voSfnTng piscui / «nfnvtiH Leto IX9 it. 232 LJubljana, sreda 3. oktobra 1928 Cena 2 Din Oglasi po tsrfu. Urednico • UuMjana, Knatknra frc* ftter. 5/L Tridon ftt. «07 j in aftU, ponoči tudi it- »3«. ■•kopl«l •« n« »«•»*•!•. Dnevnik zalgospodarstvo, prosveto in politiko ftt. 54. — Telefon ftt. _ .» Ljubljana, wn uHea ftt. 4. — Telefon ftt. »4*9* Podratnid: Maribor, Aleksandrova ftt. 13 — Celje, Aleksandrova cesta prt poStnem Cek. zavoda t Ltob* ftt. H.S4S • Praha čisto Wien, Nr. 105^41. 7&.iftc^ Ljibtiana, 20. oktobra. V Beogradu in iagrebu, in zopet v Beogradu se te du vrše neprestane konierence tariinegi odbora. Gospouar-s.rci strokovnjaki iz vse države razkladajo svoje žeue, a nad vsemi visi Da-moklejev meč miristrstva saobračaja, ki je sklenilo povišati tovorne tariie tako, da bo iahko nemnalo z novim dohodkom v višini 1(70/ milijonov dinarjev. Ta igra med gospodarskimi strokovnjaki in ministrstvom saobračaja preko konferenc tarifnega odbora se vrši točno po pravilih no/ejr-a politike. Ministrstvo je že vnaprej razgiasilo, da potrebuje 170 milijoni Din, ker bo sicer njegova pasiva rireogromna. A istočasno vabi gospodarske strokovnjake iz vse države, da izražajo svoje želje in da razkladajo svoje 1 programe, kakor da bi šlo za olajšavo $1 ne za povišanje tarifo v. Vprašanje 170 milijonov novih železniških dohodkov potem povišanih tari-fov pa ni zgolj budžetsko vprašanje ministrstva saobračaja. Povišanje tovornih tariiov pomenja povišanje bremen, naloženih konzumentom v državi, in je torej važno gospodarsko in politično vprašanje. Doslei smo morali žal neštetokrat ugotavljati, da se tudi v tarifni politiki vodi «poiitika». in sicer politika, ki je na las podobna davčni in vobče finančni politiki beograjskih hegemonistov. Kakor je proračun sestavljen z vidika srbijanskih interesov in zapostavljanja prečanskih krajev, kakor je prečanskemu prebivalstvu odkazana odlika plačevanja mnogo višjih davščin kakor srbijanski, privilegirani polovici naše države, tako se tudi v tarifni politiki opažajo vidni obrisi zaščite srbijanskih gospodarskih in industrijskih interesov na škodo prečanske industrije in prečan-skega gospodarstva. Razume se. da srbijanska industrija pod nikadcim pogojem ne more dopustiti, da bi slovenski izvoz smel konkurirati srbijanski produkciji zato. ker je bližji inostranstvu! A tudi po drugi strani se slovenski industriji in slovenski trgovini in obrti ne rnore dovoliti, da bi smele konkurirati &rbijanskii'; iatn doli v Srbiji in vobče v južnih krajih naše države. A vrhu tega ne smemo pozabiti še dejstva, da vlada v naši državi težka gospodarska kriza in da zaistran tega srbijanski gospodarski krogi pod nika-kim pogojem ne dovoljujejo poviška ta-rifov, ki bi šel iz blagajn njihove industrije, pos"edno pa iz žepov srbijanskih konzumentov- Zato pa se sedaj čujejo docela pozitivne ves:i, da bodo nove tovorne tarife zadee zopet predvsem prečanske kraje in cd teh v glavnem slovensko industrijo n obrt, odnosno pohlevnega slovenskega konzumenta. Tako je med drugim določena nova postavka za premogovne tarife na razdalje df< 120 km, ki naj blagajni državnih železnic prinese celih 30 milijonov. 120 km! Zopet nas imaio. Kje pa je konzurr premoga v naši državi, ako izvzamemo potrebe državnih železnic, največji? Zopet v Sloveniji. Cim pridemo pnti jugu, tem manj se troši premog it se žgejo vso zimo drva, ki so relativno poceni. Se v Beogradu velika ministrstva ne poznajo centralne kurjave in'večina uradov se poslužuje le drv. Znano je, da imamo še danes v naši vojski za oficirje poseben deputat v drvih. Povišek prevoznih tarifov za premog zadene najjačje našo domačo industrijo in preko nje bo. kakor se zatrjuje. obremenjeno naše gospodarstvo za novih 20 milijonov. Enake ali pa Še hujše so perspektive za našo lesno industrijo in trgovino. Zdi se, kakor da so režimski krogi v Beogradu izgubili vsako razumsko ravnovesje. SlGvenija je itak prava pastorka v državnem proračunu, kadar gre za izdatke. Skoraj vse ceste vzdržujemo sami. vse bolnice smo prevzeli po modrosti klerikalnega oblastnega odbora z ogromnimi pasivami na svoja šibka ramena, na:-a mesta so brez posojil od Državne hbotekame banke, naša industrija, trgoMna in obrt zaman obračajo svoje oči ir moledujejo za kredite pri Narodni baiki. naše poljedelstvo pa preživlja kr ze, kakršne si po dobrih letinah in ugoJnih konjunkturah prvih povojnih let vobče ni moglo niti v sanjah zamišljati. Naš konzum je na tleh, uradniški stan ka beraški palici, kronski upokojenci tia koncu svojih sil. Delavski davek je etiak dohodnini. Naš uradnik mora plačevati za skrahirano gospodarstvo beograjske Nabavljačke zadruge. Obrtnik in trgovec ne vesta, kje bi vzela za davke. Povrh vsega pa finančna umetnost naše domače klerikalne gospode v oblastnih skupščinah tira s s tomil i jonskimi oblastnimi davščinami Slovenijo do obupa. To je gospodarska in nacrjonalna politika, ki jo režim vodi napram S1oveniji in ki jo posvečujejo voditelji SLS. Boris Legat protestira proti izmišljotinam policijskega komunikeja Beograjski novinarji na obisku pri trpinčenem Legatu, ki še vedno ni iz nevarnosti Beograd, 2. oktobra n. Današnja »Politika« objavlja zopet dajše poročilo o zdravstvenem stanju trpinčenega ruskega polkovnika Borisa Legata. Poročilo pravi med drugim: »Boris Vasiljevič Legat leži že osmi dan v bolnici. Odpočitek v postelji in bolniška nega sta povzročila, da mu je danes malo bolje. To pa še ne pomeni, da je izven vsake nevarnosti. Posebno so še vedno nevarne posledice, ki morejo nastop»ti zaradi notranjih poškodb v pljučih in zaradi poškodb mod. V sprejemnici bolnice Ruskega Rdečega križa v Pančevu smo govorili z ljubeznivim upravnikom bolnice dr. Le-vickim o tem, da bi nam dovolil še drugič posetiti Legata. Zvedeli smo, da bomo g. Legata mogli posetiti nekoliko kasneje, ker se momentano nahaia pri njem neki policijski uradnik, ki ga zaslišuje. Čakali smo, toda ne dolgo. Z brzim korakom je prišel neki stražnik pan-čevske policije, pristopil k prvemu bolniškemu strežniku in dejal: »Tu je gospod (imena nismo čuli), ki zaslišuje nekega bolnika. Javite mu, da so odredili, naj takoj prekine zasliševanje.« Zasliševanje je bilo prekinjeno in mi smo mogli videti Legata. Prvo, kar nam je dejal, ko nas je zagledal, je bilo: »To, kar piše »Politika«, ni točno.« »Kako ni točno?« smo ga vprašali iz-nenadeni. »Da, ni točno, da sem bil pijan, ko so me aretirali na ulici.« »Mi tega ne trdimo, to izjavlja policija.« »Policija more danes izjavljati kar jo je volja, jaz pa govorim samo resnico. In resnica je, da nisem bil pitan in da nisem povzročil nobenega nereda na ulici. Zahtevali so mojo legitimacijo; nisem je imel in odvedli so me v kvart (policijsko stražnico), odtam pa v upravo (Glavnjačo). Ako bi bil do nezavesti pijan, celo pijan v toliki meri, da bi spal na kupu kamenja, ne bi bil v stanju, da grem na lastnih nogah niti do kvarta, a kaj šele kasneje od kvarta do uprave. Policija nadalje pravi, da nisem napravil vtisa pretepenega človeka, niti ko so me iz uprave pripeljali v kvart, niti ko sem bil iz kvarta odpuščen, da v spremstvu orožnika odidem domov ter prinesem 110 Din zaradi plačanja kazni. Verujem, da nisem na-pravljal vtisa pretepenega človeka. Nisem ga napravljal zaradi tega, ker sem napel vso svojo moč, da takega vtisa ne napravim na gospodo iz policije. To sem storil iz bojazni, da me policija, ko opazi, da sem pretepen in poškodovan, ne zadrži, da bi me lečila pod svojim pokroviteljstvom. Končno trdi policija, da se jaz tri dni nisem javil niti pritožil zaradi poškodb, dobljenih ob priliki pretepanja v upravi mesta. Tudi to nI točno. Jaz sem bil pretepen v noči med 19. in 20. septembrom. Čim sem bil 20. septembra izpuščen iz kvarta, sem se najprej vrnil v svoje stanovanje, kjer sem se umil od krvi ter oblekel čisto obleko, nakar sem odšel v urad za zavarovanje delavcev ter se javil k zdravniškemu pregledu. Zdravnik, ki me je v uradu pregleda!, mi je rekel, naj pridem istega dne popoldne na ki-rurgiški pregled, V uradu za zavarovanje delavcev so mi dali 20. septembra popoldne injekcijo, o kateri so mi rekli, da ima preprečiti gnojenje mod. Iz urada sem šel v ruski Oficirski dom. kjer me je istega dne. 20. septembra, torej preden je preteklo 24 ur od pretepanja v kleti uprave' mesta, pregledal prof. dr Sofoterov, ki mi je izdal izpričevalo o dobljenih poškodbah.« Ker se je očividno bal, da tudi mi verujemo zatrjevanju policije, da je bil pijan, je Legat pripomnil: »Jaz sem miren in soliden človek. Ko so me ob 8. zvečer ustavili na ulici, sem se vračal od dela, delal sem preko časa, več kakor je bila moja dolžnost Bil sem popolnoma trezen in se nisem upiral oblasti. Da sem jaz soliden in miren človek, skromen, toda marljiv pri delu, bo gotovo potrdil tudi moj delodajalec inž. g. Muhin, Mišarska ulica 4.« Zatrjevali smo mu, da popolnoma verujemo njegovim besedam. Ko smo se že poslavljali, je pripomnil: »Pozabil sem vam nekaj povedati. Pripeljali so semkaj onega žandarja, ki me je pretepal. Jaz sem jim ga opisal in oni so ga po opisu izsledili ter privedli semkaj, da naju konfrontirajo.« »Ste ga spoznali?« »Kako ne? Njegove poteze so tako vrezane v mojem spominu, da bi ga mogel narisati kar na pamet.« Pančevo, 2. oktobra, dr. Zdravstveno stanje težko ranjenega polkovnika Legata se je danes toliko popravilo, da so zdravniki pričeli upati, da bo ven darle ušel smrti. Po izjavi upravnika bolnice neposredna opasnost za življenje bolnika še ni minula, vendar je upati, da bo, ako prihodnje dni ne nastopijo komplikacije, krizo premagal. Tekom današnjega dne je prispelo v Pančevo zelo mnogo brzojavnih in pismenih vprašanj o bolnikovem stanju, zlasti od strani ruskih emigrantov iz Jugosiavije in inozemstva. Za žalostno afero se namreč čim dalje bolj intere-sira tudi inostranstvo. Polkovnik Legat je zbog vladnega komunikeja o njegovi aretaciji še vedno ves iz sebe ter ne more verjeti, kako je mogoče, da se s tako lažjo skuša pokriti grozno postopanje beograjske Glavnjače. Popravek. Na naše beograjsko poročilo, priob-čeno v nedeljskem «Jutru» pod naslovom «Smrtna žrtev zločina v Glavnja-či» nam pošilja ljubljanski veliki župan Po nalogu notranjega ministra dr. Korošca sledeči popravek: V navedenem članku «Jutra» priob-čene činienice o tem, da je bil ruski polkovnik Boris Legat v zaporih beograjske mestne uprave trpinčen ter da je na poškodbah umiri, ne odgovarjajo dejanskemu stanju zadeve. Po uradnem obvestilu je namreč dejanski stan sledeči: Ob priliki izvrševanja službe je našel policijski organ palilulskega kvarta dne 19. septembra t. 1. okolo 9.30 ponoči Borisa Legata, ko ie ležal piian na kupu kamenja. Policijski organ si je prizadeval, da Legata napoti domov. Toda Legat je v pijanosti začel razgrajati ter ni bil v stanu, da pove kje stanuje. Policijski organ ga je vsled tega odvedel v palilulski kvart (na policijsko stražnico). Palilulski kvart pa ga je odpravil v upravo mesta Beograda, da tam prenoči, odkoder ga ie bilo drugo jutro zopet vrniti v palilulski kvart, da se proti njemu postopa po zakonu. Drugi dan. 20. septembra 1.1., je prišel orožnik iz palilulskega kvarta ob 7. uri zjutraj v upravo mesta ter odvedel Legata zopet nazaj v palilulski kvart. Tu je bil Legat zaslišan ter kaznovan z glo-bo radi prestopka po točka 2. § 360 srb. k. z. Ker pa Legat ni Imel pri sebi denarja, da bi plačal globo, je bil iz zaporov iz-nuščen ter odšel sam v mesto po denar. Ko je našel denar, se je Legat zopet povrnil v palilulski kvart. plačal globo ter potem odšel domov. Boris Legat ni niti v upravi mesta Beograda, niti v palilulskem kvartu ni- komur potožil, da je bil pretepen, ter je iz palilulskega kvarta sam odšel brez vsake druge pomoči in ni napravil vtisa človeka, ki je bi! pretepen. Dva dni potem, ko je bil Boris Legat kaznovan, je bilo javijeno gospodu ministru za notranje posle, da je bil Legat v upravi mesta Beograda pretepen. G. minister za notranje posle je takoj istega dne odredil inšpektorja, da uvede po tem predmetu preiskavo. Pri zasliševanju je » Boris Legat izjavil inšpektorju, da ga je v upravi mesta Beograda pretepaval neki orožnik ter da mu je ta orožnik prizadejal težke pošikodbe po telesu. Ker je tedaj Legat izjavil, da ga je pretepal orožnik, ter da pri tem prete-pavanju ni bil udeležen niti eden civilnih policijskih agentov, je bila preiskava izročena vojaškemu preiskovalcu žandarmerijske komande z nalogom, da nadaljuje preiskavo proti omenjenemu orožniku. Dotični orožnik je bil še istega dne suspendiran od službene dolžnosti ter je bil izročen vojaškemu oblastvu. Vest. da je Boris Legat umrl, ne odgovarja resnici. Boris Legat se nahaja radi zdravljenja v ruski bolnici v Pančevu. Veliki župan: Vodopivec l. r. Vsi italijanski novinarji pod kontrolo Rim, 2. okt. s. Kakor poročajo rimske agenture, je odredil fašistični tajnik Turati, da morajo ravnateljstva listov prositi za njegov pristanek, ako hočejo sprejeti nove urednike. Turati je postavil s to naredbo vse italijanske novinarje popolnoma pod kontrolo fašizma. Sklep je bil sporočen vsem strankinim voditeljem v provinco. Sprava med radikali se že zopet krha Borba za mesta v vodstvu stranke in v vladi. - Demokrati si žele še par let sedanjega režima Beograd, 2. oktobra, r. «Politika» poroča, da se bo po mnenju političnih krogov notranji položaj še gotov čas gibal brez veiikih in značilnih vidnih dogodkov v znaku nadaljnjih nesoglasij med radikali in v znaku naporov, da pride do zbližanja med Beogradom in Zagrebom. Neodvisno od vsega tega pa je vlada odločena, da Narodna skupščina nadaljuje svoje delo. O tem, kdai naj se skupščina sestane, pa si vlada še ni na jasnem. Nadalje objavlja «Poiitika» izjavo nekega člana sedanje vlade, ki pravi, da predsednik viade žvižga na vse to. kar Svetozar Pribičevič in dr. Maček govorita. Po izjavi nekega demokrata, ki jo navaja list. so davidovičevci čim dalje bolj prepričani, da je treba z ozi-rom na to, ker predstavljajo Hrvate taki ljudje, sai pet let še napram Hrvatom voditi »enostavno politiko®. Zaradi tega da sedaj tudi ni nobenega upanja, da bo došlo do kakih sprememb, ker se mora nadaljevati dosedanji način, kar demokrati izrecno povdarjajo. V radikalnih vrstah se je pričela nova velika borba, ki ie v zvezi s pripravami za kongres radikalne stranke, do katerega pa najbrže še ne bo prišlo tako kmalu. V radikalnih krogih se le včeraj govorilo v zvezi z nadaljeva- Iz žalostne predzgodovine 20. junija Preiskovalni sodnik je zaslišal novinarja Jovoviea, ki trdi, da je Velja Vukičevič dal »Jedinstvu« nalog, da hujska proti Radicu in Pribičeviču je bil popolnoma zadovoljen s takim mojim stališčem, povdarjajoč, da je potrebno izogniti se vsem nadaljnim strankarskim tre- njem dela Narodn skupščine tudi o vprašanju novega predsedstva Narodne skupščine, ki se ima voliti 20. oktobra. Kot najresnejši kandidat za predsednika Narodne skupščine se navaja sedanii minister pravde Milorad Vu.n-čič. Iz raznih vzrokov se je opustila kombinaciia, da bi na to mesto prišel Miša Trifunovič ali Nikola Uzunovič. Izpraznieno ministrsko mesto Milorada Vujičiča bi po nekaterih verzijah zavzel dr. Ninko Peric. Trdilo se je tudi, da je kombinacija z dr. Lazo Markovi-čem kot kandidatom za ministra pravde propadla. .„ Beograd, 2. oktobra p. Velja Vukice-vič ie bil danes zelo aktiven. Ves dam ie konferiral s svojimi političnimi tajniki. V političnih krogih obstoja vtis, da bo skušal Velia Vukičevič nadaljevati svoje delo ne glede na to, da ga je radikalni širši glavni odbor obsodil. Opoldne ie bil Velja Vukičevič dalje časa pri predsedniku vlade dr. Korošcu. Za tem ie bil dr. Korošec sprejet od kralia v avdijenci. Iz radikalskih krogov se lan sira vest, da bo v najkrajšem času izvršena rekonstrukcija radikal-skega dela vlade. Med osebnostimi. k! naj bi vstopile v vlado, se omenjata tudi dr. Vasa Jovanovič in dr. Ninko P&z rič. Beograd, 2. oktobra p. Nedavno smo objavili vsebino pisma, ki ga Je poslal bivši urednik »Nar. Tribune« Pantelija Jovovič Velji Vukičeviču in ki je vzbudilo v naši javnosti veliko senzacijo. Danes je Pantelija Jovovič to pismo izročil novinarjem. Pismo se glasi: »Q. Vukičevič! Vlada Ristovič sotrudnik mojega lista me ie pred nekoliko dnevi obvestil, da je izposloval pri Vas potem g. Andriča (ministra za kmetijstvo in vode), da naj »Narodna Tribuna« namesto enkrat izhaja dvakrat na teden. Istočasno mi je sporočil, da je Vaša in Vaših intimnih sodelavcev v vladi želja, naj se izogibamo ideološkim člankom in odkrito zahtevamo «lav| Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča, ker pravi, da je nastala v radikal-skem Glavnem odboru zmešnjava duhov in da je prevladalo prepričanje, da se ne more več tolerirati Radičeva in Prlbičevičeva ob-strukcija v Narodni skupščini in njuna defe. tlstična akcija med narodom zlasti proti Beogradu in Srbiji. G. Vukičevič — mi je sporočil Vlada Ristovič — hoče pokazati, da se ne more brez prelivanja krvi teptati čast kakega naroda in njegovih predstav-n;kov. Dalje mi je Ristovič napovedal, da hočete Vi odločno borbo proti glavnemu odboru radikalske stranke in g. Nastasu Petroviču. Jaz sem mu odgovoril, da mi ni mogoče sprtieti takega načina borbe, ker bi pozivajoč na uboj stvorili težko atmosfero v državi, pa sem mu predlagal, naj za denar, ki ga je pri vas izposloval za »Narodno Tribuno« prične izdajati svoj Ust, ako hoče. On je na moj predlog odvrnil, da Vam ni treba dveh listov in da se ne more dogoditi, da bo »Narodna Tribuna« prenehala Izhajati, čim se jI odreče subvencija. Jaz sem rekel; da mi je prijetneje ostati brez lista, kakor potom tega lista ustvarjati psihozo ubojev. Ta Ristovičev razgovor z menoj, sem sporočil gos-podu Čemovi-ču (bivšemu državnemu podtajniku) in on njem, delati na pomirjenje duhov ie zagovarjati integralno iugoslovenstvo. Smatrajoč Ristoviča za Vašega interpre-ta, smatram za dolžnost, da Vam obrazložim razloge, zaradi katerih nisem mogel sprejeti njegovega predloga«. Nadalje navaja Jovovič v svojem pismu razloge, iz katerih je pripravljen na drug način podpirati Veljo Vukičeviča. Pred vsem mu šteje v dobro blejski pakt in pravi, da ie sporazum z dr. Korošcem velika dobrota za državo. Hvali tudi sporazum z muslimani, pravi pa. da je odločno proti Pribičeviču. Svoje pismo zaključuje: »Način in tendenco Radičeve borbe sem že doslej načelno obsojal in to bom delal tudi v bodoče, toda nikdar ne bi mogel pozivati k uboju in sejati razdor med dve plemeni istega naroda. Z ozirom na to upam, da boste moj list še nadalje financirali. Ko bo g. Čemovič prišel k Vam, hočemo vso to stvar bolje objasniti. — Vaš vdani Pantelija Jovovič, direktor »Narodne Tribune«. Pismo }e datirano s 9. junijem I. 1928. m je bilo torej poslano 11 dni pred umorom v-Narodni skupščini. Davi je bil Panteliie Jovovič zaslišan od preiskovalnega sodnika, pred katerim je potrdil avtentičnost svojega pisma, teT je navedel še nekaj prič, ki naj potrdijo istini-. tost njegovih navedb. Zaslišanje Jovoviča je vzbudilo v Beogradu ogromno pozornost, ker je iz tega dejstva razvidno, da preiskovalni sodnik pripisuje Jovovičevim navedbam važen pomen. S tem se odpirajo v preiskavi novi vidiki z nedogledniml posledicami Ako se Jovovičeve stvarne navedbe izkažejo kot resnične, bi bilo sodišče primorano otvoriti vprašanje direktnega intelektualnega povzročitelja strahovitega umora od 20. junija. S šikanami hočejo zatreti odpor KDK Koroščev režim se poslužuje vseh možnih sredstev, da bi stri odpor KDK. — Shode KDK prepovedujejo, pristaše, zlasti delavce, pa preganjajo in mečejo na cesto tično HSS. Mnogo rudarjev so zaprli, jih držali po več dni v zaporu, nato pa so jih zopet izpustili, ne da bi jim mo- Zagreb, 2. oktobra č. V Zagrebu se je mudilo danes več poslancev KDK, ki so poročali vodstvu o položaju v svojih okrožjih. Iz njihovih poročil izhaja, da so začele oblasti na Hrvatskem, v Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini izvajati napram KDK najrazličnejše re-presalije in persekucije. da bi na ta način preplašile mase in jih odvrnile od politike KDK. Pri tem pa ni dovolj, da oblasti po višjem nalogu zabranjujejo shode in sestanke KDK, narveč se poslužujejo tudi raznih drugih sredstev. Tako je poslanec Peštaj iz stubičke-ga sreza poročal, da so začele tamošnje oblasti preganjati zlasti delavstvo, ki je politično organizirano v vrstah KDK. Po Zagorju vrše orožniki pri tamošn-jih rudarjih hišne preiskave, jih brez povoda zapirajo in šikanirajo. Tako je bilo te dni v Golubovacu novem areti' ranih sedem rudarjev Vsi so bili obsojeni po zloglasnem BaGhovem patentu vsak na 14 dni zapora Osumili so jih kratikomalo. da so komunisti, dasi je splošno znano, da so organizirani v Hrvatski delavski zvezi, ki pripada poli- gel kdo pojasniti, zakaj so bili prav za prav aretirani. Slično se dogaja z železničarji, ki so pristaši KDK. Zlasti v Koprivnici in v Srbskiih Moravicah so se dogodili kričeči primeri. Več železničarjev je bilo obsojenih po Bachovem patentu, po prestani kazni pa so jih železniške oblasti postavile tik pred zimo na cesto. Drugim, ki so doživeli razne druge persekucije, so zagrozili s takojšnjim od pustom, če bi šli v Zagreb, da bi se pritožili, bodisi pri vodstvu KDK, bodisi pri nadrejenih_železniških oblastih. Imenovanja v državni službi Beograd, 2. oktobra. 6. Kralj je podpisal večji ukaz o imenovanju in spremembah v državni službi. Med drugim so imenovani za politično - upravnega uradnika pri velikem županu v Ljubljani Fran Mramor, vršilec dolžnosti direktorja puška'•ske Sole v Kranju. V višjo skupino je pomaknjena arhivska uradnica pri uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani Josipina Toma£i& «JLTRO» Si 232 2 Srede 3. X. 1525 m 01 »mimii maščevanje nad dr Čokom so ga po nedolžnem zaradi ^tatvine" na 56 dni zapora Trst, 2. oktcrtra, b. Danes je biia p-ed f »G. predsednik.« je nadaTieva! dr. sodiščem v Kopru zaključena razpra- ; Cok, »Albina Pečariča nisem nik da- va proč oovemiKu dr. wokl rr Aioinu Pečariču. Sodišči; je predsedova Seasi. ko: državn: pravdnik je fungira sodnik Bencick. Prec: pričetkom razprave je priče! Pečarič giasno protestirat: ter je raztrga svoje vabilo. Ka-anine-j: so ga zaraa. tega uKienu v verige. Pečarič je pr. zaslišan* izje-vil, da je nedolžen in da odvetnika dr. Čoka spiob m pozna. Odvetnik dr. Cok je popoinoma mirno izjavi.. da je neaoižen. cZakinuam svoiri nedolžnost. O rama:, k: jo očita, e Pečariču. ne vem ničesar. Vem same. da sem 43 ie: star. de imam roo-bint ir. da je mo poKiic odvetnišk lr. ds kor odvetnik poznan rr. spoštujem zakone. Vem tua natančno, kakšne d bile posledice če bi se terr. zakonom ne hote pokorit. To bi imelo težke posledice zame ir. za mojo rodbino.* vide' in nikdar poznal. Niti nisen kdaj znjm. govoril, nit bil z njim v posrednik ali neposrednih odnošajih. V Pobegih nrmarr. nobenega kiijenta in nobenega prijatelja. Niti enega! Ravno tako nimam nobenega prijatelja okoli Kopra. Ni m: razumljivo, kako je mogel Pečane spraviti moje ime v zvezo z zastavo, za čije odsto. sploh nisem vedel. Tud nisere vede., da je Pečane navedel moje ime kot ime svojega morebitnega zagovornika.« Pečariča je zagovarjal odvetnik Loi>-zar. odvetnika Čoka znani tržaški odvetnik Zennaro. Sodba se glasi: Odvetnik Čok se obsoia na er mesec 26 dni zapora kot sokrivec tatvine slovenske zastave ii društvenega lokate faši-ia t Pobegi pri Kopru. Albin Pečarič pa ns dva meseca zapora kot materi-jaini pov zročitelj tatvine. Venizelos na potu v Beograd Pariške izjave dr, Marinkori-a o odnošajih med Jugoslavijo is Grčijo. — Oiicziehis pogajanja se bodo začela t Beogradu Reograc 2. oktobra p Pc poročili: iz Ps-Btn jt ime. snoč zunanji minister dr. Ms-rsnkovič caijs rzzsovo- s rrancoskitr. zuna-nirrr naniSTrom Briandom O vsemu rarttrr-vora hisc bila izca.ua nobena obvestila »Matic« domneva, da ie jugoslovensk carji minister govori i Briandoni o aose-canieir poteku pogsajan; i jrške ir. c svc~ bodn- con v Sonetu Pc informacijah »Ma-tira« jt stališae CrrS.ie, da se Jugoslaviji dovoltjr pa: Srama rvečje ugodnosti k pe n« sme k kršit grške suvereni tete nad st-tanskim ozemijem. Fotrudnikom »Peth Parisiena« »r,xce!si-cria< je izjavi, dr. Marinkovič. da je netočna ves: atenskega lista — rr.os qe jt or. ponudi. Veoizeiosi; zaključitev prijateljske zveze. Njegm- razgovor z Venizelosom v Parizu se je giba! ie v mejah prijateljske izmenjave mish. Rszgovarjate sta se ca splošno c vser. vprašanjih, k: se tičejo Jn-u- g osla vi je ir. Grške, zlasti ve c vprašanjih, tranzita p-ekc> Soluna. Pogajanj, k: se bodo v kratkeir. pričela v Beog~adt r služben: obliki, hnajo za cfl: rešitev onih problemom-. ki še obstoje mec Beogradom it Arenami. London 2 oktobra (lo) Danes Je odooto-va! srršk? ministrski predsednik Venizelos. k ; se je mudi' v Londont par dni v Pariz, oc koae: odpotuje skozi Svicc v Beograd. Krvava udošltev zarote v Albaniji Pc ^estek iz Dračs so oblasii baje odkrite zaroto proti kralju Zogu. — Prve rastiiikaciie. Drač. 2. oktobra (be. Kakor poroča-jri, je biia odkrita ši~okc -azpredena zarou prot? Kraijt Anmeai Zogu I. lismrčenih ie bik 11 zarotnikov. Nad Albanijo je proglašene vojno stanje. Pariz. 2. oktobra i. »Matin* poroča ir Irača da sr albanske obiast odkrile velikopotezne za~oro. naperjeno proti kralju log: it njegovemi režimu Proglasitev vojnega stanja ! ? sene so Pite sten me aretacij? pc vse Albaniji, zlasti v Tirani. Unajs: koiovc-ai je bik- obešenih. Pc vse. Albanij; je bik- proglašeno obsedno stanje. Uvedena je tud: stroga cenzura, tako da n: mogoče doznat nikakih nodrobmost. rJ-aan komunikeri ie nagiašsio d? so oblast, odkriie zarote ki pa n že v kal: zadušena. Alarm poljskih socijalistov Sodialistične razkritie c namerah vladnih strank za spremembe državne ustave v monarhdstičnem smislu T»rs*-fc. L OKioorz. d jsreanie sia=ilc potjsse •ociiaiistične rtranke cr-javlii iz^-ieČKe iz nekega zaucnegc protonr-k. k gs je izd-eia viadn t>05ian»c Pia^ecK: r razgovori, voditelj?"" v;aaneravlj&- lr p vDrašeciu ustavne ^io-m-e. po?eDnr s-▼annr ee Ercrvoriio c- v-orašanju. al naj d ^•oljisa oooitt aoživhenskegE državnega k_ na. b: s naae. naz.iv Kralja, t. j. da d. PoijsKt poszaia volilna kraljevina, kako- se je že ^rodiir r nien zgodovini. T>e! ttd-eiežen^eT. me-d katerim' sr biie vse r-^-udaju* osebnost bloka ^ii^uflskeffa je ni! c tc. n? d bi. izvoljen oreaseanin za aoDc i 1C ali 7 let. Med drugim ie b!k tvd nrcd-iagant na; b sena: r boaooe ne bil iz^oljac.. temve? na; d ga unenova drfevn: gwrar. Razoravljalc se je dalje e poslabšanje vb 9. uri zjutraj v Ljubnem veiiko zborovanje za občine Ljubno, Bočna. Qomj;g-ad. Nova Štifta. Luče ir. Solčava v dvoran, p-; g. Podpečam.. Ob 2. ur; Dopoiane v prostori}-, gosi Furs: v Rečici ob Savinji za občine Pečica ir. Koka-.re. Ob 5. uri nopoldne v gos^. Stebfavnik v ^martneni ob Paki. Na pre c ve čer v soboto 6. oktobra ot no! 8. ur! zvečer v dvorani hotela Ilirija v Mozirja: za občine Mozirje rr? ir okolica. Na vseh shodih govorita gg. nar, poslanca dr. Ph-ko rr Ivan Pucei;. Grda nebvaležnost Župnijo v Kranju je dobil gost*. Skerbec in ne glavni tajnik SLS 3o; za kranjsko župnijo je Končan. 3l pa je hud., zeio nuc. Kranisii. klen-Kaic. kalio* tudi komp^tent sc st zavedal:. ca bc dedščma pc biagopoKo.-nerr. aeKanu g. Kob.arj: ^ro^ena au-hovnikL. k. bc zna nategniti zrahljane klerikalne vajeti in se i vsem. silam, por-udi! ,da se izkaže za primernega Škoti: ir. SLS vdanega dušnega pas::rja. Ka- st pokojnemu dekanu oc stran, klerikalnih fanatikov ni moglo prizna:.. Razumljivo teda.,, da so se :u± kompe-tent aooro zavetiai.. ai. jii aičijc kvalifikacije, k. ooao po \-oija Knezoškoiij-skemi o"dina_ijatu. ir tako sta prec vsem drugim: stopila v ospredje tržiš*, župnik g. Matija ŠKeroec ir. pa — gia\*n: tajnih S_S gospod Frar. Gabrovšek. Že sc oii. Kran.-čan., k jim zakulisna ooroa n osta.a prikrita, prepričan., da bc župnijo zase- , de. duhovnik, ki se je zaanj^ ie:a tak: vnete eksponira za Sl-£ da upravičeno I iaHKo reiieknra na nagrado če že ne s posiansmm mandatom p: vsa s kranjsko župnijo, k: mi n. za ocvržek Toča g Gabrovšek je mora občutit, bridko resnico, da je nehvaiežnos: klerikalno p.ačiio it aa tud nac n.im. aru-g \'ed"ijo ir ooiačijo. St rreder ie gc~ i spod Gabrovšek vioži prošnjo ca kranjsko župnijo mu Jt oilr iz šKofirske pa- : lače sporočeno, da je \-enaarie z: Kran. neKoiiko preoster ir. tako dai.je . Javna tamos: je vrnt tega. da tua aoKtor Korošec v nedeljo n bi! prav nič prijazen z g. Gabrovškom. češ da je caanje čase preveč kozicrv us:-eiii. Tako se oo ■ mora. kaKor trdijo g. Gabrovšek zadovoljit z mestotr tajnika Zadružne zve- i ze v „jifm;an.. Poincare o miroljubnosti Francije Ponovne Poincarejeve izjave o smotrih irancoske politike, — Pred važnimi mednarodnimi oogajanfi Parte. 2. ektebrz t Pr iMiti"*' v' snomenika paflrrr- -vr>"rž.':jorr ft k' maniSTrsK pr-eeseomi-: F-ocncare ko* predBcti-irfe otfr»orč ze Bostar^te^ fmvr. t Kaseten: n mec arugiir isvara-. es je prmese mi- Framcdi kc prt-te8= ieiie, (fe jr-rae ac spiošnesa spcrraziriK. FraT.-3r£ žet dE bi bita voi« za tik- pri vse-r wrottK dokazala zadostw e^.-hrr voljr t re»r.. tte je zniža« rwdnr sranjt voaa-Srvs w atcrajšaia vojassc SEižbenc coeo. Mussolini odpravlja privatno lastnino Rim, 2. okt, s. Mussoimi ie posla! vserr prefektom okrožnico, ki podreja svobodne rarpoiaganje z lastnino državni kontroli. Mnssolin: je odredil, da je treba vsak kot ■emlje obdelov«ti. da se bo mogla Italije popolnoma osvoboditi trvoza živil. Zemiia ni prepuščena svobodni volji lastnika, tem« vei jo je treba obdelovati v interesu ceio« kopnega naroda. Kdor ima remi jo. ima ti»« di dolžnost do vsega naroda, da jo obae= hije. V Italiji se mora molčati 2 okt g. Poročevalec bKmi Je trebs veti«*, tte mori trrettitev vezi prootesm Erettcij sarao-irrat vse mora osadar svofer irmiwoir so: odŠKociEtir za svouc vojne šioco Das: K Francija v razo-rožimveoit it reparaaijskir vprs-šaniT zeic previdna, se vienda- ni itdeieEk po-gaia^ o tet '.prašaajjt j Kaše masltjc, k: b: svetovamja Z3v;ačevwia alt omt onemo^šv-a ^raTKrha je ErroravijeiiE pocajanjs čunpre- pr— oet; te- jšr nadaiievar i do-srr volje t "v zanp&- bode pnved« ar xorič»ie®£ tispena r>oi SKcdiimr za nsoer b: btto, če n kodt&.-k rzntec itaesež-ejKer.- soo-eia-.-a.. slabe volje ar s i sk-epso. V^asbmg««- 2 otaojrs s 2 otrrofr np varm- gai-anja v Poracarefe^estr sen-on: roia-v-ija.jr v «r»>j!r Bes« niie. da Asnerika nama namena zd-T,-vpraSaisja metfea vezoižKir doige« i nerr-5ka-n resOTaotrskror dajatvami Cooliidse je rm»-nca aa ie vrrašaaK vo^niši doisov jcotčsk*v»!1«(«!-«c št d« etn-rtike vladr ne br v*- Ptraia nobews»E posrc&negi a® nepoarvanejce pr-: ssosi «c ®r« za terr., da b: de nemScih repa^-■ epskih dsja-af,- prevajel awer«k: davkopiačeva-j k v svoje breime, ai« ni i»i vojar! aoiznrvt sir-raBucmie znižaj*. j lišče manjšmskth poslancev v kommj' je dejstvo, da so se večinski zastopniki Italije spravil: v komisijo mec stenografe, ia si« cer samo s tem namenom, da bi lahko do» besedno posnel- vsako izjavo obeh mani« šinskih zastopnikov v Italiji. Rim. 2. oMiofcre t Z mraeooi W le iMBtoui' » Tosoand. k. se prStia« vo+kovr v dobne le pe-vrročaijr meč ovcanr veKucc, facosc Na svenaM pnpravijajc vetoe k»we.. Komunistični atentat na japonskega cesar ja Tokio. 2. oktobra g. Na japonskega cesarja je bil izvršen atentat Policija v Tokiju je aretirala 47 oseb. Japonska delavska stranka je bila razpuščena. njem voditelji pa zaprt Delavski voditelji so obtoženi, da so vprizorili atentat na mikada. Listi zahtevajo, naj vlada izžene vse ruske komuniste, ker vedno ščuvajo na meščansko vojno. ^ Kranjsko župnije je to~e dobi gospod Skeroec, Ne vemo, kakšn: obcutK doclo i prevzemali Tržičane ob njegovem sic- ' vesu, vsekakor pa Kranrsk: kierikaic: nam-eč oni. k: s: iaste komando nad tarovžeir.. s tem kandiaatoir. niso oii. j zaaovoijn.. ^:enca- imenovanja niso mogi: preprečiti, iz česa- sied.. da jih knezošKoiijsK; ordinarijat le ne upošteva tako. kakor se vedno m-aiijo. Na-prednemi meščanski; Kranja se"^eaa iarovž ne povzroča nobenega glavobola. zato bo edino od novega mestnega župnika odvisno, kako s bo san. postlal. češki gostje na solunski proslavi Prsia okt. h. Na si2-mos* lOiemice ! nroboja soiimske fronte bc posiaia češko- , sipvašks amaaE posenno delegacijo v Ber» grad. k: je bo vodi! brigadn genera Fran« j tisek Hnevkovskv. nove mik vojaške aKa» ; aemiie v Cnramcar. Aiec čian nosta aaije poapolKovnik Louds. Dataiionsi;. povel.mik 42 pešpolka v Terezmi. ir. poapolKovnik | ar Kare Freja. zdravnik nr nadomestnem troveiism: zz nraŠKo okoIico H>eiegHcn£ bc odpotovala iz Prape 4 rr pnsnelc v Beograd 6. oktobra zjutraj beojrac 2. oirtojra p ^ Beocrad. se vr&t prsprave za sv«Č3T!<- prostavt proboja sf-tnifske fron«. V Beo?j--ac sr p-ilr fc vser pofeo«- s ooiKnr^rpnj zastevani. sa«o- rud veiikr šTe^-iir ?-\-batiKnv. k bodf souetogw nalaga kongres svojemu i»sianskemu kiubu. nai v Narodr skupščin: nadaljuje še osrejše- ir. odločnejše- borbt- za ravnoorevnos: ir sel iaške pravice vseh zcmljoradnikov. ter mt nalaga dolžnost, na! gre v borb! do skrainrr me; in tudi do zapustitve Narodne sfcupščine. Iniormacijski odsek Narodne baAe Beograd. 2. oktobra, p. Dane* dopoldne je biia seja upravnega odbora Narodne banke, na katerem je bilo sklenjeno, de se osnuje informacijski odbor Narodne banke, čigar delo naj bi bilo predvsem posvečeno razmeram v inozemstvu. Na oelu tega odbora bo stal univ. prof. dr. Aleksander Jovanovič. v pomoč pa mu bodo tudi razui drugI odlični strokovnjaki Grška in ostale balkanske države " enireios se je na svojSi pan^kHi razgovorih izjavi: o sraKi poiaifc". na-prair. ostalim balkanskim državam m pri tem naglasi., oa ima Grška kljub prijateljski posodo, z itailjo popolnoma proste roKe na Balkanu. _ Nimamo vzroka, da ai dvomili o I iskrenost Venizeiosove izjave. Nagla-sit je pri ten^, da o. v siučaju aKo o: p-av sklenjeni prijatefesk:' pakt veza! Grčijo v oalkansKir. zaaevan, Venizeros , ne zastopa, več polomoma proste dr-! žave, marveč d; se v večj. al: manjš. me- primaknfia razmerja, v kakršnem , se nahaja n. pr. Aloaniia. Za taiKc vic~ J go pa se seveda Vemzeios ne oc- tako kmalu ponižal. Naša ja^-no-s: je često pristranska v presojanju nekaTe-ih iairtm- vnanje po-I LtlKt. Z-d. se, da mnog pričaKujejo. da d mora! stopit vsakdo, kdo- nair. je kohčKa prhazer. na naše strar rud. v onir. naperil. oan-ošajiL k jii imamc j kako večjo ai; manjše- državo. Tega v vrianj. poiitik. n. razen ako odgovarja specijarnim interesom dotlčne a~izvt. Najteos n-ime- te vrste je naše razmerje do Romunije, k, nas nt mot. ca n-t bi \ besa-ar>sKen športi simpauzj-rai^ z ruskim sta;iščem. To dejstvo je oiic treba poseoe. na-giasit. aa se odoi.it osnovo on. neza-upn-ostl. s kate~o spremlja mer da as' naše javnost Vemzeiosovo potovanje pc Evrop.. rinja za lastne mie-ese narr nt smt toliko zamegiir nogieda aa nt b znal: pravimo sodir akci. dr-ugir. nam več ak man naklon-ienir arza v je treba rmet ve ono trea ocm- aa ima vsaKa a-žava svoje specija-mt interese po ozirov na prijatelje ir za^'ezniKt Grčij smo gotovo cosie od oakar--skit držav na.foiižj:. "\"enaa* nas oc nje točijo ne kater ne-ešen prooienn. k. obirajo sno-azmr. n ooTiovitev. o terr. go^•or^t ne Kaže. Ker k srva* znana ir. jt \rse odvisne- oc meritornih oogajan, zai^i na ter ie težišče. Bor oc spioš-nii smernic na .Te odn-sna o-i.ien^tcua jrršice poiitike naprair ceiot nalkan-siiir držav, ka- spada a problem taKc-nnenovanega balkanskega _-ocania. *v enizeio^ st je aotaimi tega iira-šaria same v velikih oorisih. I»e.ra it aa Grška ne mish pristop::, k Mai: an-tant. pač pa jt pripravljena srvo-rti z drugim Balkan c errtente cordiaie. Nihče ne mo-e pričakovat, da d s? Grška pridružila Mah antan:. zaka da o: Atenah aooil: že!k- mesa: se v srednjecvTopskt. odnosne, poauna"vsi:e zadel e, ro bi bilo pa: aosurdno. V ostaierr ne mo-amc rmet! vedno j P'ec očm. da Cr-ška nit n tipična balkanska eržava manre: da gieda i rvo-jhr. pogia^imhr teriTorijen- na S-eao zemske mo^je. Na trav: Balkar jo •"ežt prav za p"a^- same posest na makedonski rr fašk- ooai rr Večjemu št sc-sedsnro z italijo. da nima tega o. st j mogla por>oinoma desime-esraf na kontinernainc-balkanskih zadevah. Tu pa nastaja inte-esantne ^-prašamje giede ^'enizeiosa. Ta veliki gršfc dr-ŽH'*nik .ie bi' eder pogia^imih micija-torjev za balkanske zvezo rr posebne za tesnejše zvezo s S "bi jo. V on dorr Aerodrom v Ljubljani Ljtmljana. 2 OKtobra j-opr'lne se je \ vem;: avaran Kitzm' vršila ^Keta. k. na- bi obravnavale vpg-a tmiz, tako pritejmti Lwbiiaor v nas no tram. iaucor tua v medaaroaa zraTi pr^-met. Anketa, k jc je sidi=a_ bubliansk. Asro kiue. je imela v prvi vrst namer rešit vprašanje Ijubijansk-eea aerodran^ letališča za vzitit ir Zz prisrajanje poinišksr. letal. Tc vprašam? )e za vzpostavitev- z-ač nega prometa najvažnejše ir često tud ur-rezje: oc mega smor-ene rešitve ie v v^ lik: mer odvisno, sakc ugoanc- st dc mo-gei zračn- jrame: razvijat \ oodočnost; 1 deležna na anket jt oiia razveseljive veiiKa_ Kar znač. cia meroaajn finiteiji. prtscvsen gospoaa-sKe Ko-poracue it oblast. pravimc umeyaJC. velik poni-er zračnega promet za države Ankete sc st mimt direktorja Jugasiovecske zračnr-rrometne družbe inž. Sondermaierja uaeiežii še g veiik župan zastopnik oniastnesc mestne ončme Zbo-ntce za T01 Liunhap-SKejta ve.eserma ir dragi. Vojaško cd^sj jt na ankeu zastopa, d—izijsic genera AL-iar Nedič ^ dai;sem. reierattt je tajnik Aerokiirpa dr. Kant poda! neka cenen- c razvoju zračnega p-ometa v nai eržav. it je p^-sene še naglasi viogc. k v Biem pripade L?u> ijan. JEdma naša sedanji, zračna praga g-er-Btograc vis taK -eKoč v zrans it ne p-iae ac s-.-o.ie p~avg ^-eiiave. Ke: nrau zve-zt z mednarodnim, zrajnitn linijami Trt-ba bc- še zgradit priključne proge net Katerim' je najvažnejša projs Ljubljana • Zagreb, ^'sega :ag£ tk aržHva ir sredstev ne bt- mogia zg-aditl Zanj-r se bc morai2 zanimat rrecrvserr oij;astr.c samr-unrava mestna občina imbijanska a. gr-spf^carske korporacije. n. y. imeie oe z~zi-ne progt neposredne koristi, Tud. v augm državah je zračn prome- v zaslugi p-ivatne micija-.vt TOiastn- odber m. gosp narsne iistartrsre zg-aat aerodrom - Ljub am Najnriaao-neišt mesto zan; n Di;r ^'ojažko šot rr De^ Via: v roi mran.ie terena it Zi n-eračtman nt - ; zbe-e por-ebn kanit:. v nenakšnc dejnilkr a-užb' letališče ' SišK k n: ae~ vežcau-:trošk zi pia-aln hangarje- sc ;'or Dir. Da se ".-e!?:- astaimvlr Bivše voiašk'--dtt ne nrinaia ^ postev ne- je p-e: tr2-.-n teren pa sc j v aecat; k je siell; im o * s- a-ug pr« rvt. uddaljen. oc JT.. reram pa re Balkant n-er!:a boigarska hegemonija ir. z^reza Srbije ir Grške jt bila p-av za prav zveza slabe^ega nrot pre::-anirr p^etenziiair n~emočnt Bo*-Z2":'e Danes pa ie sftnaci.ia popolnoma □-ura. Jugos^aviis je večia nego G_ška ir. 3olgarij2 sktma; ir G-čiia sama n siabejša od Bolgariie. Medsebojne ~Z7-me-ie sf se ie reda mnoinoma spremenile rr r-ezz med Grčijo ir Jugoslavijo odgovarja obojestranskim rnte-c-sorr v mnoge- manjši mer nego prec ieron: 1915. Skupna taktika proti naši:.»en makedons~vuiuščih ie pa_: same-eder. oc najvažnejših mot^-ov. Se več: Grška ima svoit mo-amc- reči zelo nepnrodne meie na s^e^n- ooai Lge-sKega morja v nasnrm: take z boi-gar-skimi kot juzosio-venskim mre-es: rr -e sni ca je. da nr: mo-e najusnešneje čuvat dotie,. dokler se oosta Beog~ac ir. Sofija z mecsen-omirr. neizairoameir ir. nasrirorsrvoTr medseoo.mo siabila. Tc je fatalna resnica o g"škir balkanskih interesih ir zato zelo dobro razumemo Grke. k. p-avijo. da msc za balkansko zveze ma-veČ it za etrrente cordiaie. V emzeios br te se njegove izjave giba''« »oii v splošnih smernicah: trt-izkušnjo pa »o poda samo pr. reševanju konkretnih vprašanj. Krvava bitka med slovaškimi kmeti in cigani Bratislava, t oktobra g. T ma!' siovašt va?; Podejn pri Novec: mestu na Vami je p-išio do krvave bitke mec cigani in kmeti, ki so si bili ie davno v sporu, ker so cigani ž,vel samo od tatvine in so se ciganke ba-viie « prostitucijo. V noči. ki je sledila cerkvenemu z«pitanju, laradi oesar so bili kmetje nekoliko dobre volje, sc, oboroženi s kosami, vilami in drugim orodjem napadli ciganski tabor ir uprizorili pravr k-vnvo klanje Pet ciganov, med njimi tri ženske in neki šestletni otrok, so bih' umorjeni. Dve ciganki iežita v zadnjih zdihiTailh. dočim je biio sedem ciganom težke ranjenih prepeljanih v boinico v TTenčinu. Orc®ništvo. ki je hotelo posredovati, je bilo brez, moči. Župan in mnosro bogatih uglednih vašžanov se je udeležilo te kazenske ekspedicije. Neka ciganka pripoveduje, da ji je eden ianed napadalcev- iztrjra! otroka iz rok ter ga umoril pred njenimi očmi. dr Pa- 1 peta. sc- se vs. zas—t»nr- :z ?vi!i ti p-d r > miciiat^vc ze zg"adbr aer^-d-oma pcjdrr! pc vser močer. Za zg-adb- -e b: z?"ze;a ' nr zatrdili; genera.s Nedica tud \miaškr- ooiast rr,;. Sonaerma??* -e rag^asi. da f '' teku pogajanja z uržavc k streme za i tem ca st jetalom možem=ip-ometnir I druS- ne dovoli, da fc vrliU prečne: nac našim ozemljem in°zt-r,';:: p | letet sarrrc dr našir. npme.mil letališč oo-ioc nasire na d -šiia p-fime- rzkiiučnr ie | domača zračne-pronietna aružm ' tem v-• me-u o posta! ae-oa-om ' - ±n nujna Dotrena tud zi inž i^onae-maie- ! upa da boae ntiga.;ar.ja končak r ugodnim j rezultatom ""eKom debate sr se -^t-hš^p" : aerodroma p- D .¥. v Poljr t-^kazaie ne-; katere težkoče "a terer ie s-fcCia vojaško j vežbaiišče ir ga bo vojašsa ' -ast mogis I oastopit it tedaj če st za nje::" pomene na it kal' c-t?£ p—me—e- ^ r°m | žavam- p z ostalim r—-r delom. k se tiče zgradne ae-oc—ma br Peča i poseber. ocsei. k: se ustanov: v s nam nt | Tajnii. Aerokiuba ar Rao^ r -- apelira j na prrsotnt zasiopnikt. aa z aa^et pore»-j čaic. na prvih sejar. -r. da se vse rre-er.ra-; ne ustanove vsa; tekom treh tedro*. irrs-i zfio. r koliko sr triprjr."Iiene sodeitvat pr zg-adr i-imijarskega ae- mrnm:. Z'--eče- oi" po! i je ime dmekt-r .iugo-i slovenske zračncr-promeme c-urpe mž. Sondermate- dobre "'-iskan- p-ear-varjt ivniere poletj- v fndrr 7—- ._ ženie-^a ie ončin^v-r ^ - - '■ r zornostjo in ob zakljuckt n štedi> r bravanjesn. _ ..Zeppe?iBDr" rmlet Ti*i Nemciio v Triedri-hsnatet I oktobra & '"r-o* p^Im? «« ie d?— oh ".T or nsferasnefit^tr ~rement č—itrni zz v^lllr t*>!d" nsc Nemčije Zrakopior rx »oro" p-eko B^-lina, ®T°tt~ n? te* vznnoneri mo-ia ar- Kraljevct te- ns-oali^va poief oo Stoefenolma Kamo* namerava aocpet prec nočjo Ponoč tx> lete p»ekr Eodank iz križar! nad Vznodnir morjan proti tutm p? odlete* prekc Strai-sunaa v rarn- črt' v Sieziic te- nate n; Saško odkode- "rw tz° sme- prof T-iec-i naint kje- noč* pristati preti teme. Be-im. 2. oktobra fbe. Zarad slaher« rremeiu ie ZDPT>eiit izpremenil Eme* m ni. kako- pričakovano, pojavi! nac ?>e"it-1 nom. Zrakoplov je plul prekc Nonmherka. ' Franktu-ta. Vie?badena it Kolm proti zozemsk" ir Angliji in poseii Berlin najbrž? šele jutri. Sklicanje finančnega odbora Beojrrač t oroo-Pre p Zc wra. ? t e jt » mr^ecaiE aeii phminua friančtiess r^-rrz Dne?®. w t«? -je p-ece- zerrmr- ar e»r»seza do^očii-p rtr-zt. a ra-T3--'t v- w račun Teoa-narai, trre©- ho p jroTTioazTS^err svent ridonrtrev nesa teiii -Zidaitem- rmust-s-Ke® sn»ett -avrrerr c mcncsrrsMejs. s"'-cta f.iodt red-asci g^ntaeri itC Capablanca zmagal v Budimpešti BuSmpa^ta. 2. ooetobra, Dane-i se >e o?fisrrajc tr»si«tefe kofr Tnsansr^TtFZz saho^-acesE nmnr-K v BroJSnuueSti Sterae- je rnara nati Kmo-etnr;. oarif Vf Canablanos - dr ^:a^enp^ (-^KK ir Dm^ tr defe Kmocb ir Soietmanr s ! točkami. pe*r ir Se«r nasrradr 200 m*. 100 (3fW0 to 1000 jje dr. Vahte m Stemer t 4 to po' točke. Bree najrad-e sr od5: fiavasv ie Snonec s 4, BeEa s 3 t Mereuv z 2 oo&aina_ Hmel^ski trg žatec. 2. o^saotjre h. Nafcip se neprestane na- dattnjete. Dosežen' promet se cesr « 700 dc 160T' meTrskič stoto*- dneivuo. Plačuje se po 2000 do 2100 Kč za 50 tog. Norimbert 2. ofltroibre h. r>ovo7 »je trg fc vrro-met te bil zete mafhejc. Tendenca »e zek, mima. Cene sc oflspnameiueue. Naši kraji in ljudje Abiturijentom in akademski omladini! Težka kriza, v kateri se nahaja naš narod, globoko vznemirja tudi mladino, ki neizmerno ljubi svojo komaj ujedinjeno domovino. Lahko se reče: imamo narodno državo, nimamo pa inteligence, ki bi bila prav vzgojena za nov.e naloge v njej in napram njej. V velikem boju za svobodo, ravnoprav-nost in socialno pravičnost, ki zdaj pretresa vso javnost, akademska mladina ne sme križem držati rok. Vzgojiti moramo državi inteligenco, ki Jx> v stanu obračunavati s krivicami hege-tnonizma in s koruptnim materijalizmom današnje dobe, imajoč vedno pred očmi interese jugoslovenske narodne celine, v srcu pa misel za svobodo duha, za socialno pravičnost, in ki bo vedno pripravljena širokim narodnim slojem pomagati do boljšega položaja. Omladinsko delovanje preteklega desetletja je bilo v znamenju materijalnih bojev, večinoma tudi brezidejnih stremljenj, deloma pa v službi smeri, ki so tuje našim narodnim potrebam. Pred vojno morda umestno geslo: »Proč od politike« se v novem stanju ne da držati. Akademik je državljan, živ del naroda, od katerega se ne more izbirati. Izhajajoč iz naroda, mu noče biti inteligent le voditelj, temveč se hoče z njim boriti v eni fronti kot njegov sestavni del. Prosvetno delo brez javne politične ideologije se ni moglo raznesti in akademski omladini ni moglo dati zadostnega poleta. Zato je, četudi tako potrebno, začelo hirati. Slepomiši j enje med političnimi strankami je oslabilo značaie in Dostalo potuha brezdel-nosti in breznačelnosti. Naravno, da si omladina mora obdržati zdravo, svobodno sodbo o političnih dogodkih in programih, kritična mora biti in stroga ter dosledna v zasledovanju idealov tudi v političnem delu. Vendar se iz javnega in tudi iz političnega dela ne more več izdvajati V borbi za državljanske in človečanske svobodščine akademska mladima nikakor ni mogla biti ravnodušna in mora stopiti v prve vrste pri nas, kjer so tako močno ogrožene. Nočemo biti iz ljudstva nekako ločen poseben iaktor: V njem in sredi kmeta in delavca ter ostalih delovnih slojev, iz katerih smo sami izšli kot njiih sinovi, hočemo solidarno z njimi delati politično, kulturno in gospodarsko, vsikdar prevzeti socialnega duha in popolne solidarnosti z njimi. Odtujitvi inteligence od kmečke grude, od delavskih naporov in žrtev mora še omladina zaustaviti pogrebno pot. Ideja jugoslovenske demokracije, v kateri vsi delovni sloji taroda nahajajo polno udejstvovanje in napredek, napolnjuje naša srca. V njenem znamenju se hočemo tesno in krepko organizirati. Mrtvila v dijaških vrstah bodi kraj Sile naroda so zdrave, stori naj svojo dolžnost tudi omladina. Pridite v našo sredo Vi vsi omladinci, ki Vas navdajajo isti ideali! V Ljubljani. L oktobra 1928. Demokratski a kad. klub »Juzoslavila« v Ljubljani. ijanko K5stt Fran Omladlč, predsednik. ^ tajnik H. Vpisovanje v klub se vrši od 3. do 9. cktobra vsak dan od 11. do 12. v začasnih 'A X E Največji trlumf Je dosegel ^ :y, tete. striH itd. A. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 6.: . Otvoritvena predstava. 100. predshva gosp. M. Košata. (Abonma.) Nedelja, 7.: «Diše». Izven. Otvoritev setone 1928./1929. na Šentjakobskem gledalskem odru. V soboto, 6. oktobra orvori &ntakobski gledališki oder svojo osmo sezoso z dramo hrvatskega pisatelja Petra Pebovica . Delo je oaštudirano v ekoro čisto I novi zasedbi ln novi režiji, kar bo nedvomno povečalo zanimanje občinstva. Učitelja Jermana bo kreiral novoangažirani član g. Rakuša, učiteljice bodo ga. Bukšekova, gtič. Kraljeva in gdč. Starčeva. V originalni figuri kovača Kalandra bo to pot nastopil gosp. Grom. Zapitega in širokoustnega učitelja Komarja bo igral gosp. P. Kovič, župnika pa gosp. J. Kovič. Takoj za z gosp. Gromom v naslovni ulogi. Komad je zelo zabaven in duhovit in nam bo nudil nekaj kratkočasnih večerov. Tretja dramska premijera bo psihološka drama cTherese Raquin», delo nesmrtnega francoskega natu-ralista Zolaja. V tej žaloigri je poverjena naslovna uloga gdč. KraljevL Vsa tri dela režira gosp. J. Kovič. ZagrebSko in beograjsko gledališče. V Zagrebu imajo na programu te dni: Opero , Tolstega dramo , Čajkovskega cEvgena Onjegina> in Jakšičevo žaloigro cStanoje Glavači. Francoski glas o jugoslovenskih gledališčih. V . Režiral jo je igralec Zdenek Štčpanek z izvrstnim uspehom. b ! t. na pokopališče k Sv Križu v Ljubljani. — Na Vinskem vrhiu Je po dolgi, mučni »roiezni izdihnila pocestnica gdč. Kati VVinklerjeva. Pogreb pokojnice bo 4. t. m. ob 15. url na pokopališče na Vinskem vrhu. — V ljubljanski bolnici je umrl laborant državnega kemičnega preizfcuševališča g. Josip Potočnik. Pogreb bo 3. t. m. ob 14. iz javne bolnice. — Pogreb nenadno preminulega šefa odrske razsvetljave v ljubljanski operi jt Josipa Schčnbergerja bo 3. t. m. ob 14. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskeno sožalje! • »Tisk«. Pod tem naslovom se otvori v nedeljo v Ljubljani razstava mednarodnega Časopisja in dru«lh tiskarskih i/dHkov Razstava .ie izredno obsežna, pestra in zanimiva hi bo nameščena v prostorih vele-sefma. OtvoTjena bo od 7. do 21. t. m. Za obisk razstave je dovoljena po železnicah polovična vožnja; permanentne vstopnice po 15 Din, veliavne ob enem kot legitimacije za polovično vožnjo so se že začele razpošiljati in se bodo dobile po vseh večjih krajih. O razstavi bomo še spregovorili, že danes pa opozarjamo na to redko in zanimivo prireditev vso našo javnost. * Jugoslovenski turizam. Bogato ilustrirana oktoberska številka te revije je izšla te dni z naslednjo vsebino: dr. R. Sieber: Zimska sezona v Dalmaciji; I. F. Lupiš: Neumestno izkoriščanje turizma: dr. I. Tar-tr.glia: Kraljev kamen v Splitu; informativne vesti in beležke v angleščini: F. Celand: Bakar, Sušak im Kraljeviča; v nemščini: Bosna ter turistične novice. * Loterija Jadranske straže. V zvezi s številnimi urgericami in objavami v časopisju je odsek loterije Jadranske straže v Beogradu prisiljen, da javno pozove vse oblasti, ustanove, poverjenike in zasebnike, naj pošljejo najkasneje do 5. t. m. denar za prejete srečke loterije Jadranske straže in na ta način likvidirajo svoje dolgove pri tem odseku Po preteku navedenega roka bo odsek loterije prisiljen, da likvidira svo-ie terjatve zakonskim potem. Kot poslednj: rok za prejemanje neprodanih srečk je bil določen 8. september t. I- o čemer je Jadranska straža svoječasno obvestila vse ori zadete ostbe In ustanove, zbog česar neprodanih srečk nič več ne sprejema. Najboljši, najizdutnejšl zato najcenejši premog. Angleški premo«. 8000 kalorij. Din 720 za tono. Družba Ilirija, Vilharieva c« za gL kolodv. Telefon 2820. 182a Damske plaSče naltnodernejše od Dio 300 do 900 dekliške plašče od 2 do 14 let od Dia 120 d« 450 športna krila i miške blnze od D!« 70 naprej otroške z'pm*ke obleke« od Din 2® naprej nudi v veliki izbiri tvrdka F. »n I. GORlCAR, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29 (Veite si razstavo v :«!nžbM 11.103 Volnene nogavice v vseh modnih barvah. Tricot perilo za dame in gospode. Moderne obleke, bluze in puloverje ter razne druge pletenine priporoča po priznano najnižjih cenah 11880 Ign. Žargi »Pri nizki ceni« Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 3 io II. Din 169 .VOtKA' Krstov trg 19 19 * Sporazum med nameščenci /a volitve v Pokojninski zavod. Letos je potekla prva petletna volilna doba Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Pogajanja za enotno listo nameščencev so se vodila v mesecu septembru in so končala z uspe« hom. ki priča o stanovski zavesti in uvidev* nosti nameščenskega stanu Sporazum se je dosegel med glavnimi strokovnimi organi* zacijami in je potrjen pismeno. Posamezne politične stranke so sporazum odobrile. Ako tudi poslodavci uberejo isto pot, se bo pri* hranilo na ta način zavodu skoro 100.000 Din volilnih stroškov. * Šolstvo v Češkoslovaški ln pri nas. V šolskem letu 1926-27 je bilo v češkoslovaški republiki 17 visokih šol z 28.825 slušatelji, 354 srednjih šol z 101.998 dijaki, 631 poljedelskih, trgovskih in obrtnih-strokovnih šol. z 90.969 učenci. 60 drugih strokovnih šol z 4,351 učenci, 2753 nadaljevalnih šol z 202.406 učenci, 15.894 osnovnih šol z 1,713.833 učenci, 1584 otroških vrtcev z 99.134 otroki in 74 zavodov za nenormalno deco (gluhonemi, slepi itd.) z 4351 gojenci .Skupno je bilo v CSR 21.367 šol različnih . vrst z 2,245.867 učenci. Ustroj šolstva vseh vrst raste in se razvija od leta do leta. zato pa raste nje duševna moč in materijalna veličina. A pri nas? Pri nas pa neprestano visi nad našim šolstvom in se zajeda v naše kulturno življenje meč redukcij! To je vsa, a žal velika razlika med nami in Cehoslovaki. * Podjetnost češkoslovaškega kapitala. Gradbena podjetnost češkoslovaškega kapitala na naši rivijeri postaja čedalje intenzivnejša. Te dni je kupil zastopnik društva »Ceskoslovenska Ozdravovna« dr. Weiss v Zatonu pri Dubrovniku zemljišče, na katerem bodo pričeli graditi v najkrajšem času moderen sanatorij. * Kinematografski lov za tatom v Vin-kovcih. V Vinkovcih so minulo sredo zasačili v brzovlaku nekega žepnega tatu. Ko so ga hoteli prijeti, je možak splezal na streho brzovlaka in so ga mogli prijeti šele, ko se je brzovlak ustavil. Policisti so ga vzeli nato na drezino. Ko je ta najhuje divela, je tat nenad-oma skočil z drezine in se v nasledniem trenutku pognal na vlak, ki je privozil nasproti po drugem tiru. Policisti se niso upali tvegati istega skoka, temveč so počakali, da ie vlak odbrzel. nakar so začeli drznega tatu zasledovati Tatu bi najbrže ne ujeli, če ne bi ta skočil iz Dlafoninfl Vedno velika raznovrst-riclcllllie na {zbira. - Po meri v naJkraJSem času. Vsled lastne izdelave cene konkurenčne. 199 F M. ROZMAN lastni izefeki Ea gros. židovska ulica tiev. 7. Deta II. vlaka in se skril v neki koruzi, kjer so ga prijeli kmetje in ga neusmiljeno pretepli, ker so ga smatrali za kokošjega tatu. * Tragična smrt 10 letne deklice. V Beii- Šču pri Osijeku je hotela 10-letna Katica Stankovičeva prižgati električno luč. Ker ni mogla doseči stikala, je pristavila stol k steni Stoječa na stolu je iznenada izgubila ravnotežje in po naključju zagrabila za električno žico, ki jo je pri padcu odtrgala. Električni tok le deklico na mestu usmrtil. * Odsekala glavo nasilniku. V Požegi se je te dni vršila obravnava proti Julki Pei-čevi, obtoženi, da je v noči od 23. na 24. avgusta t. 1. usmrtila v Ugarcih Anta Ne-bogoviča. Po pripovedovanju Peičeve jo je Nebogovič neprestano nadlegoval, naj mu postaje ljubica. Skušal jo je celo zlorabiti, čemur pa se je ona protivila. ker je hotela ostati zvesta možu.-kj je zaprt že šesto leto v Stari Gradiški ziradi umoTa njenega očeta in bo prestal kazen o Božiču. Usodnega dne je Nebogovič prišel k njej in ji ukazal, naj mu pripravi posteljo Ona mu jo je pripravila in mu degala, naj malo zaspi Ko je zaspal, je pograbila sekiro in mu odsekala glavo. Truplo ie nato odnesla iz hiše ln ga položila v jarek. k'er so ga našli naslednjega dne. Po zaslišanju več prič, ki so potrdile, da je bil pokojni Nebogovič velik nasilnik, je sodišče obsodilo Peičevo glede na mnoge olajševalne okoliščine na 12 let težke ječe. * Pozor trafikanti! Po pravilniku mono-polske uprave (člen 10) z leta 1928., mora imeti v zafogi vsak trafikant poleg mono-polskega papirja tudi papirčke tvornice Go-iub Odbor Udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo Vas poziva, da se izognete vsaki sitnosti in si takoj nabavite te vrste papirčkov, to Pa tudi z razloga, ker pride to tudi našemu društvu v prid. Dolžnost je vsakega trafikanta, da razpeča čim več te vrste papirčkov. Z razprodajo teh papirčkov je poverjena tvrdka Perdan tiasl. v Ljubljani. Karton 100 komadov stane 13S dinarjev. — Odbor. 1910 * Žrebanje efektne loterije »Zupanove !ame< pri Grosupljem za nekoliko preloženo Kupujte srečke! 1914 * Obledele obleke barva v različnih barvah 'n pHsira tovarna Jos. Reich. * Pri neenakem krvnem toku, boleznih srca, naduhi, razdražljivosti živcev, migreni, slabem spanju Vam povzroča raba prirodne grenčice »Franz-Josef«: redno telesno odvajanje, zmanjša se velik krvni pritisk in poveča odpornost. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« porabljali z velikim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naznanilo! 1108 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvori! y Ljubljani na Marijinem trgu lastno fertnarslio delavnica ier da bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela po strokovnem znanju najsolid-neiše in točno. Se priporočam IVAN KNEHTL, LJubljana. Marijin trg 1 in P. Poglajen sprejema stranke za Vod-mat- Zelena jama na Kodeljevem št. 256. Moste. Iz Ljubljane u— G. Jean Findeisen, ljubljanski Slovenec, toda francoski državljan, ki je bil izza ustanovitve francoskega konzulata v Ljubljani konzularni tajnik, zapušča te dni Ljubljano, da si poišče v svoji adoptivni domovini Franciji novo eksistenco. Kaj je g. Findeisna napotilo, da je resigniral na svoje dosedanje mesto, nam ni znano. Vemo pa, da ga bodo naši ljudje zelo pogrešali. G. Findeisen, ki ne zna le docela obeh je« zikov, francoščine in slovenščine, druži v se* bi francosko mentalnost s prirojenim mu razumevanjem slovenske duše. G. Findei* sen je bil našim ljudem nasproti, če so bila zahtevana formalna dokazila v redu, vedno kar najbolj ustrežljiv. Zato ga bodo zelo pogrešali vsi, ki 90 imeli na konzulatu RF kakršenkoli posel, plasti pa naši dijaki in drugi potovalci v Francijo. G. Findeisen se je kot rojen Slovenec tudi vedno zavedal, da smo mi Slovenci civiliziran srednjeev* ropski narod, ki upravičeno pričakuje, da mu konzularna vlast prijateljske države Stoji nasproti z delikateso in ono ljubezni* jo, katero gojimo mi do Francije že izza Napoleonovih Časov. Želimo svojemu roja« ku, da najde v svoji drugi domovini, za ka* tero se je v vojski postavil tudi kot vojak, ono ugodno eksistenco, ki jo zasluži. Želi* mo pa tudi, da bi tukajšnji francoski kon* zulat (dasi bo najbrže zelo težko) našel esebo, ki bi bila enako predestinirana za simpatičnega posredovalca med nami in Francijo, kakor je bil g. Findeisen. Mnogo sreče na pot in v daljnje življenje njemu in njegovi cenj. rodbini! u— Zatvoritev prehoda v Lattcrmanno-vem drevoredu. Zaradi razstave »TISK«, ki se bo vršila od 7. do 21. oktobra, bo prehod iz Tivolija v Šiško po Lattermanir.ovem drevoredu zaprt v času od 4. do 24. oktobra, kar na.1 občinstvo blagovoli vzeti na znanje. u— Uprava šentjakobskega gledališkega odra opozarja cenj. občinstvo, da se sprejemajo priiave za abonma do petka 5. t. m. v trgovini Petra Šterka na Starem trgu 18. Abonma velja za 10 predstav premijer. Otvoritvena predstava bo v soboto Um. Uprizorite se bo Petrovičeva drama »Duše« u— Popolnoma novo! Premljera! Kolo IjUbflOl velefllm po izvrstnem romana E. Klelna »DER KAMPFER« V glavnih vlogah priznani umetniki Marcella Albani Wilhelm Dieterle io drugi. V domovini. — 2ena t skrivnostno preteklostjo. — Borba za srce. — Trpljenje liubezm. — Neukrotljiva »trast. — Smrt v naročju ljubljenega moža. Ganljivo! Pretresljivo! FIlm, katerega morate videti! KINO IDEAL. ti « ! jeve, ki se nahaja v označeni veži. — Neznan kolesar se ie polastil dalje kolesa stavbnega polirja Ivana Dvoržaka, ki ga mu je odpeljal ii veže hiše št. 3 v Dvorža-kovi ulici. Dvoržifrovo kolo je znamke Puch s tovarniško številko 303.716 ter je biio vredno 1200 Din, — V Zg. Šiški je stražnik zasačil drznega poljskega tatu, tamošnjega domačina, ki je' ponoči kopal krompir po tujih njivah v Dravljah in Zapužah ter ga potem prodajal raznim strankam. u— Otvoritvena plesna vaja krožka Tabor se vrši v nedeljo 7. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani ^okolskega doma na Taboru. Sodeluje Sokolov prvovrstni jazz. 1911 u— Plesne vaje 4SK Primorje se bodo pričele v nedeljo 7. t. m. ob 20. uri v beii dvorani hotela »Uiiona«. Ker je vstop le proti vabilu, prosiitio cenjene interesente, da javijo svoj nasl<*v v svrho dostave vabila na naslov inž.1 Debeljak, Masarjkova cesta 1-1. — ASK Pitnorje. u— Za zdravje otroka bo priredila Atena v soboto in nedeljo K. in 7. t. m. cvetlični dan. Ljubljančani, pozdravite odprtih rok, odprtega srca naše požrtvovalne socijalne delavke! 1909 u— Prva telovadna ura Atene bo danes v sredo 3. t. m. za de|o od pol 6. do pol 7. ure in za dame od pol / do pol S. ure zvečer. Druga telovadna ra bo v petek ob istem času. 191)8 u— Danes v sredo bo otvoritev maturantskih plesnih vaj. Začetek ob pol 20. Reklamacije se sprejemajo d*ies od 16. do po! 18. v areni Narodnega Ibma. 1913 u— Drobna policijska Lronika. Od ponedeljka na torek so bi!i prijavljeni policiji naslednji vsakdanji dogodki: 1 tatvina obleke, 1 tatvina kolesa, 3 telesne poškodne, 1 poškodba tuje lastnine, 1 popadliv pes, 3 prestopki prekoračenja^ policijske ure. 4 prestopki nedostojnega vlcenja. 3 prestopki kaljenja nočnega miru, \ prestopek obranega reda, 16 prestopkov' predpisov o zapiranju trgovin, 4 prestopi! cestnega policijskega reda Ln 6 prestopki v avtomobilskilj predpisov. Iz Maribora a— Nov! gojenci - inženjf]i. V vojašnici Kralja Petra je prišlo včerl 350 novih gojencev inženjerske stroke, |.i sicer 250 v šolo rezervnih oficirjev, ki traja 9 mesecev, ostalih 100 pa v podoficirsk išolo. Tokrat je bilo prijavljenih toliko kandidatov, da so jih 300 zavrnili. a_ Zaprta cesta. Ker se ^rudi most. bo ostala zgornja Radvanjska ck*ta do Pokopališke ccste nekaj časa zaprte. a— Obrtna zadruga izvoščlov, voznikov in imetnikov avtotaks v Mariboru bo priredila v prid podpornega sklada v nedeljo 7. t. m. pri Anderlu v Radvanju veliko trgatev grozdja, združeno s plesom in raznimi zabavami. Pričetek ob pol 15. uri. Od pol 14. ure naprej bodo z Glavnega trga naprej vozili izvoščki, avtotaksi in avtobusi k Anderlu v Radvanju. Pri vsakem iz-voščku ali šoferju se bo dobila izkaznica, ki bo stala 10 Din, s katero bo vsak obiskovalec imel pravico s poljubnim vozilom di vožnje tja in zopet nazaj. Druge vstopnine ne bo. Za plesalce bo preskrbljeno veliko plesišče. Svirala bo vojaška godba. 1903 a— Mariborski gledališki abonentj se še lahko priglasijo do 6. t. m. ko se 7ačne nova sezija. Priporoča se čim večji priglas. ker je to v interesu aboner.tov samih (ki imajo na ta način znaten popust) kakor tudi umetniškega ustvarjenja gledališča: čim večji obisk tem boljše gledališče! 2e priglašeni p. n. aibonenti so naprošent, da čimprej dvignejo svoje abonentske izkaznice. a— Pododbor Udruženja rezervnih ofi-cira I ratnika je razposlal te dni vabila za svojo večerno zabavo, ki se bo vršila v nedeljo 7. t. m. ob 20. uri \ veliki dvorani »Uniona«. Ako ne bi bil kdo pomotoma preči vabila, prosimo, da se javi pri predsedniku pododbora g. Jakobu Perhavcu, trgovcu v Gosposki ulici 19. 1915 a— Ljudska univerza. Spored violinskega concerta, ki ga bo priredil Lierko Spiller tz Zagreba v petek 5. t. m. v veliki dvorani (azine: 1.) Mozart: Sonata B-dur. 2.) ttendelssohm: Koncert E-mol, op. 64. 3.) Chansson: Počme, op. 24. b) Lhotka: Gu-slarske in hrvatske rapsodije. Pni izvedli. 4.) Paganini Sz.vmanowsky: Trois capri-ces Št. 20, 21, 24. Pri klavirju Petar Dumičič Vstopnina običajna in predprodaja na običajnih mestih. Spiller je nastopil pred dvema etoma t največjim uspehom v Ljubljani in v zadnjem času je absolviral istotako uspešno turnejo po domovini. Meseca novembra bo nastopil na Dunaju. Občinstvo se opozarja na ta koncert domačega umetnika kateremu se prorokuje velika bodočnost. a— Nesreča na njivi. V Račah je žena Železničarja Celofige nalagala na voz »oljske pridelke. Pri tem Je 7 letni sin Ivan padel po nesreči na kravo. Krava se je spla- šila ter začela bezlati po nilvl. Deček le prišel pod kolesa, ki so nm utrla lobanjsko kost, mater pa je vleklo i vozom kakih 200 metrov, a je ni težko poškodovalo. Mati se zdravi doma, sina pa so prepeljali v bolnico. a— Samomor. V gozdu pri Lhnbušu se ie n streli! 24 letni trgovski nameščenec Franc Medvenšek. Mladenič je bil brezposeln že od likvidacije železniškega živilskega skladišča ter ves obupan, ker ni mogel dobiti druge službe. Iskali so ga dva dni, preden »o ga našli mrtvega v gozdu. Iz Celja e— Družinska slava. Srebrno poroko pra« mujeta danes odvetnik dr. Anton Božič z gospo Olgo roj. Filipičevo. Obče spoštova* nima, priljubljenima in narodno zavednima »lavljencema naše naiskrenejše čestitke! e— Mestno gledališče v Celju bo pričelo svojo letošnjo sezijo okrog srede meseca oktobra z opero »Dalibor*. Gostovanje v Celju bo prevzelo mariborsko gledališče. a— Vlomilci. Daktiloskop mariborske policije se je podal s policijskim psom v Haloze, da izsledi predrzne vlomilce, ki so v noči od nedelje na ponedeljek obiskali tri hiše. Pri trgovcu Cirilu 2urmanu so od* nesli blaga za kakih 60.000 Din in še 15.000 Din v gotovini. Oškodovani trgovec je tr« govino šele pred dnevi prevzel in tudi bla* go, ki mu je bilo oropano, si je bil nabavil komaj pred nekaj dnevi. Pred tem vlomom •o vlomilci posetili klet neke bližnje hiše ter popili tam več litrov mošta. Pri trgov* cu Treu se jim pa vlom ni posrečil, ker jih je pregnal domači pes. Uspehi policijskega zasledovanja še niso znani. e_ Aerodrom y Celju. Aeroklub v Celju je te dni pokrenil vprašanje zgradbe aero* droma v Celju. Pred vsem gre pa prostor. Prvotno izbrani prostor, to je bivše voja* ško vežbališče v Levcu, se je izkazalo pre* majhno. Ta aerodrom bi naj služil za po* ■tajališče zračne proge Dunaj«Zagreb in Dunaj*Trst. Aeroklub namerava nadalje zgraditi lasten aparat, ki bi ga izvršil v av* tomatični delavnici g. Ropaš v Medlogu. Imenovani se je dalje časa mudil v Aspan* gu pri Dunaju, kjer si je osebno ogledal gradbo letal. Ta aparat, ki bi ga zgradili doma, bi se tudi udeležil nagradnih tekem, li se bodo vršile 26., 28. in 29. junija pri* hodnjega leta. Iz Krania r— Preiskavo o fantovskem pretepu v Besnici nadaljujejo. V ponedeljek se je mu« dila orožniška patrulja pod vodstvom na« rednika Severja do poznega večera v Bes« niči. Po izpovedbi prič in udeležencev pre* tepa so se pridružili Gorenjesavčanom še trije fantje iz Zabukovja ter po eden iz Stražišča in Javornika. Ko je ta skupina prišla do soteske nad lntiharjevim mlinom v Rakovcu, so jih tu napadli s kamenjem Besničani, 7 po številu, ki so se bili skrili na visoki steni nad cesto. Napadeni so tek* li do mlina, kjer so se oborožili s koli, na* kar so se vrnili m se spopadli z napadalci. Orožniki so aretirali dosedaj dva brata Pap* lerja iz Gor. Besnice in ju prignali v tukaj* Juje sodne papore. Janeza Kozjaka, 271et* nega posestnikovega sina, ki je bil smrtno poškodoval Jakoba Krta, in drugih fantov, ki so se bili udeležili napada, dozdaj še ni* so mogli izslediti, ker so pobegnili. r— Otvoritev gledališke sezone se bo vr« šila jutri v četrtek ob 20. Igrali bodo znano Halbejevo ljubezensko dramo «Mladost». Vloge so zasedene z odličnimi močmi, ta* ko da je zajamčen uspeh. r— Nevihta v Kokriški dolini. Predvče* rajšnjim popoldne je zadela Kokriško doli* no vremenska katastrofa. Med nalivom se je vsula toča, ki je pokrila zemljo 10 cm pa debelo, v višini pa je med tem snežilo, zaradi česar je pritisnil izreden mraz. Pre* bivalstvo je obupano, ker so uničeni vsi je« senski poljski pridelki. Take toče ne pom* nijo niti najstarejši ljudje. r— Epilog k prebačevskim ubojem. Vsem je še dobro v spominu tragičen primer iz okoliške vasi Prebačevo. ko je pred nekaj meseci mizar Janez Naglič, oče številne družine, ustrelil tri sinove svojih sosedov. Takrat je ta tragedija vzbudila občo sen« zaciio. Kakor doznavamo, je ljubljansko državno pravdništvo ustavilo kazensko po* stopanje proti Nagliču, ker so zdravniki ugotovili, da je storil svoj čin v duševni zmedenosti. Ker je Naglič duševno bolan, so ga prepeljali v oblastno umobolnico na Studencu. Iz Zagorja z— Izlet na Polšnik pri Litiji. To lepo planinsko točko bodo posetili v nedeljo zagorski planinci. Kdor se namerava ude* Iežiti izleta, nai se prijavi pri g. Lavoslavu M. mhu, trgovcu v Zagorju. z— Tombola Kola jugoslovenskih sester. V nedeljo 21. t. m bo priredila zagorska fiodružnica Kola jugoslovenskih sester ve« iko tombolo, na katero že danes opozar* jamo vse občinstvo. Iz Ptuja j— Samomor mladega uradnika. V noči od sobote na nedeljo je izvršil samomor uradnik tukajšnjega sreskega poglavarstva g. Janko Krivec, star 27 let. Izpil je okrog polnoči kupico oetove kisline ter v groz* nih mukah čez pol ure umrl. Vzrok baje družinski spori in živčna bolezen. j-r- Iz obrtniškega gibanja. Vnovič je po dolgih letih otvoril mesnico gostilničar g. Viktor Pesserl v Prešernovi ulici, novo tr* fiovino z lesom in premogom pa g. I. Mu* eret na Ljutomerski cesti. Šport Nogometne tekme na Jesenicah V nedeljo se je vršila na igrišču jeseni* škega «Bratstva» tekma med reprezentanco jeseniških nogometnih klubov in Villacher Lind SK, ki je končala neodločeno s 3 : 3. Domače moštvo so tvorili najboljši igrači jeseniških klubov Edinosti, Bratstva in Svo« bode, ki so morali napeti vse sile, da so mo« gli uspešno kljubovati izborno vigranemu moštvu Beljačanov, ki so bili tehnično na višku ter v izborni formi. Glede gostov lahko trdimo, da so bili vsi izborni ter da so igrali kot celota dovršeno. Pa tudi do« mači igrači so bili svoji izredno težki na* logi v veliki meri kos, zlasti sta se odli* kovala desni krilec Ladislav Kočar ter le* vi krilec Markolj oba od «Bratstva» ter Gregorčič od «Svobode» Izborna sta bila tudi srednji krilec Franc Smolej ter golman Peklar, oba člana «Edinosti». Prireditev je bila zelo dobro obiskana, kar je naravno, saj je ves teden za to tekmo vladalo iz« redno zanimanje. Toda žal se publika pre* več vmešava v tekmo ter s tem povzroča neljube incidente. V ostalem pa je nudila tekma prav lep užitek. Amater ; Slavija (Ljubljana) 3 : 2 (1 : l). Prijateljska nogometna tekma odigra* na prošlo nedeljo v Trbovljah med gor« njima kluboma je končala v korist Ama* terja. Slavija je predvedla lepo in mirno igro, ni pa nudila nikakega odpora, ako« ravno je igrala z vetrom ter bi lahko do« segla boljši rezultat. Amater, ki je v I. polčas-} igral proti vetru, se je s kombi* nacijo kratkih pasov kmalu znašel ter pred« stavljal enakovrednega nasprotnika. Sodil g. Marin zadovoljivo. Kriza v Gradjanskem. Zagrebške «No* vosti» poročajo, da sta iz Gradjanskega iz« stopila dva stara in za klub zaslužna čla* na prof Graf in g D Weiss, znani šport-, ski novinar. Kakor znano, je bil prof. Graf dolgo časa referent nogometne sekciie. Ker sta pred kratkim izstopila iz kluba tudi igrača Mihelčič in Giller, pravijo «Novo» sti», da bi bilo vsekakor v interesu zagrebškega športa, da bi javnost bila poučena o vzrokih ki so gori imenovane dovedli do izstopa iz kluba. SK Ilirija (Službene objave) Razdeli* tev odbomiške službe na športnem prosto« ru med 3 in 9. t. m.: v sredo g. Deržaj, * četrtek g. Cimperman, v petek g. Kramar* šič, v soboto g kap. Vizjak. v nedeljo g Rotar, v ponedeljek g. ing. Bloudek. t to* rek g. Betetto. — Cospodje ki so na do« ločeni dan morda zadržani, se naprošajo, da sami poiščejo namestnika, — Od srede do sobote v tekočem tednu, vsak dan do 17. ure je malo nogometno igrišče in lah* koatletsko tekališče na razpolago Kolu ja--hačev v svrho vežbanja za nedeljsko jahal* no prireditev, na kar se opozarjajo nogo« metna, lahkoatletska in hazenska sekcija Trening se more vršiti te dni samo na ve= likem nogometnem igrišču in kolikor mogo* če na tekališču. — Tajnik. SK Ilirija (nogom. sekcija). Danes, v sredo ob 16. uri trening na dva gola za L skupino (I. moštvo in rezervo). Točno in vsil — V petek ob 16. trening rezerve z SK Jadranom. — Tedenska razvrstitev tre« ninga je objavljena na oglasni deski. — V nedeljo 7 t. m. igra rezerva v Novem me* stu s SK Elanom. — Načelnik. Prihodnje kolo prvenstvenih tekem 7. t. m. V nedeljo se odigra tretje kolo nogo* metnih prvenstvenih tekem. Srečajo se Pri* morje in Slovan ter Hermes in Jadran Ili* rija je v nedeljo prosta in igra predvidoma v Celju. SK Jadran. Danes od 16. dalje trening na našem igrišču za vsa moštva. Jutri v četrtek ob 20. strogo obvezni članski sesta* nek v Narodni kavarni. Kapetani so dolž« ni, da skrbe za čim večjo udeležbo V pe* tek ob 16. obvezen trening za prv moštvo na igrišču SK Ilirije. — Predsednik. SK Celje : Atletik SK 3 : 2 Prvenst-vena tekma med SK Celjem in Atletik SK. k; se je vršila preteklo nedeljo, je prinesla SK Celju nepričakovano, toda zasluženo zmago v razmerju 3 : 2. ASK Primorje (centr. odbor). Danes, v sredo, ob 18 seja v tajništvu. Predsednik /1SK Primorje (hazenska sekcija). Da* nes in jutri ob 17 uri trening vseh igralk Obenem razgovor radi klubovega občnega zbora. — Podnačelnik. šTh Pred novim matehem za šahovsko prvenstvo? V zadnjih tednih sta se v Švici pogajala sedanji svetovni šahovski prvak dr. Alje* hin in ruski mojster Bogoljubov, zmagova« leč na velikem turnirju v Kissingenu, za prireditev novega mateha za šahovsko pr« venstvo sveta. Velemojstra sta se zeio na* g!o sporazumela; edino preglavico jima je delala finančna plat vprašanja. A tudi ta težava je, kakor kaže, odpravljena: petič* ni šahisti iz Nemčije, Hofandske in Švice so namreč zložili deset tisoč dolarjev, ki jih zahtevata oba tekmovalca, ter so pri* pravljeni kriti tudi vse ostale troške ma* teha. ostane le še vprašanje, kje naj se mateh vrši. Eni se ogrevajo za Berlin, dru* gi za Amsterdam, tretji za Švico, drugi zopet bi hoteli, da bi se mateh odigral v etapah v vseh treh deželah. Termin je dolo čen za pomlad 1939, nemara že v marcu. Pogoji tega mateha bi bili v glavnem enaki onim, ki so veljali za mateh med Capablanco in Aljehinom. Kakor znano je v Bueonos Airesu dobil koncem 1927. izzi* valeč Aljehin 6 : 3 pri 25 remijih, skupno je bilo torej odigranih 34 partij. Tudi v no* Vremensko aoroeilo Meteorološki »,»»0<1 t Litthi<«ni 2. oktobra 1928. Vi5jn» barometra 30R.8 m Kraj Ca s •DMjnrvnnta Ljubljana Mdriboi , i . Zagreb , t t . Beograd • • . Skopi ie t , . . SnHt . , , , Sar*leve . , . Dubrovnik . 8. I s n u C £ u 3 * piliti »etr» in brzina ♦ metrih : a 7 «0 /67 9 768-1 7r.S7 /62 9 141 14 0 18 C 10C I2( 14 i i 99 9i 65 <-5 48 SW 1 WSW 1 S 1 NVV 2 SF 1 NNE 5 - U 0 0 0 6 0 Padavine • ®B 4« i OTi dež dež deS del dei 7- 4O.0 2.0 14.0 7.0 Solnce vzhaja ob 5.58, zahaja ob 17.40, luna vzhaja ob 19.16, zahaja ob 9.32. Najvišia temperatura danes » Liubliani 13.0 C, najnižja 4.0 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, morda malo dežja. Mrzlo. vem matehu, ki ga je izzval Bogoljubov, ni predvidena omejitev števila partij. Zrna« gal bo oni, kdor bo prvi dobil šest partij, remiji ne štejejo, igralo se bo pet ur dnev» no, prekinjene partije se nadaljujejo na» slednji dan. Aljehin se je postavil na stali* šče, da se mora novi mateh vršiti pod ti* stimi pogoji, ki jih je v Buenos Airesu dik* tiral Capablanca Pogajanja med Aljehi* nom in Capablanco so se razbila, ker je le«ta zahteval laglje pogoje, ki pa mu jih je Aljehin odbil. Giede izida senzacijonalnega dvomateha vlada splošna sodba, da bo zmagal Alje* hin, ako je še v tisti formi, ki jo je poka* zal lani v Buenos Airesu: Aljehin velja prav tako za favorita kakor Capablanca pred početkom mateha. Pristaši Bogolju« bova pa kakopak računajo na njegovo zmago. Oba tekmeca se docela različno priprav* ljata na mateh. Svetovni prvak že dolgo pavzira; od Buenos Airesa sem se sploh ne udeležuje turnirjev in se ukvarja zgolj s teoretičnimi študijami: v kratkem name« rava za več mesecev odpotovati v Indijo. Bogoljubov pa nasprotno poslednje leto biti od turnirja do turnirja. Udeležil se je velemojstrskega turnirja v Kissingenu. kjer je odnesel prvo nagrado, zdaj pa tekmuje na turnirju v Berlinu. • - Budimpešta, 1. okt. Danes sta bili od» igrani dve viseči partiji. Marshall, ki je imel ob prekinitvi partije slabšo pozicijo, je v nadaljevanju napram Steinerju izgubil Kmoch je porazil Merenvija. Jutri bo od« igrano zadnje kolo; že danes je gotovo, da bo Capablanca prvi, dočim bo drugo mesto po vsej verjetnosti zasedel Marshall. Sta* nje pred 9. kolom: Capablanca 6 in pol, Marshall 5 in pol, Kmoch 5. Spielmann 4 in pol, dr. Vajda 4. Havasy, Steiner 3 in pol, Balla, Stoner 2 in pol (1), Merenyi i in pol. 60 prekrasnih žen v haremskem kopališču vaim predočuje življenje in suženjstvo v zlatih kletkah harema. Zato si morate sigurno ogledati velefSIm Bela hanuma Gospodarstvo Povišanje blagovnih tarif in Slovenija Kakor je iz dosedanjih razprav tarifnega odbora razvidno, bo predvidena tarifna reforma v zvezi s poviSanjem tarif imela za slovensko gospodarstvo prav težke posledice, predvsem zaradi povišanja tarif na premog in les. prevoz premoga in lesa predstavlja 48 % vsega prometa na naših železnicah, zato vztraja generalna direkcija železnic pri tem, da se baš te tarife povišajo. Na anketah v Beogradu in Zagrebu so se sicer predstavniki interesentov in člani tarifnega odbora, ki so delegirani od gospodarskih korporacij, odločno uprli tej nameri, vendar danes le ni jasno, v koliki men jim bo uspelo omiliti nameravano povišanje tarif v.aj pri predmetih, ki jih glede na našo gospodarsko strukturo ne moremo brez občutnih posledic obremeniti z višjimi tanfami. Tarifni odbor trenotno zaseda zopet v Beogradu ter na podlagi zbranega materijala proučava možnost povišanja tarif na posamezno pte-vozno blago. Povišanje železniških tarif na premog Za slovensko gospodarstvo je dalekosež-nega pomena, kako bo izpadla reforma železniških tarif glede premoga. Prometno ministrstvo namerava povišati »arifo na premog od 5 do 20 in sicer tako. da bi pri najveciih oddalienoslih znašalo povišanje le 5 %, pri oddal ienosti do 120 km pa 20 %. Tak način povišanja tarife bi pomenil za Slovenijo težak udarec, kajti ogromna večina konsumentov premoga v Sloveniji je od premogovnikov oddaljena manj kakor 120 kilometrov in bi torej povišanje tarif prizadelo konsumente v Sloveniji v največji izmeri. Slovenska industrija bi zaradi tega trpela ogromno škodo, dočim povišanje tarif n. pr. sa Vojvodino in druge jx>krajine, ki so od premogovnih revirjev bolj oddaljene, ne bi bilo toliko občutno. Tudi premog za privatni konsum bi se v Sloveniji občutno podražil, na drugi strani pa bi bili naši premogovniki močno prizadeti zaradi uvoza inozemskega premoga, kar bi imelo za posledico povečanje brezjw>selnosti rudarjev. Glede na pretečo nevarnost so naše gospodarske korpira-cije in organizacije potivzele na merodajnih mestih odločne korake. Približno sliko j-o-j-ledic takega povišanja nam kažejo naslednje številke. Od povišanja tarif hoče prometno ministrstvo doseči povečanje dohodkov za 170 milijonov Din. od te vsote pa bi moralo povišanje tarif na premog prinesti okrog 30 milijonov Din Pretežen del zadnje vsote pa bi morali plačati konsnmenti v Sloveniji, kjer je na eni strani konsum premoga v primeri z drugimi pokrajinami izredno velik, na drugi strani pa bi povišanje tarif prizadelo slovenske konsumente v najvišji zmeri. ker bi se prevozni štroški z malimi izjemami povečali za 20 Tarife za les Glavno vprašanje zagrebškega zasedanja tarifnega odbora je bila revizija železniških tarif za les. Proračun prometnega ministrstva izkazuje namVeč primanjkljaj od preko 400 milijonov Din, ki ga hočejo vsaj deloma kriti s povišanjem tarif. Ker pa tvori les dobro četrtino vsega našega železniškega prometa, hoče železniška uprava obremeniti v prvi vrsti prevoz lesnih proizvodov, in to zlasti onih, ki se prevažajo v velikih količinah. Glede na razprave v tarifnem odboru, je Zveza industrijcev, odsek za lesno industrijo. ki je bila na anketi zastopana po tajniku gesp. Goriupu, poslala svojim članom ok-ož-nieo, iz katere posnemamo, da .je njen zastopnik z vsem povdarkom zavrnil namero prometnega ministrstva, da potom povišanja tarif za les doseže ravnovesje svojega proračuna, ker bi tako povišanje imelo nejx»sred-no za posledico nazadovanje izvoza lesa in s tem znatno poslabšanje naše trgovinske bilance, kajti izvoz lesa in lesnih izdelkov predstavlja 20 % skupne vrednosti našega izvoza. Zavrnil je tudi mnenje zastopnika prometnega ministrstva, češ da se železniška prometna služba stalno boljša, proti čemer govorijo statistični podatki. Lani je ieleini-ška direkcija ▼ Ljubljani mogla r Času glavne sezijo (meseca septembra) kriti okrog 73 % od lesne industrijo naročenih vagonov, letos pa je bilo stanje ie meseca julija katastrofalno; meseca avgusta se je krilo le še 15 %, septembra pa niti ne 10 %. Zlasti težko je industrija Slovenije prizadeta s tem, da zaradi pomanjkanja vagonov ni mogla izvršiti dobav, ki jih je sklenila s kupci iz držav ob Sredozemskem morju razen Italije, s katerimi je letos prvič sklenila "ečje kupčije, škodo, katero je železniška uprava s tem povzročila lesni industriji na denarju in trgovskem ugledu, ne bo mogla nikdar povrniti. Sedaj pa še zahteva od njih predloge za povišanje tarif. Kakor nadalje posnemamo Iz imenovane okrožnice, se je na zagrebški anketi najprej razpravljalo o tarifi za drva. Zastopniki železnice so povdarjali, da sedanja tarifa za drva ne krije niti režijskih stroškov in se mora povišati, dočim so interesenti branili sedanjo tarifo in zahtevali, da se tudi ne sme spremeniti izjemna tarifa za prevoz drv v Vojvodino in Srbijo. Glede prevoza hlodov so zahtevali, da se uveljavi že davno obljubljeno znižanje tarife za dovoz hlodov žago; h-^Milo^ uj?orabi iijemne tarife 5 pa naj se spremeni v tem smislu, da se ta hirifa ujiorablja pri dovozu hlodov ne ttamo na žage, temveč tudi k tvornicam za preiie-bivo lesa. Ista ugodnost naj se dovoli tudi za dovoz brzojavnih drogov k tovarnam 7.a impreniranje. Na povišanje tarif za izvoz hlodov so interesenti pristali. Glede gradbenega lesa so interesenti po dolgi uazpravi predlagali, da se hrastov les, ki ima znatno višjo ceno, leči od ostalih vrst rezanega lesa, tako da bi se tovorni na za hrastov les lahko povišala za 5 Glede lesnega oglja so predlagali znižanje izvozne tarife za 50 %. S tem bi bila zajamčena rentabilnost produkcije in omogočen večji izvoz. Ker se iz petih vagonov drv izdeluje en vagon oglia, bi imelo povečanje produkcije oglja za posledico nazadovanje prevoza drv, ker bi se namesto drv v večjih količinah prevažalo oglje in to po tarifi, ki bi bila tudi po znižanju za 50 % za železnice rentabilna. Zastopnik Zveze industrijcev ie dalje zahteval. da se zniža tarifa za doge ter za deske in zaboje, ki se tarifirajo do dolžine 1.25 m in širine 20 mm po tarifi C. preko teh dimenzij pa po špecijalni tarifi 2. Pri prevozu takih desk v Split, kamor gre mnogo tega blaga, znaša sedaj tovornina f>0 do 70 % vrednosti blaga. Zato je predlagal uvedbo ugodnostnega stava 24 Končno je zahteval uvedbo reeksnedidje ir manipula-cijskih in zbiralnih skladišč, kamor se les dovaža cd manjših žag ter po izvršeni manipulaciji odpremi dalje. Sedaj pa današnje stanje favorizira tuje tvrdke, ki nakupujejo le* v Sloveniji in ga izvažajo na zbiralna skladišča preko meje. kjer morejo izkoristiti možnost reekspedicije. = Pomanjkanje vagonov in vozovno 'od-stTo pri generalni direkciji železnic. Prejeli smo: Na intervencije gospodarskih korpva-cij je generalna .direkcija državnih železnic pretekli teden poslala v Slovenijo nekaj vagonov ter ie bilo nekaj dni stanje boljše, v tekočem tednu pa se je zopet poostrilo. Da bi pa generalna direkcija pokazala ugodnejše razmerje med zahtevanimi in dostavljenimi vagoni in da bi vrgla pesek v oči tako merodajnim krogom kakor tudi ostali javnosti. je enostavno z okrožnico preko ljubljanske direkcije naročila vsem postajam v Sloveniji, da smejo interesenti naročati le toliko vagonov, kolikor jih more Ijtična postaja dnevno nakladati, in sicer pod osebno odgovornostjo postajenačelnikov. To bi bilo morda iz tehničnega stališča povsem razum-l[ivo, vendar pa statistika na podlagi takih okrnjenih naročil ne more dati nikake clike o dejanski vagonski potrebi Slovenije, prav tako pa nam tudi število dostavljenih vagonov v primeri z okrnjenim številom naročenih vagonov ne more pokazati pravilnega razmerja kritja dejanske potrebe. Skrajni čas bi bil, da preneha tako igranje z živinskimi potrebami Slovenije v času, ko se zahteva, da Slovenija točno izpolnjuje obveznosti napram državi. — Razstava sadja iia Ljubljanskem vele-sejmu so bo vrlila od 7. do 14. oktobra. Razstavljeno bo prvovrstno izbrano zimsko sadje, predvsem jabolka, ki so za nas najvažnejša in tudi najbolj trpežna za shranjevanje preko zime. Izredno prakiični za shranjevanje sadja preko zime so tako zvnni ameriški zaboji, ki tehtajo 20 do 25 kg sadja, zlasti če je sadje v njih zavito v svilen papir Ti zaboji so bili razstavljeni na Kmetijski razstavi. Tudi na sadni razstavi na Ljubljanskem velesejmu bodo jabolka občinstvu na razpolago v takih zabojih in se našim gospodinjam nudi najugodnejša prilika, da se založe za zimo. = Naše državne finance r main. Po izkazih o državnih dohodkih in izdatkih splošne državne uprave in državnih podjetij za maj, kakor tudi o državnih dohodkih in izdatkih na račun pret. proračunskega leta za isti mesec so znašali v maju vsi državni dohodki 859.9 milijona Din (v marcu 798.4), držami isdatki pa 919.2 milijona Din (v marcu 785.4 Din), tako da so bili izdatki za 59.3 milij »na Din večji kakor dohodki. V prvih dveh mesecih pret. prorač. leta so znašali dohodki 1658.3 milijona Din (proračun 1958.6), izdatki pa 1704.6 milijona Din. s Ugodnosti za prevos oglja in drv na ielecnlci. Od 15. septembra velja za transport oglja na razdalje od najmanj 150 km m količinah od najmanj 10.000 kg tarifa po ugodnostnem tarifnem stavu št. 19. Ta ugodnost se daje v obliki povrnitve razlike na to-vornini, toda le, če se tekom enega leta odprem! vsaj 8000 ton. Dalje je generalna direkcija Železnic ugodila, da se od 25. sej>-tembra t. I. zopet morejo za prevoz drv dostavljati prazni odprti vagoni, po zadovoljitvi potrebe za sezijsko blago. Pod istimi pogoji je dovoljeno prevažati drva v zaprtih vagonih, ne da bi se plačala višja voznina, ki je predpisana v tarifi. = Za isgubljene, uničene ali ukradene ob-vemice državnih pogoji] se ne izdajajo du-plikati. Glede na pogoste prošnje, da bi generalna direkcija državnih dolgov privatnim osebam ali državnim ustanovam za Izgubljene uničene ali ukradene obveznice državnih posojil (Vojne škode) izdale duplikate, cd-nosno prepovedala izplačilo kuponov za do-tične številke, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, v katerem se povdarja, da glasijo vse te obvez, na prinositelja in se kot take po S 2(M civilnosodnega postopka ter v smislu tolmačenja kasacijskega sodišča (št. 0(155 od 80. avgusta 1922) ne morejo sodnijsko preklicati kot neveljavne, niti se morajo izdati duplikati. Zato je lastnik izgubljene, uničene ali ukradene obveznice v istem položaju, kakor oni, ki izgubi, uniči ali pa se mu ukrade bankovec. Po členu 19. pravilnika za izvrševanje zakona o uničevanju državnih obveznic se izdajajo duplikati *amo v primerih, ako so originalne obveznice r-a-žgane ali pa so na kak drug način postale neuporabne za nadaljnji promet, in to °anio tedaj, ako se iz ostanka obveznice more ugotoviti, kateremu posojilu pripada obvez.iica in ako se more ugotoviti serija in številka dotične obveznice. = Transakcija v jugoslovenski klobučar-ski industriji Kakor se poroča iz Dunaja, so tvornice lokomotiv H. Reiniger & Co. (Chomatov), A. Peschel (Novy Jicin) in Em. Bischof (Praga), ki so bile že dosedaj udeležene (po 25 %) na Prvi jugoslovenski tvornici šešira i tuljaka, d. d. (Galdovo pri Sisku), kupile od Prve hrvatske štedionice še ostale delnice, tako da je sedaj v=a delniška glavnica od 5 milijonov Din prešla v njihovo posest. = Povišanje diskonta t Madžarski. Kakor poročajo iz Budimpešte, je madžarska Narodna banka povišala diskont od 6 na 7 %. — V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Jaaez Gnilšek, trgovina % *>inom na debelo v Dolanah; F. Rem<*-, tvornica lesnih izdelkov v Lancovem pri Radovljici; Karol Thoma, mehanična tvornica šivanib izdelkov v Mariboru; Gu«tav Ozmec, trgovina z vinom na debelo v Ormožu; Franc Zerak, trgovina z vinom na debelo pri Sv. Barbari v Halozah; Anton Hrastnik, usnjarija in trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami na Zgornji. Pol-skavi. Borze 2. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši. Največje je bilo povpraševanje po devizah na Curih, London. Dunaj in Prago. Malenkostno potrebo v devizi na Newyork je krila* privatna ponudba, ^so ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efrfktntm tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila, pri s!ab»m prometu se je promptna trgovala po 438, kasa jx> 438 in za december po 448. Investicijsko je bilo zaključeno po 8575, agrarne pa po 55.5. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi le običajni zaključki, med industrijski vrednotami pa je bila zaključena samo Slavonija po 4. Trboveljska je popustila na 460 — 470, Drava pa je navzlic prekinjenju pogajanj s švedskim vžiga lični m frustom noti rala še vedno 560 — 000 brez zaključka. Devize in Tj.lnf«. Liuhliana. Amsterdam O—22.8375. R"rlin 13.5575—13.5875 (1357), Bruselj 0-7 9124, Budimpešta 0—99244. Curih 1094 1—10971 (1095.6), Dunai 8.0014—8.0315 (8.0164). London 275.71-276.51 (27611), Newvork 56.83 —57.03 (56.93), Pariz 0-222.45 Praga 16S.37 —169 17 (168.77), Trst 0-29755 Zagreb. Dunaj 8.0014 — 8.0314, Berlin 13.555 - 13.585. Budimpešta 9.91)94—9.:»394, Milan 296.355 — 298.355. Lond m 275.71 do 276.51, Newyork 56.8289 — 57-0289. Pariz 221.613 - 223.613, Praga 168.37 — 169.17, Curih 1094.1 — 1097-1- Dunaj. Beograd 12.4650 — 12.5050, Berlin 168.97 — 169 47, London 34.40375 - 34.50375 Milan 37-08 — 37.18. Newyork 709.15—711.^5 Praga 21.01 — 21.09. Curih 136.53 — 137.03; dinarji 12.42 — 12.48. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.82. Nevv-york 519.50. London 25.1925, Pariz 20.32, Milan 27.15, Praga 15.40, Budimpešta 90.58, Bukarešta 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.1 a Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — O. Ljubljanska kreditna 128—4). Praštediona 920—0 Kreditni zavod 175—0. Vevče 105—0 Ruše 265— 285. Stavbna 56—0. Sešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 - 438.5. kasa 437.5 — 43S.5, za december 448 — 448.5, investicijsko 85.5 — 86, agrarne 55.25 — 55.75: bančne vrednote: Po-Ijo. stara emisija 17.5 — 0, nova emisija 16.5 — 0, Hipotekama 58 — 59, Jugo 38 do 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 6900 — 7050, Praštediona 920 — 925, Srjwka 151 — 152; industrijske vredn »te: Gutmann 185 — 202. Slaveks 100 — 102, Slavonija 8.5 — 4.5. Narodna Samska 16 — 0, Drava 560 — 600, Vevče 109 — 111,, Dubrovačka 470 — 480, fcererana 475 — 485, Trboveljska 460 — 470, Narodna šumska 19.5 — 0. Beograd. Vojna škoda 437 — za december 448.5 — 449.5. investicijsko 85.25 do 85.5, agrarne 55 — 56. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (2. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov bukovih hlodov. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona turščice. Nudi ^e pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, »79 80 kg. promptna po 290 — 292.50. za oktober po 295 — 297.5, za november po 302.5 — 305; turščica: baška, slov. postaja, plač. 30 dni po 347.5—350, argentinska , promptna, zacarinje-na, fco Ljubljana po 310 — 315.5; ječmen: baški, 70/71 kg. zdrav, rešetan, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 305 — 307J>; rž: baška, 73/74 kg, uzančno blago, mlev-ska tarifa, slov. postaja no 29?» — 297.50; moka: <0g>, fco Ljubi jana, plač. po prejemu blaga po 430 — 435; oves: baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna vozuina po 275 — 280. Norosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 60 vagonov pšenice, 20 vagonov turščice, 2 vagina ovsa, 6 vagonov moke in 6 vagonov otrobov. Pšenica-, baška, baška potijska in srem-ska 245 — 247.5; gornjebaška 247.5 — 250; banaška 240 — 242.5; banaška, pariteta Vršac 242 — 245. Oves: baški in sremski 240 do 242.5. Turščica: baška 307.5 — 312.5; baška, nova, za december - januar 245 do 250, za marc - april 275 — 280. za april-mf j 280 — 285. Moka: baška <0g> in <0gg5 350 do 360; *2» 330 — 340; <5> 310 — 320; c6> 265 — 275; <7> 230 — 240. Otrobi: baški in sremski 187.5 — 192.5. Dunajska borza za kmetijske prohvnde (1. t. m.) Zaradi mirne tendence na inozemskih borzah je bilo razpoloženje na dunajski borzi rezervirano. V pšenici so ponudbe nekoliko večje. Turščica je dalje čvrsta. Uradne notacije so ostale nespremenjene. Dunajski goveji sejem (1. t m.) Dogon 3358 komadov, od tega 475 iz Jugoslavije, 1034 iz Madžarske in 1088 iz Romunije. Za prvovrstno blago so bile cene čvrstejše. Za kg žive teže notirajo: voli T. 1.60 — 1.85 (izjemno 1.90 — 2-05), II. 1.20 — 1.55. Tli. 0.90 do 1.15, biki 0.85 - 1.20, krave 0.85 — 1.45. Iz življenja in Čudna psihoza na konigsberški realki Iz Peetzškega jezera pri Griinheidu, nedaleč od Konigsberga, so potegnili truplo 181etnega šestašolca konigsber* ške realke Bernharda Janssena. Janssen Je bil pred kakšnima dvema tednoma izginil z doma, ker so bili iztaknili nje« govi sošolci v beležnici nekega profe« sorja opazko, da bo prejel slabo klasi* fikacijo in so mu to povedali. Bil je priljubljen učenec, izvrsten telovadec in športnik, toda učenje mu ni šlo spod rok, čeprav si je mnogo prizadeval, da bi bil med boljšimi. Ko je videl, da mu nič ne zaleže, ga je tako potlačilo, da je sklenil samomor. Njegov slučaj je prav klasičen dokaz, da ni tako brez« pogojno resničen tisti rek, ki veli, da je v zdravem telesu vedno zdrava du« ša. Na konigsberški realki pa morajo neglede na ta slučaj vladati prav čud« ne razmere. Kratko pred Janssenovim samomorom se je skušal s samokresom usmrtiti neki drugi šestošolec, Schu« mann, a tretji, Schulz, je zbežal na po* doben način kakor Janssen, samo da so ga ujeli, še predno je utegnil izvršiti kakšno nepopravljivo neumnost. Dija* štva se je polastila neka čudna moral« ■na deprtsija, ki privede lahko vsak hip do ponovitev Janssenovega slučaja. In kaj je vzrok te depresije? Na zunaj je razmerje med učiteljstvom in dija* štvom navidezno najboljše, vsaj ne slabše nego drugod, samo na znotraj nekaj ni v skladu. In to notranje neso« jglasje pojasnjuje morda najbolje oklic, ki ga je pribil Schumann tri dni pred svojim poskušenim samomorom na Trata šolskega poslopja in ki pravi: «Dragi tovariši! Od včeraj sem začel z gladovno stavko. Nočem protestirati s to stavko proti naši šoli, temveč proti šolskemu sistemu, ki sili vas in mene, da si trpamo glave s stvarmi, ki so za naše življenje čisto nepotrebne. Podpis rajte mojo zahtevo po spremembi tega sistema!* — Gre torej za večni spor med mladim in starim, med voljo do popolnejšega, boljšega in trdovratne« mu visenju na zastarelih formalnostih in balastih. Tudi današnja mladina, ka« kor je včasih prenapeta in v svojih de« janjih nedosledna ali pretirana, čuti po trebo po izboljšanju današnjih razmer in ima v tem pogledu marsikdaj finej« tA instinkt nego velika masa onih, ki jo hočejo učiti in pripravljati za živ« ljenje. Človek, ki misli, da bo ozdravljal ljudi z dotikom rok V Lyonu živi 22-letni bivši trgovski pomočnik Gaillard, na zunaj prav nič skrivnostna osebnost, nasprotno prav lep, zdrav in rdečeličen mladenič, ki pa je postal prava senzacija tega mesta in ne samo tega mesta, temveč vse Francije. V zadnjih dneh se je sestavila komisija učenjakov, ki ji je namen proučiti fenomenalne zmožnosti mladega Gaillarda. V čem obstojijo te zmožnosti? Gaillard se ie bavil že zgodaj s študijem metapsihičnih zadev, zlasti pa s hipnozo in sugestijo. Poleg teoretičnega študija se je prakticiral tudi v manjših okultnih eksperimentih, kakor v prerokovanju bodočnosti, v papovedo-vanjiu bolezni, telepatskem čitanju številk in misli, iskanju skritih predmetov itd. Ker je takšnih čudežnikov na svetil še preveč, je vzbujal pozornost le v ožjem krogu svojega rodnega mesta in pa vse stare in mlade dame, zlasti pa za poroko zrela dekleta, so se zanimala zanj. Toda stvar je postala bistveno drugačna, ko je pred nekoliko meseci pričel nenadoma s samim dotikom pospeševati trohnenje mrtvih bitij in po drugi strani, isto tako z dotikom ustavljati proces trohnenja. Zadostuje dotik nekoliko sekund, da prične mrtva piska vidno razpadati pred njim, a z drugim dotikom jo spremeni v nekakšno mumijo, ki ne gnije več. O resničnosti Gora na potovanju Pri Blaobgaman na angteSrean otoku Wi®htu s« je začela premika'« cela e°ra. Na slfkf vidimo jklaz, ki Je na svoja pota ptotš morju dosegel majhen gozd. Napoleonova hiša na otoku Aixu Je bOa te dni spremenjena v mozej, Id hrani vsakovrstne spominke na velikega Korzlčana. Otok se dviga ob atlantski obali Francije, nedaleč od La Rocbellea. Ta se ]e Napoleon leta 1815 po izgubljeni bitki pri Waterloo]u predal Angležem. takšnih poskusov poroča sam Edmond Locard, ravnatelj državnega laboratorija v Lyonu. Z Gaillardom se je začela baviti medicinska fakulteta lyonskega vseučilišča. Med drugimi poskusi so napravili ž njim tudi tega, da so mu dali v roke zaprto stekleno cev s kulturo bacilov kolere. Menili so, da bodo bacili poginili, toda to se ni zgodilo. Gaillard pa je dejal, da se je eksperiment ponesrečil samo zato, ker mu fhiid ne more učinkovati skozi steklo; pač pa bi bil uspešen, če bi se bacilov neposredno dotikal. Pripravljen je bil na takšen način umoriti celo kulturo bacilov kuge. Vendar takšnih eksperimentov ž njim še niso delali. Pridejo šele na vrsto. Gaillard pravi, da je njegov ideal ta, da bi z razvitjem svojih skrivnostnih zmožnosti služil trpečemu človeštvu. Rad bi zdravil s samim dotikom predvsem na raku bolne ljudi. Sir Herbert Wilkins se Je vkrcal v Monrtevideii proti Južnemu tečaju, ki ga misli preteteti, tako katar je pred ne-dav-tram preletei Severni tečaj. za dame in gospode original Baerberi Drago Schivab, Ljubljana. Ko je eksperimentiral z rdečim fosforjem Dunajski kemik dr. Ferdinand Rin-ger eksperimentira že dalj časa, da bi izumil nova prižigalna sredstva. Pred nedavnim je iznašel kamen, ki zagori s trenjem kakor navadna žveplenka, a lahko ga spet ugasneš in znova prižgeš neštetokrat. To iznajdbo je prodal zelo ugodno neki pariški družbi. Pravkar se je bavil z nekim novim izumom te vrste, ki bi bil še bolj praktičen nego navedeni Te dni je mešal v porcelanski posodi rdeči fosfor in neke druge lahko gorljive snovi. Pri tem mu je mešanica eksplodirala in bušni-la v obraz in na roke, kjer je gorela dalje. Ves nor od bolečine je tekal po sobi in klical na pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so ugasnili gorečo snov s po-močo plaht. Za srečo je imel dr. Rin-ger med eksperimentiranjem nataknje-na očala, tako da so mu vsaj oči ostale nedotaknjene. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral dolgo zdraviti, a obraz mu bo za vse življenje skvarjen. _ Nič več zakonske pokorščine Kakor poročajo iz Varšave, je cerkev spremenila za poljsko državo veljavno formulo pri porokah, po kateri je morala žena obljubiti možu »Zakonsko pokorščino«. Ta formula je veljala od 1. 1614. Javnos* je izpustitev tega pasusa sprejela z zadovoljstvom. Stroški oblačenja prej in sedaj Neki londonski statističar se je paba-vil z vprašanjem, koliko stane današnje oblačenje v primeri s predvojnim. Ministrstvo za delo trdi, da so se stroški (na Angleškem) povečali za 120 odstotkov. Konfekcijske trgovine pa trdijo, da se cene v razmerju z vsem osta lim življenjem napram predvojnim niso nič spremenile. Samo kakovost blaga je dosti slabša. Dočrm se je ženska prej z izdatkom 5600 Din v našem denarju lahko opremila za vse življenje in je lahko svoje obleke ostavila celo svojim otrokom, ne izhaja z današnjim blagom za isti denar niti oddaleč tako dolgo. Res je pa tudi, da stanejo današnje oblačilne drobnarije, kakor čevlji, rokavice nogavice, robci, lahkotno spodnje perilo itd., ki jih nosijo namesto prejšnje solidne drobnarije, veliko manj nego v predvojnem čaisu. Pač pa izdado možje dandanes bistveno več nego pred vojno Statističar je ugotovil naslednje povprečne številke za leto 1928. (v oklepajih cene za isto stvar v 1. 1914.): Obleka 3080 Din (1260). čevlji 350 Din (175), klobuk 126 Din (44), plašč 2100 Din (1050)' ovratnik 14 do 21 Din (7 do 10.50). Zakleto letalo Ni dolgo tega, kar so poročali o čud« nem letalu, ki se je pojavljalo ob za« padni francoski in jugovzhodni angle* ški obali ob polnem dnevu, najrajši pa ob večernem somraku. Številni očivid* ci so pravili, da se je prikazovalo ne« nadoma v sinjini neba, ne da bi bilo slišati ropotanje motorja, letelo nekaj časa nizko nad morjem, se zavilo ma« homa isto tako neslišno v oblak dima in ognja ter izginilo v valovih. Zaman so potem iskali kakšnega sledu po njem. Bili so pa ljudje, ki so trdili, da je vsaka optična prevara izključena. Vedeli so povedati celo to, da je bilo skrivnostno letalo na spodnjem delu kril zaznamovano na obeh straneh z velikim modrim križem. Nihče ni znal razložiti te prikazni. A zdaj prihaja z daljne Islandije vest, da opazujejo tam že kakšna dva meseca strahotno leta* lo, ki se pojavlja vsakih par dni, naj* rajši ponoči, ko ga izdajajo žareče be« le luči na sprednjem in zadnjem delu. Prikaže se nenadoma, kroži nekaj ča* sa nad glavnim mestom Rejkjavikom in izgine. To se pa dogaja ob vsakem vremenu. Izključeno je, da bi bilo le« talo potniško, ker potniške zračne zve* ze nima Islandija na nobeno stran, ne proti Ameriki ne proti Evr.pi. Tudi ni verjetno, da bi vozilo kakšne turi* ste. Čudno je pa posebno to, da ga vi« dijo samo nad Rejkjavikom, a drugod ne. Prebivalstva islandske prestolnice se je polotila^azumljiva panika. Ker ni imel mrtvec pravilnega potnega lista Dunajčanka Evgenija Holzmiillerjeva se je odpeljala s svojim 56 let starim bratom Leopoldom na pogreb bližnjega sorodnika v madžarski kraj Nyiregy-hazo. Na pokopališču je zadela brata kap in je umrl. Holzmiillerjeva je najela avto, spravila brata v krsto in ga hotela odpeljati na Dunaj. Toda na meji so madžarski stražni organi mrtveca in RAZSTAVA 7,-21-X-1928 LJUBLJANSKI VELESEJEM šoferja zavrnili, češ da nimata vizuma za prehod preko meje. Holzmiillerjeva pa se je odločila na kratko, velela je šoferju, naj obrne avto in se je odpeljala v Budimpešto na policijski oddelek za potne liste, kjer so ji potrebna vizuma takoi izstavili. Budimpeštanci pa so se med tem začudeno zbirali pred nenavadnim avtom, ki je imel krsto z mrličem tam, kjer je navadno prostor za prtljago. _ Prijatelja, ki se nista nikoli videla V Kingstownu na Irskem je umrl 82 let star možakar. Na njegov pogreb je prišel neki starček približno istih let iz Hastingsa na Angleškem. Oba moža sta si bila že 60 let najboljša prijatelja, čeprav se nista nikoli videla. To je bilo takole: L. 1868. je umrl na visokem morju mlad irski mornar. Eden njegovih prijateljev, baš omenjeni starec iz Hastingsa, je sporočil vest o tej smrti mornarjevemu bratu v Kingstown. Ta mu je odpisal, oni je poslal drugo pismo in tako se je razvilo med obema pravo prijateljsko razmerje, ki je trajalo vse do letošnjega leta, ko je Kingstownčan umrl. Oba prijatelja sta bila preveč revna, da bi si lahko dovolila obiske. Pozneje sta se poročila, dobila sta otroke in sta se mogla še mani obiskati. A vendar sta se tudi njuni družini spoprijateljili po pisemskem potu. Šele sedaj, ko je eden izmed obeh umrl, je drugi zbral toliko denarja, da ga je mogel po-setiti vsaj na zadnji poti. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! Cene: Prva domača peka Čim delj sem premišljeval sveto pis« mo, tem bolj so se mi zdele na mestu božje besede »človeku ni dobro same* mu biti,» in neko nedeljo popoldne sem se pripeljal od jjoroke. Ker se nameravam strogo držati ob* sega, ki mi ga dovoljuje naslov, ne bom opisoval, kako je prišlo do moje že« nitve. Rečem le, da sem bil tako dovr« seno neroden, da si samo zato želim vdovstva, da bi drugi nevesti dokazal svojo izredno spretnost v ljubezenskih zadevah. Sicer je pa moja žena dobra ko bel kruh in če bi molil, bi gotovo prosil Boga, naj mi nakloni veselje, da jo živim še mnogo let. Odkritosrčna je pa premalo. Neko jutro, približno mesec dni po poroki, sem kakor navadno odšel v službo in niti slutil nisem, kaj me ča« ka popoldne, še manj pa, da mi žena kaj prikriva. Z neko posebno prazničnostjo je bil nadahnjen njen obraz, ko mi je pri« tekla do vrtnih vrat naproti in sva drug drugega spremljala v hišo. »Tole použij, potem pa pridi k meni X Kmctsko sobo, mi boš pomagali Jaz grem kar dol, da bo prej!» je hitela, ko sva prišla gori. «Kaj pa imaš doli takega?» Privila se je k meni kakor otroci k očetu, kadar bi si radi kaj priorosili od njega, in mi je odgovorila z drugim vprašanjem, kakor ženske tako rade delajo: «Kaj ne, da se tudi tebi pekovski kruh ne zdi že čisto nič dober?« Prav nič mi ni treba očitati slabosti, kar vas je še fantov. Jaz sem oženjen. Pojdi in tudi ti tako stori, nato šele govori! Rad sem jedel pekovski kruh, ker je bil čisto različnega okusa od domače« ga, ki sem ga do lastnega gospodinj« stva vedno imel, in niti govora ni mo* glo biti o tem, da bi se ga bil v onem bore mesecu preobjedel, pa sem ven« dar odgovoril pritrjevalno: «Nič posebno mi ni več všeč. Pa še to: nikoli ne veš, ali je moka bila pre« sejana in ...» «Vidiš, sem vedela, zato sem pa da« nes sama umesila. Zakaj pa imava krušno peč, če ne, da se bo kruh pekel v njil Ne res? Veš, jaz čisto dobro pe* čem. sem doma zmerom mamo gledala pri peki, Tončka in Mira pa nikoli in jima bo še gotovo žal. Sedajle bom še Spodkopavanje Ženeve z angieško-francoskim mornariškim paktom. Cushendun in Briand Kelloggu in Coolidgeu: »Ustvarjava samo boljši temelj za bodočo razorožitveno konferenco!« enkrat pognetla, ti boš pa grmado ku* ril. Bom že prišla gledat peč, da ne bo prihuda, ker ti gotovo ničesar ne raz« umeš o pripravi peči. Pojdi, greva doli, boš videl, kako lepo je vzšlo, in pred* pašnik ti bom dala, da boš za deIo!» Prav nobena stvar ni bila na običaj« nem mestu v kmetski sobi, ki je bila tisti dan pekovska delavnica, in rad sem verjel, da je silovito mnogo dela s peko. zakaj samo, da je vse tako na« vlekla in razmetala, je gotovo porabila vse dopoldne. «Poglej testo! Ti samo noglej! In ka* Ko poka, ko ga gnetem. Ni se moglo bolje posrečiti. Le glej, da bo še peč «K>bra, da se bom lahko pri mami po* hvalila, da sem takoj prvič lepo spek* la!» S tako ljubeznijo je obračala testo in ga božala ter hvalila, da me je ob* šla kar nekaka ljubosumnost, češ: več ji je do tistele kepe mokre moke ka* kor zate, in skoraj z nejevoljo sem šel pred peč. Če so komu stopile v oči solze ogor* čenja nad takim poniževanjem moške* ga stanu, naj si jih kar obriše, saj sem si jih jaz tudi moral, in vsaj dvajset* krat, ker mi je dim silil v oči, dokler ni zagorelo. Vse sva dobro pripravila in pričeti bi se bil moral glavni napad: usajanje v peč, pa sva z grozo spoznala, da v najinem gospodinjskem inventarju zi» ja strahovita vrzel tam, kjer bi se mo* rala šopiriti omelo in lopar. «Uh, dedci pa res nimate prav ni« kakih skrbi! Na vse mora človek sam misliti! Veš, da me je sram, iti iskat na posodo —- ti pa kar stojiš!* lest Čang-Haitange n. pr. Je sorodna boli lepe Olge v »Dnevih našega življenja« Leonida Andrejeva. Prav zaradi toplote in iskrenosti, ki veje te »Kroga s kredo«, se ta z eksotičnostjo prepleskana drama gledalca globoko dojrrri. V nji najde poleg mnogega tudi mnogo: v dfugih komadih z oriientalskimi motiv! kaj rado zmaguje eksotično nad dramatičnim, tu pa Imaš oboje v lepem skladu Mandarin Ma neusmiljeno izterluje davke in stiska ubogo ljudstvo. Oče mlade, lepe Can«-Haitang se silno trudi da bi svoje otroke povzdignil v višjo kasto, toda Ma mu z rubeži prekriža vse načrte. Naposled se jadni oče obesi pred mandarinovo hišo. Rodbina zaide na mah v hudo bedo. Delanje se začenja v čajnicl bivšega rablja Tonga, kamor pripelje Čangovka nedolžno Haitang, da jo proda v hišo veselja. Kupčija. k? v očeh starih Kitajcev ni bila nemoralna. le sklenjena: lepo dekle ostane v zvodnikovi hiši. Prvi pride princ Tao, pesniški duh ki mu dekličina lepota vzbudi mimo stTasti tudi plemenitejša čuvstva. Ko se pokaže dekle v vsei svoji nedolžni naivnosti. je njegova strast razorožena. Prav v trenutku, ko mu Haitang na tapeti zasla-njala razlaga skrivnosti krednega kroga (stara kitajska vraža), vdre skozi tapeto mogočni Ma. redni gost Tongove čaonice. Stari pohotnež. kaj pa, vzplamti za mladim dekletom in ga kupi v navzočnosti princa, ki se ie bil vanjo že zaljubil, ki pa nima dovoli denarja, da bi bil ponudil višjo vsoto. Tako pride Cang-Haitarag v hišo mandarina Ma, ki že Ima ženo, nerodovitno Jil-Pei. ljubico sodnega tajnika Cao. Ko mu Haitang porodi otroka, se mandarin Izpre-meni in mlada mati naposled s svojo nežnostjo in dobroto popolnoma premaga njegovo pohlepno, sebično naturo. Jil-Pei, ki izve, da se bo mandarin ločil z njo, zasovraži Haitang ter sama primeša čaju strup. Mandarin umrje, a Ju-Pei obdolži Haitang. da je možu zavdala, hoteč se polastiti premoženja. Tako raride Haitang. ki Je tik pred mandarinovo smrtjo preprečila, da bi bil njen brat revolucijonarec iz družbe »Belega lotosa«, umoril mandarina, po nedolžnem v iečo ln odtod pred sodišče. Jfl-Pei podkupi mimo sodnika še babico in dve priči, ki izpovedo, da otroka ni rodila Haitang marveč ona. prva žena. Ta hudobni naklep se ji posreči ln Haitang je obsojena na smrt. Tedajcl pa pride glas, da le umrl stari cesar nebeške države m da ie njegov sin princ Pao zasedel prestol Vsi na smrt obsojeni in njih sodniki morajo po običaju v Peking, kier novi vladar znova odloča o obsodbi. Pao pa le pravičen; spozna nedolžnost Haitange ln koruptnost sodnikov Haitang ie osvobojena, tožnica In sodniki se morajo pokoriti njeni sodbi. Cesar Pao ln dekle iz Tongove čajnice se spoznata in nad detetom doženeta, da je njegov pravi oče sam cesar, ki je bil prvi »utrga! cvet, hoteč odvedeno Haitang prvo noč rešiti Iz mandartnove hiše. Njen brat Cang-hing pa postane sodnik v Nan-kingu, ker ie cesar spoznal, da je pravičen Jn nepodkupljiv mož. To je ogrodje te petdejanske Igre, ki — sodeč po vsebini — ni neverjetna kitajska zgodba; čeprav dopuščamo, da ie konec malo preveč kitajski. Ima vendar delo dra-matsko verjetnost To. da se Je zaplela v realno dogajanje pravljična samjavost. je samo v korist njegovi odrski učinkovitosti. Naj se tudi vprašujemo, odkod lepi Haitang) nie očarljiva plemenitost ln človeška dobrota, ki premaga toll zapleteno kovar-stvo in toliko ljudi; čeprav premišljamo o verjetnosti mandarinove izpreobrnitve ali o potezi ki io je napravil avtor, da je princa Pao-ja storil za očeta Haltanginega otroka — pred seboj imam^ krepko, zanimivo, *epo odrsko delo. ki zadovoljuje i gurmane i »široko občinstvo«. Prevod tega dela je Iz prve roke: bilo bi odveč, če bi posebei govorili o jezikovnih kvalitetah prevoda, ki poteka iz peresa K. Otona Župančiča. »Krog s kredo« fe zrežiral z. OrB De-bevec. Režija Je smiselna hi spretna: vse efektne strani komada. In teh le mnogo, so vešče povdarjene: vsi detajH so zvezani v celoto. O. Debevec Je s to režijo pokazal, da obvladuje lgTalski ta tehnični materijal In da ume napraviti Iz njega predstavo, ki ie v vsakem pogledu dostojna. Kitajski kostumi., dekoracije (po načrtu g. Bruna VavpotiČa), dobTe maske, scenlčna godba z. A Balatke ln v celoti prav dobra igra — to so sestavine tega odrskega uspeha, ki ga ie občutilo tudi občinstvo ln dajalo duška svejemu priznanju Želeli bf le. da bi bil tempo predstave hitreiši; bilo Je več ko pol ure zamude, če se oziramo na lavno razglašeni čas. Igralsko je na odru ves čas domlnirala gospa šaričeva v vlogi Čang-Haitang. Podala je z visoko umetniško verjetnostjo nesrečno deklico ki premaguje težave življenja in zlobo Hudi s čudovito vero v dobroto. Uspeh predstave bi bil manjši, če ji ne bi dala ga. šaričeva toliko gorkote in umetniške sile. Zdi se naro glede na ozko odmerienl prostor odveč, podčrtavatl posamezne vloge, ki so nas — čeprav ne v enaki meri — vse zadovoljile: omenjamo posebej gg. Levarja kot sodnika ču-Cu, Skrbinška kot mandarina, Jana kot princa C. Debevca kot Čang-Llnga tn Gregorl-na kot Čao Izmed dam" so še sodelovale gdč Mtra Danilova kot Ju-Pei ta gdč. Raka rjev a kot babica. Popularna dvojica bosta za občinstvo-o®. Sancta in Smerkolj kot kullja..... Skratka: komad, ki nudi gosta I zabavo I notranje doživljanje ijj ki ga opaia t>o eksotični opremi. B. Nedosi žen v konstrukciji in materialu! Na stotine refercnc! Zahtevajte prospekt! LJUBLJANA Telefon 2268. Gradišče 10 Iz Morske Sobote pk— Vlada ta Prekmurle. »Ljudstvo ima tako vlado, kakor Jo zasluži,« {e bil nekoč nekdo zapisal io ta modrost J« prešla le v pregovor. Toda dostovno teza n« smemo vzeti So tndi take vlade ib take npravne osebe, ki 6e drže nekaj časa na oblasti s povsem nemoralnima sredstvi V različnih priiKkah Je sicer tudi čas. ki Je potreben, da postanejo simptomi narodovega nezadovoljstva evidemtni, različno odmerjen. V taiki dobi, ko narodova volja Se ni našla v svoji vladi in svojih državnikih pravega izraza, v takem »med dob ju« fcnajo različni politiki, pisatelji in novinarji prilike dovolj, da pro-nit^ejo psiho naroda ki razmišljajo o njezovi »volji« k njegovem »duhu« Prava volja tega ljudstva {im bo ostala navadno ie zaprta knjiga. Za Prekmuirje pa Je eno povsem gotovo: naša državna in oblastna npr ar/a ne oživa tn nobene simpatije. Prekmnrje Je bio pod Ogri zapuščeno, ker je bfla to najskrajnejša krajine, toda Je ravno tako (mogoče še malo bolj!) zapuščeno v lastni država. In ker radi neugodnih in neprijetnih izkušenj, tukajšnje tfndstvo od oblastnikov ne pričakuje ničesar, ostanejo tudd redke dobre akcije nerazumevane in neizrabljene. Tako }e bilo ponuideno obubožanim občinam 6% posojilo in povedaili so mi nekateri župani iz Goričke, da so občani ponudbo zavrnili, ker jS niso verovali. Ker pri nas se taika stvar ne razloži poljudno, da bi jo vsakdo razumel; objavi se v sitroao nepristopnem uradnem slogu, ki ga prekmurski *roJak razume seveda še mnogo manj, kakor dolenjski al gorenjski kmet. AH pa imajo gotovi krogi Interes, da monopoH-zirajo za se vse koristno znanje? pk— Cene se dvigajo. UradrnStvo se bofl Murske Sobote radi precejšnje draginje. Sedaj gredo oene Se kvišku! Cena masti Je poskočila zopet sa pet dinarjev pri kg. Baje Je draginji vrrok pomanjkanje koruze, ki je bila v nekaterih krajih povsem uničena. Konjunktura za prekupce živine pa je še vedno nezmanjšana. pk— Kaj bo z zemljiško knjigo. V Prekmur- ju nihče ne daje hipotekairnega posojila, ker so izvlečkij iz zemljiške knjige povsem nezanesljivi in neporabni. Razen nekaterih občin iimajo vse še podaiike iz prejšnjega stoletja, ki niso bili medtem pregledani in izpopolnjena. Tako današnji izvlečki sploh ne odgovarjajo pravemu stanju in so kot dokumenti brezpredmetni. Ljudje. ki ne dobe hipotekarnega kredita, se zate- kajT potem k bankam, napravijo menične dolgove io se potem — izseljujejo. Taieo visokih meničnih obrestf kakor so doma v Prekmuriu, ostala Slovenija ne pozna. Ce ima uprava skrb za Bud-stvo tudi v žMJenskem programu — saj poskrbi predvsem za »redlitev zemljiške knjige 1 pk— Droga hvaležna aaloga, H čaka opravo. Je taka£taja prosveta. Društev, Id M sama skrbela sa izobrazbo ljudstva, tukaj skoro nI; potrebne so torej predvsem nove šole. Občina t Murski Soboti Jo rabi ravno tako nujno kakor okolica. In gimnazija ni luksuzna etcstravaganca sitih meščanov, ampak pomenja košček zasluženega kruha fcvtjeosko močnih ljudi. Da U odvzela drŽava vsaj raz ramen lokalnega šolskega odbora za vzdrževanje višjih razredov gimnazije (odbor se le oa zadnji seji prekrstil v »Gimnazijski kuratorij v M. Suboti«) del finančnih bremen z ■postaviitviijo popolne gimnazij« tako, da bi kuratorij skrbel samo za zidavo nujno potrebnega novega gimnazijskega poslopja. V sedanjem se mora vršiti pouk za nekatere razrede dopoldne, ca druge popoldne, dva ra? reda pa poleg lega »gostujeta* še na tujih tleh evangeljske šo el pk— Upravljati prekmursko Sodstvo mora biti ▼ ostalem ■— ufitek Ves vesec na sodmijii ni b3 zabeležen eoben večji kriminalni delikt Male tatvine (ki so na dnevnem redu), majhen pretep med faou (zadnji v Adrijancih in eden težje Bararve v Markovcfh), dva samomora ta — konec Pa se najdejo modrijani ki pravijo, da se mu moramo bližati z bičem v roki! Kad Se bi naprav® sedaj (za izpremembo 0 poizkus s — kruhom. Je verletno, da se hi izplačalo. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh. tesan In žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna Industrija Jn trgovina, oarna žaga LJUBLJANA. Dolenjska cesta 12. 8699 t 11904 Tužnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas za vedno zapustil naš dobri oče. brat in stric, gospod M Potočnik laborant drž. kemič. preizkuš. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 3. oktobra 1928 ob 2. uri popoldne iz javne bolnice v Ljubljani. ŽALUJOČI OSTALI. tet 'azite oa oblek • I reUka, vaUfc* *hto prihranite, k K tute lutitt la tarvat t tonižas mlaloo ANTON BOC LJobllina. Selenburgova OL 4 •32SUOAP IB naj »r*th» i« NSt (»Jnit jboli MUds* DO Zahvala. Za mnogobrojne Izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in mamice, gospe Marte Deželak se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo gosp. dr. Cizelju, pevskemu društvu »Zvon« za ganljive žatostinke, g. Finžgerju za njegov trud, vsem darovalcem cveta a in vsem, ki so jo spremili na poslednji poti. Vsem in vsakemu naša iskrena hvala. 2ALUJOC1 OSTALI. Bres posebnega naznanila. Pogrebni sa-rod J. GajSek. Vodmat-Ljubljana. Kruto udarjeni po nemili usodi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostmo vest, da je po kratki mučni bolezni naš ljubljeni sin oziroma brat, gospod KAR L PRESNIK nenadoma preminul v pondeljek dne 1. oktobra 1928, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega nam se bo vrSl v sredo dne 3. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani Priporočamo ga v blag spomin. LjubJjana-Zdole pri Brežicah, dne 2. oktobra 1928 Žaluioča rodbin? PPF^n^k 7 ostali*«? sorodnik? ^ 11908 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vesit, da je preminula v Mariboru dne 1. oktobra naša mama, gospa Marija Armi£eva naduSiteljeva vdova Pogret) pokojnice se bo vršil dne 3. oklobra popoldne iz bolnice v Mariboru. H910 ŽALUJOČI OSTALL Brezkonkurenčno prvovrstno upeljano lukrativno podjetje sprejme U 95 d r u ž a b n t k a z 200 tisoč dinarjev v gotovini ali bančnem jamstva Za osebno sodelovanje se nudi knjigovodji in korespondentu hvaležno in dobro dotirano mesto. Ponudbe pod označko »Velika bodočnost« na upravo »Jutra«. t Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naznanja, da je umrl njen zaslužni član, gospod šel odrske razsvetljave ▼ operi Pogreb bo v sredo, dne 3. t. m. ob 14. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu, V Ljubljani, dne 2. oktobra 1928. I Gospodična KAT1 VVINKLER posestnica na Vinskem Vrhu ■ -i * fe dne 2. oktobra 1.1. po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne se vrši v četrtek, dne 4. oktobra ob 3. uri popoldne od doma žalosti na pokopališče na Vinskem vrhu. .0. Sv. Miklavž pri Ormožu, 2. oktobra 1928. Sestra Flora Gotz. 11905 Naročila, in. ura cLopi IvcoJatj* malih, oguuto*. uodatu mu OgLasrurOtL (LtUk Jedra.' JjubljajLa, PwtrKOXM*+ J€L sL Uj+ pristojbin* jt upada, u. * tLoroctUmu, oglas* m+ 0rtobcuo< čtkoutu. ractuv- parUs. Ira^ u parr^dvvaJjL* «/*. roc^oJL . /«ti<*) .nJdaMA^i vsaka b*s*da?$ul nuuySL Zjv+rak IAa, 5—. Prxj^ojbota. za, /i/roDutjs 1 mvanjh vustk DU to^ VrutojUiu* za hfro Puu UL Kroj. pomočnika (a prvovrstno veliko delo lil vajenca iz Ljubljane a>i bližnje okolice »prejme takoj Jo«. Rojiaa, Aleksandrova cesta 3. 33053 Ključavničarskega pomočnika c veži e t no prakso, ki je vešč tudi » struženju — iščem Fiksni pogoji se »vedo osebno ali pismeno pri Josipu Turku v toplicah pri Zagorju ob Savi. 33926 Deklico petnajstletno, sprejmem takoj v službo. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra. pod cSiužkinja 77». 33977 Brivskega pomočnika i mesečno plačo 300—350 Din in hrano ter stanovanjem sprejme takoj Avgust Delbelo, brivec v Domžalah. 33983 6—8 čevljarskih pomočnikov dobro izvežbanih Za eks-portna dela sprejme takoj v stalno delo splošno čevljarstvo Lojze Polanjko, Ljubljana, Stari trg št. 19. 33980 Učenca poštenega in pridnega, i odgovorjajočo šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 33993 Šivilja sprejme učenko. Istotam sprejmem sostanovalko Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 34003 2 monterja za vodovodno inštalacijo in 2 kletarja sprejmem takoj proti dobremu plačilu. Naislov pove oglasnj oddelek »Jutra.. 34005 2 mizar, pomočnika dobro izurjena za stavbna dela sprejme Franc Mikuš, Notranje Gorice 66, pošta Brezovica. 33981 Brivskega pomočnika perfektnega tudi v striženju »Bubi». sprejme takoj proti visoki plači Peter Ursulescu. moškj in dam-ski frizer v Murski Soboti. 33984 Mesar, pomočnika dobro izurjenega v izdelavi raznih klobas, sprejmem takoj. Naslov v osi. oddelku «Jutra». 83972 10 pletiljk izurjenih, sprejme takoj za stalno Ciril Vajt. Kranj 33818 Trg. pomočnik mlajši, dobro izurjen v me-lani trgovini — zmožen opravljati pisarniška dela. se išče Sprejme se imo moč z najboljšimi referenca mi Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra.. 33370 Stalno in lahko delo v delavnici dobi gospod, ki posodi 5000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod šifro »Stalna služba.. 33932 Več čevljarskih pomočnikov dnbro izvežbanih za fin^jša dela. se wrejme takoj v stalno službo. Javiti se je osebno pri načelstvu v Trebnjem. 33927 2 čevljarska pomočnika dobro izurjena za zbita dela. spreime Jožef Močnik. Tržič 194. 33922 Dobrega pečarja »prejme takoj Franc Ko-njedič. Stražišče pri Kranju. Plača po dogovoru. 33921 2 mlajši dekletci za lahka dela sprejmem Naslov v oglasnem oddelka »Jutra. 33877 Kontoristinjo etarejšo. dobro korespon-dent-ko slovenščine, hrv. in nemščine, sprejme večje tr?ovsko podjetje. — Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra. pod .Samostojna knjigovodkinja 5». 33802 Prodajalko * večletnim spričevalom, ki govori pravilno nemščino. sprejmem v boljšo galanterijsko detajlno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.. pod šifro »Zanesljivost 7» 83804 Čevljar, pomočnika mladega, za boljša dela sprejme Franc Rus, Selo St. 25, Moste. 33973 Trg. vajenca zdravega in iz boljše hiše sprejme takoj Svito Kosmač. trgovina mešan blaga, Luče ob Savinji. 34008 Prodajalca od 18—22 let starega, simpatičnega, zgovornega, poštenega. pridnega, zvestega in zanesljivega, ne nad 172 cm visokega. dobrega račnnarja, s primernim rokopisom. ki je zmožen nekoliko trgovskih poslovnih zapiskov, sprejmem v stalno službo v trgovini jest-vin v mestu — Prednost imajo špecerijske stroke, z dežele Obvladat; mora slovenski in nemški jezik vsaj v govoru Ponudbe s sliko in če mogoče šolsko od-pustnico (kar se vrne) na podružnico »Jutra. v Mariboru pod »Takoj stalno 18 do 22». 34021 Več krojaških pomočnikov ki so izvežbani tudi v izdelavi usnjatih oblek — sprejmem takoj. Pismene ponudbe na naslov: Pregled, Ruše pri Mariboru. 34018 Služkinjo dobro in pošteno, H zna kuhati. Slovenko, išče ravnatelj sarajevske gimnazije. Plača 450 Din mesečno. Nastop 1. novembra Informacije ee dobe v Verstov-škovi ulici št. 18, pritličje 34010 Prvovrstno šiviljo z obrtnim listom in dobrimi referencami sprejmem takoj Kapital ni potreben. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. pod »Modni salon« 34009 Dober zaslužek Iščejo s« potnike (ce) za razprodajo vrednost, predmetov. Mesečna plača 1500 Din in 10 % provizije. — Ogla-site se pri g. Josipa Lahu, Maribor, Vodnikov trg 3. 8402-3 Zastopnike (ce) v vsej kraljevini sprejme za prodajo državnih papirjev na odplačila, združenih z zavarovanjem, proti fiksni plači in proviziji trgovsko podjetje »Feniks», Beograd, Hilendajska št. 12/1. 215 Postrežnico starejšo in zanesljivo iščem Za dopoldne. Na-stop . takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 33998 Zastopniki' Nudimo Vam dvoje prednosti: Visok zaslužek in lahko delo. Mesečni zaslužek najmanj 4000 Din. Oglasite se še danes pri Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta. 34026 V lesni trgovini izvežbana ter zmožna poleg slovenske tudi italijanske in nemške korespondence. knjigovodstva ter dobra računarica, želi premeniti službo. Grem tu-dj na deželo. Cenjene ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra* pod šifro »Flora» 83961 Ključavničarski učenec inteligenten, iz boljše hiše, ki ima 2 leti prakse, bi želel nadaljevati ovoj po uk pri podjetju iste stroke — v svrho večje praktične in teoretične naobrazbe — najraje v Ljubljani ali Mariboru Naslov v oglas oddelku »Jutra. 33820 Službo skladiščnika sluge ali kaj sličnega iščem. Položim tudi kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Zvest 1928». 33940 Kuharica stara 50 let, ki zna šivati in druga ročna dela. želi primerno službo v mestu ali na deželi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod »Po dogovoru.. 33931 Učitelja ali učiteljico ki daje inštrukcijo v matematiki, iščem. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra, pod »Oktober«. 33948 Novost! Krojenje oblek in d&mske-ga perila — za dame, gospodične, ki nimajo časa — je pričetek večernega pouka 8. oktobra. Plačljivo v obrokih po 200 Din. Vpisovanje zvečer med 6. in 8. uro ali dnevno. Izdelava krojev. Zasebno krojno učilišče v Ljubljani — Stari trg 19. 33971 Metoda Berlitz Pouk francoščine. angle Sčine italijanščine Itd pc profesorjih dotičnih detel — Vs»k profesor poučuj* edlnole t »vo.il materinSMn Prijave *amo » višji ilrt realki (Vegov* ulica) pri t.liftje. i A razred. 801 Nemška dama poučuje nemščino gramatiko in daie konverzacijo Nislov v oglasnem oddelku »Jutra. 83848 Tečaj za risanje krojev in za šivanje dam skih oblek Slehan. Ljub Ijana. Starj trg štev 21 1 desno. 83581 V Vinski kleti želim službo. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra.. 33950 Učenka stara 14 let, z 8 razredi osnovne šole, boljših staršev, želi stopiti v trgovino z mešanim blagom. Naslov se izve v trgovini Suša Viktor, Zagorje ob Savi. 33935 Gospodična s petletno prakso v odvetniški pisarni,, samostojna moč, perfektna • stenografi-nja in strojepiska želi premeniti mesto. Ponudbe pod »Takoj 55» na oglasni oddelek »Jutra.. Absolvent 4. razreda meščanske in dvorazredne trg. šole, vojaščine prost, želi primerne službe Dopise na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Marljiv 22». 33920 Kontoristinja dobra knjigovodinja m ko respondentinja s štiriletna prakso, prosi za primerno mesto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Hvaležnost.. 8390: Uradnica trg. nabražena in s štiriletno prakso v odvetniški pisarni, išče primernega nameščenja. Gre tudi kot blagajničarka Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Delavna. 83869 Prodajalka špecerijske 6troke, z večletno trg prakso, želi premeniti mosto — najraje v Ljubljani Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »L november 75». 33975 Cehano perje razpusiijoill pu pOV t ( t ) B ,najmanj 6 kg pu Din 38 M Izkoristite priliko, dokiei (.raja te-oga L Brotonc /-»gret>. Uica 82. kemično ftlotiinie« perja 18S la trbovelj. premog m lepa, »uha bukova «lnra k o p 1 t t najugodneje pn tvrdki Franc Slovša. Raz lagova ulica 20 175 Kočije, vozove in konjske opreme prodam vsled aahavt »v tomobila Tozadevne mfo» roacije v vinski tTgovin B0laftio. Ljuhljana 3349J- Omaro primerno za odlaganje aktov, kupim. — Ponudbe na poštni predal 183, Ljubljana. 33934 Špecialke Slovenija, 72 kart, za Din 1000 prodam. A n č i k III. real. gimnazija. 33987 Špecerij. trgovina v Mariboru je naprodaj — event. s točilnico. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 34019 Fotoaparat 6X9. Anastigmat, naprodaj za Bežigradom XI/2. 34016 Knjigovodja in korespondent s srednješolsko izobrazbo in večletno prakso v špediciji, trgovini in industriji na vodilnih mestih — išče primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Korespondent.. 33991 Strojni mojster vešč v prebijanju (stanca-nju), popravljanju pisalnih in šivalnih strojev, slov., srbohrv. in nemškega jezika in pisave, dober kal-kulant, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Trezens 34011 Stoječo uro za jedilnico, skoro novo, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Ura št. 12». 33835 Marmor, ploščo s stojalom, varnostne plošče z vso opremo elektr. toka in akumulatorje prodam v Zg. Šiški štev. 161. 33941 Opekarske stroje osi, ležišča, jermenice, ele-vatorje, štirikratne romčke itd. po zelo ugodni ceni prodam. Ogled in pojasnila v Zg. Šiški 161 (Ljubljana VII). 33938 Otroški voziček ponikljan, dobro ohranjen, prodam za 350 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33965 Železen štedilnik levi, 2% plošče (Tischherd) in več oken 90 X 60, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 83968 Okrasne letvice za oprave Vam najce-neje nudi izdelovalnima I./ a o D o v ž a n. Ljubljana VII Zahtevajte vzorce in cenike 88411 Vozna pokrivala konjska pokrivala in kapuce za voznike izdeluje najceneje iz najboljšega im pregniraneffa platna Alojzij Grilc. Novo mesto Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 29534 Fotoaparat Voigtlander, Skopar anastigmat 4 : 5, 9 X 12, z dvojnim izetegom, nov, z vsemi potrebščinami prodam Za 2500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 83923 Aparat za filmanje kopirni stroj in vse druge potrebščine za filmanje — vsled odpotovanja ugodno prodam — Reflektanti naj javijo svoj naslov na ogl. oddelek »Jutra, pod Šifro »Dobro ohranjen 14.000». 33974 Pisalni stroj »Remington*, prav dcbTO ohranjen, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33907 Avto eleganten — šestcilinderski, 4— 5s.jdežni voz, skoraj nov (9000 km) proda zelo ugodno privatnik Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 33949 F. N. motor, kolesa 350 ccm sv Din 13 200. 500 ccm ohv Din 19 200 na obroke, po dogovoru Zastopstvo R K e n d a — Ljubljana, Mestni trg 17 29028 Tovorno karoserijo staro, za Saurer. 4 tone. kupi O. Žužek, Ljubi ia na 83995 Chevrolet avto tipa 1927, samoupravljan, vožen 11 500 km. zel0 dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 33996 7T*' Prstan z lepim velikim briljant-om ali uhane kupim. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra, pod »Briljant., 3S937 Preproge, zastore (ročno necanje), svetilko in črno pohištvo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 34017 Smoking dobro ohranjen, poceni naprodaj v modnem ateljeju v Selenburgovi ulici št. 6/1 33994 Stare obleke kupuje po visoki cenj" M Preknh, Gallusovo nabrežje št. 23. 34024 Lepe knjige m klavirske note, trnja kove rogove in obešalnike pccenj prodam — Vprašat' dopoldne na Poljanski cesti št 13/11. levo. 83322; Esselborn Elektrotechnik. Autenrieth-technische Mehanik. Kie-pert-Differential und Inte-gralrechnung 1 tn n del, se proda po ugodnj ceni Na pogled pr| Hinko Sever Ljubljana, Stari trg 6t 34 83629 Leksikon prodam Naslov v ogla*, oddelku »Jutra.. 34002 Lepa zbirka znamk (album) poceni naprodaj. — Vprašati dopoldne na Poljanski cesti 13/11 — levo. 83321 Kuhano maslo kupim Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pekarna. 33848 Tračnice dobro ohranjene, od 5—7 kg na tek. meter, kupimo v večji množini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Tračnice.. 33928 Kopalno peč banjo in umivalnik za kompletno kopalnico kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Dobro ohranjeno.. 33925 Salonsko garnituro z okroglo mizo (antik), sta, re slike in razno drugo pohištvo radi selitve iz Ljubljane ugodn0 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 33951 Trgovsko opravo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Nizka cena.. 33962 Pisalna miza naprodaj v skladišču Ran-zinger. 33945 Fotoaparat s finim objektivom, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Anastigmat.. 33979 Sobo za gospode (Herrenzimmer) po ugodni ceni kupim Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra, pod ♦ Soba za gospoda.. 83713 Lep lokal na prometnem kraju ▼ centru mesta it čem o za speci-jalno trgovino. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Lep lokal 81». 33985 Barako, šupo ali kozolec (toplar) kupim. Ponudbe s ceno in velikost na naslov: Fr. Toni, Zg Šiška 161. 33938 Gostilno iščem v najem ali na račun v prometnem kraju, v večjem mestu ali tTgu, ozir. predmestju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Vajen 417». 33924 1—2 pisar, prostora išče v centru mesta Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 84025 Stanovanje z veliko sobo in souporabo kuhinje takoj oddam, ev. tudi gospodu, ki lahko dobi dobro domačo hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra., 33954 Manjše stanovanje oziroma sobo s štedilnikom iščem Ponudbe na kino »Slavija., Vič. 33966 Stanovanje 1 »obe in kuhinje oddam e 15. oktobrom aJ; po dogovoru. Naslov v pisarni Singer strojev, Sv. Petra cesta 24. 33959 Stanovanje 2—3 »ob s pritiklinami, ▼ bližini Tivolija išče majhna obitelj. Ponudbe na naslov Primožič, opera. 33988 2 vlsokošolca sprejmem na hrano in stanovanje Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 33956 Sobo v centru mesta, s elektriko in posebnim vhodom oddam takoj 2 dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 33919 Opremljeno sobo v Zeleni jami št. 206 oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. 83958 Prazno sobo lepo in veliko, oddam ta pisarno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 33955 Fotoaparat 9 X 12 kupim. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra. 34020 Kmetijska hiša z gospodarskim poslopjem in 1 oralom zemlje poleg hiše, v bližini Ljubljane naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 34007 Sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.. 38952 Opremljeno sobo popolnoma separirano — t električno razsvetljavo oddam v Rožni ulici št. 31/1 33944 Opremljeno sobo oddam s 15. oktobrom. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa., 33943 Opremljeno sobo' lepo, v sredini mest« oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. Ako si hočete kai nabaviti, 11903 Ako nimate trenotno potrebnih sredstev, Ako /elite odp^čevati v ugodnih mesečnih obrokih, obrnite se takoj na H«***«!** KREDITNO ZADRUGO DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI Šelenburgova uL 7, I. nadstr. i katera vam hitro in diskretno posreduje vse, kar potrebujete poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah. Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago. Opremljeno sobo čisto, išče gospod Cena 300 Din Ponudbe na ogl oddelek »Jutra, pod šifro »F M,. S3822 2 gdč. aH 2 gospoda sprejmem na stanovanje z zajtrkom na Sv. Petra nasipu 43. 33936 Prazno sobo ali mesto hišnice išče gospa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 83933 Majhno sobo ne s posebnim vhodom, oddam čez dan odsotnemu gospodu ali gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 83930 2 opremljeni sobi "legantni. i sou|>orabo ko-oalnice. blizu Miklošičeve "este išče samostojen go spod Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Miklošičeva.. 83904 Lepo sobo s posebnim vbodom in elek trično razsvetljavo oddam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra., Sobo oddam takoj 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83890 Akademika sprejmem na stanovanje — brei ali > brano Električna razsvetljava Univerza v bližini Naslov pove oglas oddelek »Jutra* 83853 Sobo opremljeno ali prazno, ■ posebnim vbodom išče gospodična Ponudbe na ogl oddelek »Jutra, pod šifro »Soba 44.. 83839 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam dvema osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 33976 Prazno sobo z uporabo kopalnice takoj oddam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. Sobo oddam gospodični. — Na ogled samo od 4 do 6. are pop. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra.. 33990 Lepo sobo separatnim vhodom ln električno razsvetljavo od dam takoj Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 83092 Gospode ali zakonski par brez otrok sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28877 Snažno sobico •i dvema posteljama, hrano ia vso oskrbo oddam blizu sodnije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 84006 (i i h. Kotraan: Prigode porednega Bobija Vesela "opičja zgodba. 36. Trgovina, v kateri se je tako nepričakovano pokazal bik, je biia imenitna trgovina z damskimi klobuki. Toda bik jih je temeljito predela! po svojem okusu; okno, ogledala, vse je šlo na kose; klobuki in škatlje so poteptani ležali okrog in besna žival je s svojimi okornimi nogami kar brodila po trakovih, vrvicah in cvetlicah. 37. Ko se je vendar že nadivjala, je stopila U prodajalne vsa okrašena s klobučki in vrvicami ter ponosno odkorakala po cesti. Da. tolikanj si je domišljal bik. da se ni prav nič menil za svojo prostost in so ga v nekaj trenutkih vjeli... Tudi gospa Nosanova je bila tako rešena iz svojeica neprijetnega Črn klavir položaja. Toda kje je bila opica??? Nihče ni j j£iMnenT°oddeiku tju^ra' vedel tega! I 34001 Sobo z 2 posteljama oddam v Ulici na grad št. 7. 34000 Opremljeno sobo lepo, oddam 2 gospodoma v Vrhovč^vi ulici štev. 11, pritličje, desno. 33986 2 goepoda sprejmem na brano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 33826 Sostanovalko event. • hrano sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34004 Dijaka ali gpspoda sprejmem v bližini Zvezde po nizki ceni v vso oskrbo Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra* 33997 Dijakinjo srednješolko ii boljše rodbine vzamem na stanova, nje in hrano s 15. oktobrom. Na razpolago ima svojo sobo, uporabo klavirja in konverzacijo v nemškem jeziku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 33999 Sobico na Poljanski ceeti št 54/1. vrata 18, oddam gospodu s 15. oiktobrom. Z-r Pianino dobro ohranjen, prodam po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra. 3367;. Dva istrska braka resaste ali gladke dlake, pes in psica, v starosti od 2—4 let. povsem izvežbana na zajca, tako da ga sigurno priženeta nazaj, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Braki 100». 33964 12 kanarčkov pevcev in več samic naprodaj v Aškerčevi ulici 1 (baraka). 33969 Mirna gospodična išče pri boljši družini v Ljubljani sobico ■ 15. oktobrom. Ponudbe na po druinico »Jutra* v Mariboru do 6. oktobra pod »Filozofija*. 34022 Dijaka sprejmem poleg obrtne Šole na stanovanje s hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34014 Abonente na dobro domačo hrano (obed in večerja 14 Din) sprejme I Dekleva, gostilna »Pod klančkom*. Cesta v Rožno dolino 36. 33957 Hvala, ozdravljen! Poljubno v delavnikih dopoldne. Doma čaka Tvoj Jote. 83942 Cyklamen in Planinka Naročila nismo prejeli. — Pišite kedaj in kako ste poelali 29877 Mlad vdovec star 38 let, iskreno ieli znanstva • pošteno gospodinjo, da mu vodi gospodinjstvo in končno uredita zopet domače gnezdo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »A J.* 33978 X. Y. Pismo prejel. Čakata tebe. Ozdravil 84.001 Motor trofaznl, 380 Volt, 1450 okretajfv, 11 KW, kupimo Ponudbe pod »Elektromotor* na oglasni oddelek »Jutra*. 33929 Pletilnl stroj It. 8 ugodno naprodaj. — Istotam naprodaj skoro nove citre in malo rabljena violina Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 83665 Motor na sesalni plin. 100—120 P. S., kupim. Ponudbe na naslov: Aleksander Riegehar Sv Petra cesta 6. 29766 Trd rezan les vsakovrsten, 2—4 vagone kupim takoj protj takojšnjemu plačilu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Dobro plačam.. 34015 Suhe gobe diviikcstanj kupuje po najvišjih cenah V. H. ROHRMANN Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. Telefon inter. 2915. Vreče aove ud rabljene rte) vrst ter tuto za embalaže ma * e d o o * calo? Mirko Mlakai lohliana Slomihov* I Budilke F ČUDEN Ljubljana 207 Prešernova 1 Vsak petek sveže morske RIBE Ant. Stacu1, Seienburgova 4 l 816 PARKETE hrastove in bukevt hrastov rez«n les in parjeno bukovim prodaja najugodneit Ivan Šiška tovarna parket ln parne žage LJUBLJANA Metelkova ulica 4. Telefon štev. 2244. Kupuje vedno in vsako količino hrastovih hlodov, hrastovih desk 27 m/m in hrastove frtze. ti • Šolske violine ln potrebščine, najboljše dobite 1« pri strokovnjaku Alfonz Breznik, Mestni trg it. 3. 33960 Nove citre prod« »a 250 Din Adolf Beg. Pauerjeva kolonija It. »1 — Trbovlje I. 88886 Planino skoraj nov, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83675 Oddam takoi dobro obiskan *j»U tivu*. V i Untoljanfr