonik r lego ob azistenciji vec gg. aunov-
nje ni brez zanimivosti, ker bi ljudje se svojo V velik priprosto domačo logiko mogli v tem vpraša-
del teea razumništva je obsežen v prevažaem 11 j11 najli praško premiso, iz katere bi potem	Otroci naj bodo po :J—4 ure zaprti v sobah, njkov Mešani zbor društva »Adrijac
kar igraje izvajali - tržaške, oziroma	kjer je 25—30 stopinj C vročine — brez j *
primorske zelo naravne z a k l j u č k e.	vode! Oj srečno mesto Trst, ki imaš tako
Zakaj je torej praška oblast smatrala po-	upravo! Namesto da bi skrbel: za blagor
trebnim, da za časa bivanja cesarjevega ne občinstva, se pa, na predlog Zidov, prepirajo j mu __ izključno slovenski!!
in uglednem stanu pravnikov. Pravniki so v prvih vrstah med reprezentanti naroda.
< 'asten lx» torej za naše tržaško ozemlje jutišnji «lan. ko so na naših Op&inah oziroma na Prošeku zberejo veliko števil«, slovenskih prav- **> italijanskih podanikov v Pragi?! Mi smo j ^ — slovensko zastavo ti mestni očetje! Pač
ni kov — odvetnikov, sodnikov, notarjev — mn«go ugibali sem in tja, ogledovali smo si | — popolo zuccon ! ko l»omo na naših tleh mogli iz bratsk^a «t^*ar od vseh strani, a nismo mogli in nismo -rea pozdraviti cvet inteligence slovenske. Z mogli priti do <lruzega tolmačeuja, nego, da Trstom. Sedaj trasirajo železniško progo (io-živo željo v srcu, «ta bi odlični slovenski možje ^ Je °'>last držala premise : da je med itali- riea-Opčine-Trst in kmalu bo tudi komisijo-zadovolino -proveli teh par urna tem ozem- janskimi podaniki nevarnih subjektov, od ka- nalni obhod v svrho, «la se določijo še na-
terih bi se bilo bati kaj prav hu- tančne podrobnosti, kakor u. pr. postavljanje
J čeg"ar narodna trobojnica je bila ra,.obešena v cerkvi — je peval krasno pri slovesni sv. maši in v procesiji. In peval je — slava in
Nova državna železniška zveza s
lju, in da bi se uverih, «la narod, ki živi tu, je vreden vse jMidpore o«l strani vseh r«»ja- de ga!!! kov. kličemo jim že na tem mestu, iz p«jlne duše in razprtimi rokami : Dobro na m došli b o b al i h divne nam sinje iz te praške premise izvajamo primorske za-
železniškib čuvaluic, postajališč itd. Kje da Ali pa nam more kdo šteti v zlo. če ne 8e te postavijo, je sicer že določeno, a veu-moremo premagati skušnjave, ki nas sili, da (lar l>i 8e ravno na omenjenem obhodu morda
dalo še spremeniti marsikaj.
Adrije!	ključke ?! ^aj pravi vsakomur že najelemen-	Z Opčin priile železnica skozi predor na
Izid všerajšflje volitve v III. razredu, tarneja, najpriprosteja domača logika tako-le: j Zgornji Trstenik ter pojde tu prav pod gra-O«! približno	volilcev se jih je <leležil«> ako se oblast v Pragi boji, «la je med itali - | d«^m sedanjega lastnika g. Vianella (popred
včerajšnje volitve k«»maj tilT. Od teh je janskimi podaniki nevarnih, zeki nevarnih kan«lidat jirogres««»ve stranke, dr. Depiera, subjektov, zmožniii za — marsikaj, ali ni v
d«»bil olT glas«»v; me«l temi pa je bilo nad 2l>U magistratnib uradnikov. Od	volil-
cev je glasovalo torej za progresovo stranko komaj kakih iMH) neodvisnih volilcev, torej približn«j je<ina desetina vseh volilcev III. volilnega razreda. Iz tega je razvidno, kak«) rapidno propada ugled italijanskih eamor. Sic transit eloria mun«li.
isti meri opravičen takov strah tudi na Primorskem ? ! Kaj pravimo: v isti meri !! V stokrat veči meri je opravičen ! M: smo na pragu vrat, skozi katera se usuvajo krdela regnicolov. Ni-li verjetno torej, «la je procent nevarnih subjektov med regnicoli tu neraz-merno veči, nego vise gori proti severu ? ! ! Tu sem si upajo tudi taki, ki se kam dru-
M«»nti-ja) naprej nad Piščanci proti Konko-nelu itd. Med Opčinami in Konkanelom ni projektirana ni kaka postaja. Za Trsteničane, Gretarje in veliki del Barkovljanev bi bila ta proga brez vsaeega pomena, kajti ti bodo imeli enako daljavo, če bodo izstopali na kolodvoru v Trstu ali pa na Opčinah. Ker pa pojile ta železnica po dolgih ovinkih preko Trstenika itd. v Trst in bo vsle«! tega tudi cena vožnji dražja, bo vsakilo rajši na
Kako veličastveno, kako milo in kako do srca segajoče je donela v cerkvi ta v lepem materinem jeziku pevana — molitev do Vse-višnjega. In ni-li narodna trobojnica društva, ki se je vila v proeesiji med drugimi zastavami, bila le dokazom, da to ljudstvo je verno in udano svojemu Bogu in da noče druzega, nego da se v cerkvi spoštuje njega staro pravo!! Udeležba je bila ogromna. Za nebom« so stopali zastopnik 1 V. okraja gosp. Fran Dollenz in vsi barkovljanski veljaki. Svirala je vojaška godba. Po procesiji je bil impozanten sestanek v »Narodnem domu« ob sviranju godlje in pevanju vrle »Adrije«. Na tem sestanku smo videli prav, kako so vse Barkovlje, v kolikor imajo poštenih domačinov, v je«lnem — v našem taboru in mi moramo biti le hvaležni tamošnjim rodoljubom na toli V3pešnem delovanju.
S Prošeka nam poročajo, tla je bila vsa vas praznično odiČena, udeležba na procesiji pa veliko veča, nego prejšnja leta. Magistra-tovcev ni bilo blizo, ali v popolno nadomestilo teh funkcijonarjev je bilo naše n a-
r od n o isitopatr o. Za *neboma §<» etopali ugledni naš Ivan vitez Xal»ergoj z deželn. m jtoslaneein g. dr. Gustavom Gre-^orinota in tr- Alojzijem < »oriupom ob strani, kr. okrajni s<d«ki nadzornik Neckerman in vsi veljaki proseski. Veliko nevoljo pa je vzbujalo, da se je zdravnik dr. Keehtinger, ki je, s< veda, -trajkal |m> nalogu svojih go--p.»darjev, svečanosti vendar udeležil v toliko, da je priredil italijansko demonstracijo. S tem, da je odičil stanovanja svoje s evetjem v barvah italijanske tri kolore. A da naše ljudstvo vendar ni reagiralo vzlic vsej nevolji, je j"»peten dokaz, kako ne!>eško potrpežljivo je to ljudstvo. Na procesiji je sviral oddelek veteranske godbe.
Tudi na < >j»činah je bila slovesnost velele pa in udeležba velika, tako, da so prav lahko in morda tudi radi j>ogrešali magi-stratovee. V procesiji je korakal oddelek veteranskega »d potnega društva iz Trsta in oviral oddelek veteranske godi*?. Procesije se je udeležil dež. poslanec Ivan Goriup z mno gimi rodoljubi.
Ganljivo p<>bdžnost so imeli na Katinari, katere se je udeležil deželni poslanec dr. Otokar Hvbar.
Najnovejša enakopravnost. Pišejo nam: Dne II. t. m. je prišel k podpisanemu ek-sekuior tukajšnje e. k. davkarije ter mu je izničil »Izkaz o »Mineri in plačeval na j»ola« v nemško-#lovenskem jeziku : »Aus\veis« — Distinta« v nemško-laškem jeziku in »Mo-aitono« v nemško-laškem jeziku.
Že pred |»etimi leti sem imel jw>sla s e. k. davkarijo in sem bil dosegel, da so mi j»o-- ljai: le nemško—.iovenske tiskovine. Sedaj, kakor je videti, smo zopet tam, kjer smo bili pred leti! Da, še več, sedaj se celo norčujejo z nami, ker jw šiljajo euo tiskovino slovensko-nemško, dve pa nemško-laški !
Ko sem (»odpisani izjavil, da ne morem -prejeti tiskovin, katerih ne umejem, in da zahtevam iste tudi v slovenskem jeziku, mi je c. k. eksekutor odgovoril : .Sedaj vam jk>-vem ustmeno. da je to ojvominjevalni list za za«»stane davke, kar vam mora zadoščati I
Ker sem opazil, da mi po zakonu gre op »minjevalnica in ta na tiskovini, kakor se i-te dostavljajo odstotkom davkoplačevalcem — mi je c. k. eksekutor odgovoril, da •n ni moj hlaj»ec in da je moja dolžnost plačevati davke, ne da bi še le čakal na opomine !
Meni zdi, da je gori imenovani prekoračil svoj delokrog, ker ne moreni verjeti, da bi slavni c. kr. davkarski urad dajal taka navodila davčnim eksekutorjem ?! Protestujem proti takemu (»ostopanju in zahtevam, naj se mi vsi namenjeni mi akti dostavljajo v slovenskem ali nemško-slovenskem jeziku; drugače ne v sprejmem no 1 »ene tiskovine.
Vekoslav K o d r i č sv. M. Magdalena spodnja
D- -ravek uredništva. Nam ne gre v glavo, <ako more kakov c. kr. eksekutor postopati na toli nedeiikaten način, koje vendar takt to, da, ako bi v?.i davkoplačevalci plačevali brez vsakega opominjaja. bi ne bilo treba — davčnih eksekutorjev!!!
Sploh je pa tirjanje davkov že tako v navadi, da te nava-ie ..dpravi not »en »delikatan t nastop kakega eksekutor ja I
Kar tiče slovenskih ali dvojezičnih tiskovin, moramo najodloČnejše protestirati proti načinu, jm katerem se ravna z našimi davkoplačevalci!
Mi ne zahtevamo druzega, nego ono, kar nam pre jm» zakonu — to pa zahtevamo najodločneje !
Davkoplačevalci pa naj posnemajo našega vrlega KodriČa !
Koncert škedenjskeira orkestra. V soboto dne t. m., na praznik sv. Petra :n Pavla, imel novoustanovljeni škedenj-ski nannlni orkester svoj prvi koncert. Opozarjamo že sedaj slavno občinstvo na ta koncert, kateri l»o. sode jx> pripravah, veleza-nimiv. Najlepša točka istetra bo mešan osme-rosj»ev Žalost« - spremljevanjem orkestra. Povdarjati moramo. da ta novoustanovljeni orkester ni morda kak navaden poskus svi-račev-začetnikov, temveč so členi istega po večini izurjen? in nadarjeni muziki. Nastop tega orkestra {»omenja zopet lep korak na muzikalienem polju ne samo Skedenjcev, temveč tržaških Slovencev sploh. Orkester ima že obsežen rej>ertoar, od katerega poda na kon>*ertu seveda le izl.ranejše koncertne točke.
»Kokovnjač! se lw»do jutri predstavljali še enkrat v Rarkovljah. Na tej reprizi bodo ustopnina in sedeži po znižanih cenah,
vse drugo pa kakor na prvi predstavi. Z češkem odgovoru ter vsprejel od neke deklice ozirom na prekrasni vspeh prve predstave in j krasen šopek cvetlic. Na to se je cesar popa na plemeniti namen — za družbo sv. Ci- j dal v mestno hišo, kjer ga je (»ozdravil na-rila in Metoda — se nadejamo, tla l»o vrtna čelnik okrajnega zastopa, <lr. Herold, v imenu dvorana »Nar*»dnega doma« v Rarkovljah tega zastopa. Tu si je cesar ogledal načrte tudi jutri natlačena kakor je bila prvi-j nove okrajne bolnišnice, ki je bila ustanov-
krat. Na veselo svidenje torej jutri v Kar-kovljah !
ljena v proslavo cesarjeve 5(Metnice <n nosi njegovo ime. Od tu se je odpeljal, spremljan
Samomor. Včeraj zjutraj se je zastru-	po burnih ovacijah, v Žižkov, kjer se je vr-
pil 70-letni Alojz Lippi, stanujoči v ulici	šilo vsprejemanje po istem redu, istotako v
fanal piccoio št. I. Vzrok samomoru je bila	Karlinu. Povsod so društva, korporacije,
njegova dolga bolezen. Zdravnik je prišel	šolska mladina in neštevilno druzega občin-
prepozno ter je našel starčka že mrtvega.	stva delali špalir. Ovacije so bile neopisljive.
Zaprli SO včeraj 24 letnega Ernesta	Cesar je v vseh treh predmestjih na župa-
(Tirardello, kateri je bil na sumu, da je ra-	n »ve pozdrave odgovarjal le v češkem jeziku,
nil svojega bratranca, onega Ivana Uglešiča,	Vreme je bilo krasno, kar je seveda močno
o katerem činu smo poročali že včeraj. Gi-	pripomoglo k temu, da je bila cesarjeva
rardello ja priznal svoj čin in izjavil, da je	vožnja pravi triumfatorski sprevod, storil to v pijanosti. Med bratrancema je bil PRAGA 15. (B) Danes zjutraj je bila
na vstal, kakor smo omenili že včeraj, prepir,	na deviškem vežbališču sijajna vojaška pa-
kateri se je završil s tem, da je Uglešič	lada. Vzlic hudemu dežju se je zbrala na
dobil dve težki rani na roko.	vežbališču velika množica. Pred začetkom
Dražbe premičnin. V poned., dne 17.	parade je dež ponehal. Casarju so prirejali
!jnnija ob 10. uri predpoludne se Um!o vsled	velike ovacije na vsej poti. Na meji občine
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-	so pozdravili cesarja: občinski zastop, dru-
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:	štva in šolska mladina, O prihodu cesarja na
v ulici S. Anastasio št. 2, hišna oprava; v	vežbališče je godba svirala cesarsko pesem,
ulici Montecucco št. 7, hišna oprava ; v ulici	čemur je sledilo defiliranje vojaštva in ogle-
Ponziana št. IS, hišna oprava; v ulici delle	dovanje naprave zatvornic pri Troji, kamor
Ac«jue št. 11, železna blagajna; na Prošeku	so došli ministri Korber, Rezek in Hartel,
hišna oprava; v ulici Ghega št. 5 in v ulici	namestnik grof Coudenhove in višji deželni
Valdirivo št. 12, hišna oprava; v ulici Far-	maršal knez Lobkovic. Cesar je podpisal
neto št. 5, železna blagajna, vina, oprema v	spominsko listino, katero so položili v za-
zaloga in pohištvo; v ulici Montorsino štev.	ključni kamen, ter se je potem ob radosti
;»00, hišna oprava ; v javnih skladiščih (Svlo?),	prebivalstva vrnil v kraljevi dvorec, kože. PRAGA 15. (B.) Odposlanstvu učite-
VTemenski restnlk. Včeraj : toplom* r	Ijev čeških in nemških šol, ki se je predsta-
ob 7. uri zjutraj 25.H, ob 2. uri popoludre	vilo včeraj, je minister Hartel izjavil glede
27.."» C*. — Tlakom«r ob 7. uri zjutraj 755.9.	zboljšanja materijalnih odnošajev učiteljev, da
— Danes plima ob 9.12 predp. in ob 8.8	je vlada v posamičnih deželah dovolila nove
pop.; oseka ob 2..">1 predpoludne in ob 2.39	prihodke, ki naj služijo v zboljšanje učitelj-

Aleksander Levi Minzi
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
-•J T R S T J«
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa,	i Piazza Rosario št. 2
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Limitanea	in Via Riborgo št. 2!
—
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVAHI CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod f&t ali železnico franko.	^^
IK[la>d mož
izučen mlinar, vešč slovenščine nemščine v besedi in 1 pismu,
išče primerne službe,
i tudi ko potovsilee. Naslov upravnistvu „Slovenke*', v Trstu, ulica Molin piccoio št. II.
i A. BUCHBINDER
Trst. — Via Riborgo 27. — Trst.
Zaloga mebljev, ko v čekov, potnih torb po cenah, da se ni bati konkurence.
Tim-obrtna redstrovai zaflima
z neomejenim jamstvom.
popoludne.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila tli Metoda je darovala posestni ca gospa Josipa Koritnik, ker se ni udeležila veselice Bratovščine sv. Cirila in Metoda, 'J K, g. Purkart Jakob mesto udeležbe na predstavi v Barko vijah 1 K.
Kmetijska in vrtnarska družba za
Trst ill okolico naznanja, tla občni zbor ne . .i	j >	-	"j
J '	hotel dovesti do hitrega resenja, dasi meni,
1h> dne 30. junija, ampak v nedeljo dne	>	» ► ••* i i - ■	i t i
J J ' '	J	cla so učitelji v Avstriji deležni večje slobode,
junija. ^	^	nego v katerikoli drugi deželi. Minister je
»Tržaški Sokol« priredi dne 7. julija , . , ,________i,	, , • v^. __.
__ 1	j j hotel potom naredbe zagotoviti značaj j»osto-
t. 1. izlet v l>evin. Kakor doznajemo, vrše se -	• t . . , , i , .
J '	panja z vsemi sredstvi siooodneo hrambe ; no,
podajanja, <la bi dobili v ta namen primeren	, , . ,	, -- . _ 7
1 ^ J J '	1	zdi se, ua se hoče to raje doseči potom ar-
p.irnik.	^	^ žavneea in deželnih zakonov.
»Slovansko pevsko društvo« v Trstu
škili plač. Glede nadaljnjega izobraževanja učiteljev v kur-ih na visokih šolah ne obstoje nikaki načelni pomisleki, pač pa glede praktičnega izvedenja.
Sicer pa minister ne polaga važnosti le v razširjenje, atnpak tudi v poglobljenje vednosti. Glede uravnave disciplinarnega postopanja se je ministnr skliceval na posvetovanja v državnem zboru, katero je oa sam
T GORICI, semeniška ui.
št. 1., I. nad str.
piredi v nedeljo 1., eventuelno, v slučaju slabega vremena, dne 8. septembra t. 1. koncert
na vrtu šole družbe sv. ('irila in Metoda pri
1 Ciril
Nezgoda na carskem dvoru.
PETROGRAL) 15. (B.) Ko sta se velika kneginja Marija Pavlovna in veliki knez
_____ predvčerajšnjem popoludne
sv. Jakobu. Bratska društva s<» uanrošena,	, .,
1	automobilu
da vzamejo to na znanje.
Xožka in ženska podružnica družbe nT, Cirila ill Metoda prirediti zadnjo nedelj«» tega meseca, dne 30. t. m., popoludne ob ."». uri pri sv. Ivanu veselico s koncertom, j»etjem in ribarenjem.
vozila v
po parku Carskega Sela, se je automobil prevrnil, v Čemur si je velika kneginja prizadela več poškodovanj. Stanje velike kneginje je sedaj povsem povoljno.
Brzojavna poročila.
t esar v Prairi.
PRAGA 14. <B.> Naučni minister, dr.
30.000 kron znaša glavni dobitek sreč-kanja »Concordia«. ()pozarjanu> naše cenjeae čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 25. junija 1901.
Konservatorist
pi. Hartel je dovolil danes počitnice vsem sprejme takoj poučevanje glasovirja.
praškim šolam.
PRAGA 14. il».) Ministerski predsednik dr. pl. K<»drber je obiskal danes namestnika grota Coudenhove. Minister je »zrazil svoje zadoščenje na tem, da mu je dana priložnost spoznati uradaištvo češkega nainest-
Ulica Stadion 19. I.
Pozor!
Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim aištva, katero je s svojim uzornim delovanjem j>lagom vgake vrste in po cenah, da se ne
prišlo na tako izvrsten glas.
PRAGA 14. (B.) Ob t». uri zvečer je bil na kraljevem gradu HradČinu drugi dvorni dine, katerega so se udeležili odličnejši do-
bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
F. Dobanschek,
V nadeji, da ine bo slavno občinstvo po-stojanstveniki, med njimi tudi bivši tin. mini- geščal0 z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem ster dr. Kaizl.
Ob s. uri zvečer je cesar prisostvoval predstavi v nemškem gledališču, ki je trajala trgovec z manufakturnim blagom, do in pol ure, na kar se je zopet povrnil	Via Barriera vechia 27 v Trstu.
na Hradčiu.	^	Se govori Slovenski!	v
PRAGA 14. (B.) Danes popoludne si je _
cesar ogleilal praška preilmestja. Ob 'J. uri popoludne se je odpeljal iz Hradčina v spremstvu najvišjih dostojanstvenikov najprej v novo krasno mestno hranilnico, kjer ga je pozdravil župan tir. Srb. Od tu se je j »e 1 j a l v deželno banko, kjer sta ga vsprejela naj- GORICA Gosposke ulice 7 GORICA višji dež. maršal knez Lobkovic in višji ravnatelj Mattuš. Xa to se je podal v Kraljeve
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 41/<0/o in vloge na Con to - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentui davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tjkočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.30G.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
V najem
»inje sohe brez kuhinje, ali 2 sol »i s kuhinjo : ivonsuinno društvo v Lonjerju. Povprašati je pri kremarju društva.
Julij Redersen +
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Trst. — Via del Tor rente it. 858-3. — Trst.
fNasproti ..If»ola < hiozza.u) Kirurgični instrumenti, ortoped i eni aparati, modrci, umetne roke in noge, berglje, ema-nični pasovi, elastični pasovi in nogovioe, suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov z kiritrgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in uepremočljivili snovij.
Restavrant ¥ f
4 s prenočiščem
Velita zaloga imm Maia.
Krojaška zadruga
vpisana za«lrtiga z omejeno zavezo
Priporoča vse v to stroko spadajoče
.	. blago ter jamči za pošteno in solidno po-
\ inograde. Po vsej poti ga je g<»sta množica [
navdušeno {»ozdravljala. Pred mestno hišo ga je župan Kraljevih vinogradov pozdravil v češkem jeziku, na kar se mu je cesar zahvalil v
Cene stalne brez pogajanja.
na OpČinah
odpre podpisani z jutranjim dnem v hiši gospoda J a m š e k a st. 174. Sobe so lepo meblirane, postrežba bo točna. Točila se bodo razna vina najbolje kvalitete, posebno teran I. vrste, potem Dreherjevo pivo. Kuhinja izborna. Priporočuje se mestnemu občinstvu in onemu na deželi za obilen obisk se beleži ndiino
Josip Vouk.
8 8
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Tisama: ( i»r-o 4 1
Telefon št. 141
Zaloga: nI. Istiluto 1"»
Tetofon -t- 145
Sprejemajo se pogrebi v veliki jralt in L, II.. III. IV. razred*: prev<zi nirli«'-ev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za po-
jrrebne k vera iK>*«ti-I/vr-uje \x j;rel>e v popolno <-rni. v zlato
»Tiii, srebrno-črni ii» zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najlw»gatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst ; l»elo in črno lakiranih : veneev iz umetnih r vet lic v porcelanu aH biserih. Prodaja na drobno in Jia debelo oblek iz
ailu>;i orpantin. umetnih cvetlic, napisov zlato-* rebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
■OBOKOEOOBOHORO
g
krah !
New-York in London nista prizanašala evr«>p>ki »dini ter je bila velika »aloga tuje -rebrnine prisiljena oddati v najem zalog:« zgolj proti majhnemu pla-V-ilu oelavnih moči. Pooblaščen' sem iz dobrih nalog. Pošiljam torej vsakomur lejte pre<lniele le proti temu. da mi povrne gld. 6.60 in sicer : i i komadov najfinejših namiznih nzev o pristno angleško k lini o ; komadov amerikanskih pat. srebrnih vilic iz enega komada : fi k. in. amer. pat. srebrnih jedilnih zlic; 12 kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho:
1	kom amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko:
kom. ang. Viktoria čašic za podklado ;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za caj ; 1 kom. najtin sipalnlce za sladkor.
42 ma«iov skupaj -amo gld. 6 60
Vsek teh 42 predmetov je popred -talo gld 4U ter jih je moči >e<laj dobit-po tej minimalni ceni gld. 6 60 Ameri <-ansko patent srebro je skozi in skozi l>ela kovina, ki obdrži bojo siebra 2"> let, za kar se irarantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tu ;i za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva -e edino le v
A- HIRSCHB£Ku - a>
Eksportni hiši americanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II.. ReibraidMr. 19.
Pošilja se v provicijo proti povzetju. ali če se znezke naprej vpo-lje.
Čistilni praiek za njo 10 kr. ^ V
■■■■ka zdrava kovina	^
Izvleček iz pohvalnih pisem
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Otou Bartufeh, e. in kr. stotnik v 27. |*»špolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž H o ž a n c, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna. prosim, da mi pošljete še jedno.
t. I' a v e 1 pri Preboldu. Dr Kamilo Bohm. okrožni iu tovarniški zdravnik

Velika zaloga koles
po nečuveno nizkih eenah. Nova kolesa I. vrste od
K 1">0.— više. Kolesa za dame z ravnim okvirjem. dobrim gumijem K '».">. - . <S4>- —. IKi.— -lOO.—. Pneumatiki, gumijevi nadkrovi. dobre vrste K —. Cevi K ">. —. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni.
K 18.
poliran.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na
roko „The j u vel" šiva vsako snov, debelo ali tenko iu tudi najmočnejše sukno in platno, t'ela sestava je od železa iu jekla, lino premenjavo na zobno kolo, šivan-
kami, posodico, ključem in potegovalcem vija-" kg. K 18.—. Singerjev za dvojno
teza šev 36. —
il-JunAJ« nnt/nc+ l Ilustrovani dunajski koncert-.i ročn- akordeon
ndjvCbJd IlUVUol. vzbuja povsod /.l»og njegove konstrukcije, dobre sesu ve in nizke cene veliko zanimanje Po; ebno fini a' ordeon. IO tipk. 2 reg stra. -jo dvojnih glasov, 2 pridrža vulca. 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, strok, krasen glas. cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake. 7~> najnoljših okov. od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K !». na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost • kojim zamore napraviti vsak brez prej-
-ne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost :)X-r> t ena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naročite se zaračuna zaboj novč.
IME. Rnndbakin — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj.
Ceniki gratis in franko.
«
X K
X X X X X
St. 7_'l.
Služba vrtnarja
je ■/. IU. avgustom t. 1. v kranjski kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu za zasesti. Letna mezda znaša Slo kron, s prostim stanovanjem, prosto poletno zelenjavo, ter l()°/0 od skupila za od proda ne zelenjave in cvetlic semen. Vrtnar mora biti popolnoma izurjen v zelenjedarstvu ter cvetličarstvu, liiti mora oženjen, to-da imeti ne sme otrok, kateri bi njegovo soprogo pri sodelovanju na vrtu ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Novemmesm motili. Prošnje, opremljene s«> jspričnli popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni prositelji do 1(1. julija t, 1. podpisanemu vodstvu.
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu.
dne 10. junija 1!M)1.
R. Dolenc.
. ■ /..i zadobljene domovinske pi vice v ■ I UollJC Trsta, napravlia /. malimi troški zmožna
oseba. Naslov pri „Mdinusti".

XXXX.
.XXX.
-r
-r
:xxr\
s
Salarini.
Zaloga šivalnih strojev
za domačo rabo ali obrtnike od »iN kron naprej.
IC 5 letno jamstvo.
Velik izbor vseh pripadkov spadajo-čih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju
Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst.
T
Velika zaloga koles
novih ali vže rabljenih iz prvih
tu- Iii inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih eenah.
Bogat izbor pripadkov in pnen-matik.
Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in
g
niklovanja.
RUDOLF BOTTL Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2.
__^r ^omt	-
Trgovina z izirotovljenimi oblekami.
1'oute della Fabbra št. 2, vogal ul. Torrcnte. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1. druga podružnica ..Alla citta «li Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove •'» (Prunerjeva hišai. Zalog* i/gotovl jenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl • »."»<> do 24. za dečke od gl. 4.'»(> do 12, suknene jope v velikem izboru o<l gld. .'» <lo fS, suknene hlače od ghi 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.o0 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvali od gld. do 1B. Volnene obleke za dečke od do 12 let od gld. 2.50 do od platna ali satena v raznih barvah od gld 1 do i>. Haveloki za moške in dečke }»o niij-uižjih cenah. lilače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki ^e izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
v (Jorici, (Josposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od n a j bolj šega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime in platno, razne tapeearije itd. Haje tudi na obroke.
Anton Breščak
X
X i Tržašia posojilnica in hranilnica
XXV
IVAN SCHINDLER
Dunaj, HI. Erdbergstrasse Stev. 12.
razpošilja irratis in franko kataloge v >lo-ven s k n-i 1 a I i j a n s k em jeziku z več kakor 4<M> slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
r t Cene nižje kakor drugod.
Za reeUicTpostrežbo se garantira.
Ugodni plačilni pogoji.

§ Solidne zastopnike se fšee.
I V"A N S C H N D;L E R
privilegiran lastnik
Dunaj. III Erdbergstr. štev. 12.
> > > > > > > > > > > > > > > > >
ieuistrovana zadruga 2 omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne ulope se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4" 0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod nam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer
na uknjižbo po 51a° 0» "» menjico po na zastave po 51,0,,.
Uradne ure so : od 9 —12 dopoludne in o t1
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Postno hranilnićni račun 816.004.
< < < <
I <
< < < < < <
Prodajalnica svečarne Zanchi
se j«* ]»re:ne>tila Z velikega trga

GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA v ulico Riborgo stv. 27
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (■urici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
Hranilne vlote sprejemajo se od vsacega, (•e tudi ni član drttstva in se obrestujejo j h > 41/,*,,, ne da bi »nlbijal rentni davek.
fN>M»jila dajejo r-e samo članom in sicer na menjice jh, 6 *j0 in na vknjižl»e jn> o1/*0/« l raduje vsaki dan od 'J. do V*, ure dopoL in <m! '2. d<» ure iK>p«»l. razven nedelj in praznikov.
Stanje kra. tIoe leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-iiran. račnn stv. 831.315.
Svoj k Mojim !
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo stev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo.
Sprejemam tudi naroebe j><» meri. Za mnogobrojne naroebe >e to]»lt» j»n-jK»r< h" a
Lovrenc Vodopivec.
kjer ima v zalogi velik izbor sve e, velikih -več m t o i č o d č e b el n e g a v o s k a. kakor tudi I.. II. iti III. vrste |>o nedosegljivih konkurenčnih eenah. — Zaloga stearin skih sveč in mila prvih tovarn po tovarniških eenah.
N B. Vkup»>i^ -t* po zelo ugodnih cenah pri>t**n vosek, vo-čine in ~tt-arin kakor tudi ostanki pogrebnih sveč.
Restaurant SILBEEEGG
Via Ghega št. 9 A.
H najugodnejša gostilna H
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
po 24 novč. liter.
Namizna vina i u v buteljkah zajaineeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG	E- POHLY),
Via Zovenzoni št. 2.
Tam nahajajo tudi najpristnejša vina : oj>ollo, istrsk<» črno in l»elo.
A /A 'o - * m. Oa ^ OA OA OA QA O A OA OA
■'•h JH
Ki ig. gosp-
Gn hrijel Pivca I i
dvorni založnik Nj. Svetosti papeža Leona XIII
v Ljubljani.
Podpisani si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je <loposlana mi tinktura za želodec rabila z dobrim vs peh oni pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 1JS<»7.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provincijal : F. Emanuel Leitner, vi~ji zdravnik. Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jsiz sam uporabljal s prav izvrstnim vhpehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan Istra), »i. oktobra liXM).
Don Peter Fraiieesehini.
duhoven.
XKXXXKXXKXXXXXXX
Razsežno jamstvo
'inženjer in stavbinski
• ItUIIipCl o O O podjetnik. O O O Dunaj, XIX., Colloredogasse it. 38.
TOPLICE JABLONEC MARIBOK.
Sprejema pripravljalna dela, projektiranja in izvršitev v o <1 n i h n a p e 1 j a v, vsakovrstne dobave vode za občine, urade in zasebnike. Vodovodne inšta-laeije, vsake vrste naprave za dviganje P vode, rezervoarje i/, betona, stavbe za O O O plinarne in kanalizacije. O O O
Najboljše reference! o 27 letna praksa!
Ludovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovljp (Fprlacli) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov ln kalibrov. Znamenite iu ojstroatrelne puške za šibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-
cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo^ sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare pu-ke. nova kopita, pre-t delavam puške za nabijanje o<i spredaj v take za na-I bijanje od zadej itd. Pri n a j s o I i d n e j s e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
KXXXKKK*KKXKKXK*
2 M. U. Dr. Ant. Zahorsky \
\
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
0 rdi n u je ulica Carintia št v. 8. od 9-11 iu od 2-4.
» » »
I »