teto 1884. 19 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos V. — Izdan in razposlan dne 28. februvarja 1884. Dopustno pismo od 15. jânnvarja 1884. za lokalno železnico od Brna v Tišnov (Vorkloster) in od Rndelsdorfa v Landskron. Mi Franc Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski, apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda iotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je priv. avstro-ogerska državno-železniška družba zaprosila, da bi ji se ^ala dopustitev v delo in rabo lokalnih železnic, katere namerava napraviti od ^rna v Tišnov (Vorkloster) in od Iiudelsdorfa v Landskron, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi po postajah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in od 26. decembra 1882 (Drž. zak. st- 180) to dopustitev podeliti takö : §. 1. Dajemo priv. avstro-ogerski državno-železniški družbi pravico narediti in Uživati naslednje železnične proge, katere naj se izdelajo kot lokalne železnice 8 Pravilno medkolesno širino in to: M"' enUch.) j. a) od nekega mesta severne glavne proge družbine pri Brnu na Königsfeld in Kurim v Tišnov (Vorkloster) z dovlačnico k vojaškemu monturskemu hra- nišču št. 1 blizu Brna; b) od postaje Rudelsdorfske družbinega železnocestnega kosa Cesko-Tre- bovsko-Olomuškega v Landskrou. §• 2. Železnicam, ki so predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila: 1. oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta; 2. oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstve-nib obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obljgacij, kakor tudi od presnemŠčine, kar seje nabere o nakupu zemljišča; 3. oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice; 4. oprostitev od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom, od pridobnine in dokodarine, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega. §• 3. Priv. avstro-ogerska državno-železniška družba je dolžna delo dopuščenih železnic precej, ko se ji podeli dovolitev, začeti in najpozneje do 31. decembra 1884 dokončati, dodelane železnice v občno službo izročiti, ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja dopustitev, nepretrgoma vzdržavati. Da se bode držala zgornjega roka za delo, dolžna je družba na zahtev državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v gotovem novci ah v vrednotnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci. Ako bi ne dostala zgornjega dovršbenega roka, sme se izreči, da je kavcija propala. §. 4. Transporti vojakov na koncesijonirah železnicah naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo na severni progi priv. avstro-ogerske državno-železniške družbe. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednitD zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo. Družba se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi žoleznocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o v za- Jemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na P°,tlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in 'anjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice tudi gledé tu dopuščenih železnic. Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ^kreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah. Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozi-rom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, °preme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer odloka pristoji trgovinskemu udnisterstvu. Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19- aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, voj-nega pomorstva in deželne brambe. Grledé dopuščene lokalne železnice od Brna v Tišnov (Vorkloster) dolžna Je dalje družba, v slučaji mobilizacije ali vojske vožnjo po železnici za toliko ^asa ustaviti, kolikor bi se to za premikanje vojnih krdél ali za druga vojaška °pravila po cestah, katere križa ta železnica, potrebno vzvidelo vojaškemu °klastvu. §• 5. V ostalem naj se na tu dopuščene lokalne železnice zmisloma uporabljajo ^ločila obsežena v §§. 4 do 11 dopustnega pisma od 21. avgusta 1881 (Drž. Zak. st. 107), a ne krateč pravice državni upravi pritegnene vsled §fa 6 zapisniškega dogovora od 10., oziroma 12. novembra 1882, da v slučaji, naj kader-k°ii pride po 1. dnem januvarja 1895, ko bi država odkupila ogerske proge, l8h> tako pred odkupnim rokom ustanovljenim v členu 1 dogovora od 1, de-Cembra 1866 (Drž. zak. od 1. 1867 št. 7) vse dopuščene avstrijske proge té družbe, med katere spadajo tudi sedaj dopuščene železnice, odkupiti proti letni feQti, odmerjeni na podlogi njih čistih donosov. Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-Pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi 8°dišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno po-Velje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej Ustanavlja. V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, petnajstega dne P^seca januvarja, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem četrtem, Naš, ega cesarjevanja tridesetem šestem. Franc Jožef s. r. 22. Razglas ministerstva za finance od 21. januvarja 1884, da colnija Višegradska prestane in da se v Vardišči ustanovi colnija. S 1. dnem aprila meseca 1884 prestane biti Višegradska mala colnija I. razreda v Bosni z napovednico v Doljnem Vardišči vred ter istodobno ustanovi se v Vardišči mala colnija I. razreda. Ta colnija bode poleg njeni kategoriji primerne zacolovalne pristojnosti imela še naslednje izimne oblasti, namreč: na izvozu odpravljati žgane opojne pijače in pivo, po tem zacolovati bombaževo in volneno blago tarifnih številk 128, 129, 130, 131 in 158 občne čolne tarife od 25. maja 1882 do 75 gld-cola za blago, kolikor se ga na enkrat vvaža. Dunajewski s. r. 22. Razglas ministerstva za finance od 30. januvarja 1884, da so se kralj, ogerskim malim colnijam Novski, Kraljeviški, Selški in Jablanski zacolovalne pravice razširile. Po glasu priobčila kralj, ogerskega ministerstva za finance dala se je kralj, ogerskim malim colnijam I[. razreda v Novem, Kraljeviči, Selci in Ja' blanci oblast, kavo (t. št. 2), podplatno usnje (t. št. 214) in usnje lično ali fiu° (t. št. 215), vsako do 100 kilogramov množine, po tem pod tarifni številki 120 i" 121 b) spadajoča rudninska olja in pa usnje navadno (t. št. 213) neomejene množine zacolovati. l>iinajewski s. r. 24. Ukaz ministerstva za finance od 31. januvarja 1884, doklej naj veljajo izkazne listine za rudninsko olje, katero je v nekem delu mejnega okraj* prigledu podvrženo. Z odnosom na ministerski ukaz od 18. decembra 1883 (Drž. zak. od 1. 1884 št. 2) o tem, da bodo rudninska olja v nekem dolu mejnega okraja prigledu (kontroli) podvržena, postavlja se čas, doklej se v izkaz dobave, izvira ali za' colbe prigledu podvrženih rudninskih olj izdane listine (pisma), za ta izkaz v zmislu §f‘ 329 postave za col in državno samoprodajo od leta 1835 vzprij6' mati smejo, na šest mesecev. Duiiajewttki s. r. 35. Razglas niinisterstva za finance od 6. febrnvarja 1884, ii Se je c. kr. Niederlichtenwaldska mala colnija II. razreda iz Waltersdorfa na Saškem nazaj vNiederlichtenwalde preložila. ., S kraljevsko sasko malo colnijo v Waltersdorfu združena c. kr. mala col- II. razreda iz Niederlichtcnwalde preložila se je nazaj na avstrijska tla ^'ederlichtenwalde ter je dne 1. januvarja 1884 ondukaj delovati začela. Dima jenski s. r. Popravek. 1 ste). IV- kosu Državnega zakonika t. 1. pod st. 18, namreč v razglasu mini-liarrio 4 Za ®nanne 0(I 25. januvarja 1884 na strani 17 v 5. vrsti naj se Rto: 31. decembra 1898“ čita prav: „31. decembra 1895“. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Sing, strasse št. 26, tudi leta 1884 izhajal v nemškem, laškem, češkem, p° J skem, rusinskem, slovenskem, ilirsko-hrvatske m in romanske111 jeziku. Naročnina za cel letnik 1884 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdaji iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštni0 prosto pošilja. Letniki 1864 do vštevno 1883 veljajo 40 gld., — vendar samo te 40 n Ti 1875 v 2 7) — V n 1863 v 1 n 40 7) H 1876 7) 1 7) 50 Ti j) 1864 n 1 r> 40 Ti 7) 187.7 Ti 1 n — a n 1865 7) 2 a — 7) n 1878 T) 2 7) 30 V r 1866 7) 2 7) 20 7) n 1879 n 2 r> 30 V T) 1867 V 2 n — n n 1880 n 2 Ti 20 n n 1868 7) 2 T) — n n 1881 7) 2 a 20 V n 1869 n 3 n — T) v 1882 V 3 yy — V n 1870 n 1 7) 40 T • j) 1883 T) 3 7) — 7i Letniki 1870 do vštevno 1883 ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti c0”j kakor nemška izdatba. NB. Za državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki “ mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas V štirih tednih pooglaŠati. Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali saffl0 plačilo prodajne cene (V4 pole po 1 kr.). Po tej ceni (*/t pole po 1 kr.) lahko se posamezni kosi Državnega zakoni dobodo v založništvu c. kr. dvome in državne tiskarnice.