Preveč ljubezni in medu pokvari želodec. Nemški pregovor G T: Številka 16 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 24. aprila 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Zveza Bank mora ostati hrbtenica koroških Slovencev. VVlLLI MOSCHITZ, PREDSEDNIK Zveze Bank Kancler Klima za NT: Sosvet imenujem jaz! . . Stran 3 ti n jjflL --- m J i|&|' mr . * Letnemu času primerno organizirajo naša društva takoimenovane „Vigredne koncerte" ali prireditve z geslom „S pesmijo v Pomlad" in podbobno. Minulo nedeljo je vabila Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu na tradicionalni vigredni koncert, ki ga je mdr. Pevsko oblikoval komorni zbor iz Borovelj (na sliki v ozadju), šmarješki otroci (sredaj) pa so z recitali vigrednih pesmi navdušili Poslušalce. Kje vse so konec tega tedna koncerti v znamenju vigredi, pa lahko preberete na straneh 16 in 17. Foto: Franc sadjak POLITIKA Privatni radio: po sporočilu zastopnice urada zveznega kanclerja Achleitner naj bi Ago-ra in Korotan dobila po 3,5 mio. Stran 3 GOSPODARSTVO Občni zbor Zveze Bank je dokazal, da se hoče slovensko zadružništvo složno spoprijeti s prihodnostjo. Stran 11 ŠPORT Nekateri mladi igralci SAK so pred veliko nočjo na Portugalskem uživali šolo znanega trenerja Hermanna Stessla. Stran 19 2 Politika Komentar Demokracija Izid nedeljskih predsedniških volitev je znan, temeljito analiziran in obširno komentiran. Pri Klestilo (63,5%) je kvečjemu presenetila višina zmage, pri Lugnarju (9,9%) pa brez dvoma dejstvo, da je skoraj prekosil profilirano predstavnico avstrijske politične scene Heide Schmidt (11,1%). O kandidatki VValtraud Knoll (13,5%) so seriozni politični opazovalci že pred zaprtjem volilnih lokalov menili, da je bil začetek njenega volilnega boja uspešnejši kakor njegov zaključek. Čim dalje je namreč trajal volilni boj, tem bolj se je izkazalo, da ji manjkajo potrebne politične izkušnje. To seveda ne pomeni, da z volilnim rezultatom ne bi smela biti zadovoljna. Zadovoljiv pa zanjo ni samo izid volitev; s tem, da se je odločila za kandidaturo, je tudi mnogo prispevala k resnejšemu poteku volilnega boja. Dokler škofinja gradiščanskih evangeličanov ni vložila kandidature, je namreč upravičeno obstajal strah, da se bodo volitve sprevrgle v farso. Posebno je lahko zadovoljna s podporo v dvojezičnih občinah. Če vzamemo za izhodišče občine, v katerih so na občinskih volitvah 1996 kandidirale Enotne oz. samostojne liste, lahko ugotovimo: z izjemo Bistrica na Zilji je bila VValtraud Knoll povsod močnejša kakor Heide Schmidt. Poleg tega je v 19 občinah (od skupno 24) dosegla rezultat nad svojim avstrijskim povprečjem, medtem ko ga je Heide Schmidt dosegla samo v Globasnici (12,4%). Zakaj pretežna večina potencialnih volilcev EL nima zaupanja do Heide Schmidt - in to, čeprav se njena stranka v dunajskem parlamentu najbolj dosledno zavzema za cilje samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev? Zakaj ta precej odklonilen odnos do kandidatke, ki je v predvolilni anketi NAŠEGA TEDNIKA dokazala, da ima od vseh treh anketirancev (Klestil, Knoll, Schmidt) najbolj jasne in pozitivne predstave o aktualnih problemih koroških Slovencev? Ob vseh utemeljenih razlagah se je ponovno izkazalo naslednje: časi, ko se je dalo mobilizirati slovenske voli-ke in volilce s skoraj izključno narodnostnimi temami, so enkrat za vselej mimo. Predvsem pa: Demokracija je v prvi vrsti tudi medsebojno komuniciranje in občevanje; ne zadostuje imeti še tako dobro izdelanega ..racionalnega" programa, če o njem ne uspe emocionalno prepričati volil-ca. Kako je mogoče storiti to tudi v korist narodne skupnosti, so lepo dokazale zadnje občinske volitve. Janko Kulmesch Predsedniške volitve 1998 Občinske volitve 1997 (glasovi EL oz. samostojnih list) Občina Knoll Schmidt Klestil Lugner Novak Bistrica 210 (20,1%) 104(10%) 590 (54,4%) 126(12%) 16(1,5%) 336 Djekše 49(10,3%) 32 (6,7%) 342 (71,7%) 47 (9,8%) 7(1,5%) 65 Dobrla vas 372 (12,6%) 272 (9,2%) 2036 (68,6%) 243 (8,2%) 43 (1,4%) 438 Železna Kapla 282 (18,6%) 163(10,8%) 918(60,7%) 104 (6,9%) 46 (3%) 513 Galicija 131 (14,5%) 63 (7%) 617 (68,5%) 69 (7,7%) 21 (2,3%) 104 Globasnica 126 (14,5%) 108 (12,4) 537 (61,9%) 90 (10,4) 7 (0,8%) 363 Suha 92(15,7%) 35 (6%) 396 (67,6%) 54 (9,2%) 9 (1,5%) 123 Škocijan 361 (16,3%) 237(10,7%) 1374 (62%) 208 (9,4%) 37 (1,6%) 388 Žitara vas 182 (16,7%) 92 (8,4%) 727 (66,6%) 89 (7,4%) 10(0,9%) 281 Pliberk 319 (15,8%) 188 (9,3%) 1167 (57,8%) 308(15,2%) 39 (1,9%) 584 Skupno 2124 1294 8704 1330 235 3195 ■ Občinske volitve 1997 (glasovi EL oz. samostojnih list) Občina Knoll Schmidt Klestil Lugner Novak Bistrica v R. 216(15,2%) 140 (9,9%) 928 (65,4%) 116 (8,2%) 18(1,3%) 257 Borovlje 651 (16,2%) 429 (10,7%) 2492 (61,9%) 393 (9,8%) 57(1,4%) 321 Hodiše 183 (14,4%) 113(8,9%) 828 (65,3%) 128(10,1%) 16(1,3%) 67 Kotmara vas 212(15,1%) 150 (10,7%) 922 (65,9%) 94 (6,7%) 22 (1,6%) 102 Bilčovs 187(19,7%) 105(11,1%) 586 (61,8%) 59 (6,2%) 11 (1,2%) 134 Sele 71 (19,2%) 28 (7,6) 255 (69,1%) 12(3,3) 3 (0,8%) 159 Škofiče 136 (12,4%) 77 (7%) 775 (70,7%) 92 (8,4%) 17(1,5%) 146 Šmarjeta v Rožu 85(13,8%) 38 (6,2%) 440 (71,7%) 44 (7,2%) 7(1,1%) 68 Skupno 1731 1080 7226 938 151 1254 ■ Občinske volitve 1997. (glasovi EL oz. samostojnih list) Občina Knoll Schmidt Klestil Lugner Novak Bistrica na Zilji 38 (9,2%) 41 (9,9%) 306 (73,7%) 30 (7,2%) - 43 Bekštanj 646 (14,7%) 379 (8,6%) 2974 (67,5%) 347 (7,9%) 56 (1,3%) 293 Straja vas 49 (10,6%) 41 (8,9%) 319 (69%) 42 (9,1%) 11 (2,4%) 82 Rožek 130(14%) 93(10,1%) 613(66,1%) 76 (8,2%) 15(1,6%) 76 Šentjakob v R. 358(14%) 217(8,5%) 1751 (68,3%) 196 (7,6%) 42 (9,6%) 311 Vrba 576 (13,9%) 381 (9,2) 2633 (63,5%) 482(11,6) 73(1,8%) 273 Skupno 1797 1156 8596 1173 197 1078 3 Politika KANCLER KLIMA NAŠEMU TEDNIKU: „0 članih sosveta odločam jaz!“ Kongres koroških socialdemokratov je ponovno dokazal, da manjšinsko vprašanje zanje ni tema. Preteklo soboto je bil v Beljaku kongres koroške SP0. Udeležil 56 ga je tudi kancler Klima. Kongres je ponovno dokazal, da koroški socialdemokrati nikakor nimajo interesa, da bi namenili reševanju vprašanja koroških Slovencev potrebno Pozornost. O nerešenih manjšinskih problemih (npr. dvojezični otroški vrtci) sploh ni bilo govora. Temu primerna je tudi socialdemokratska kandidatna lista za prihodnje de-zelnozborske volitve: medtem ko je na zadnjih volitvah Ana Blatnik kandidarala še na 24. mestu, so jo tokrat uvrstili na 52. mesto. Kako neresno jemljejo socialdemokrati manjšinsko vpra-sanje, pa je v pogovoru z NA- ŠIM TEDNIKOM dal razumeti tudi zvezni kancler Klima. Na vpra- Slovenci brez sosveta Zastopnica urada zveznega kanclerja dr. Christa Achleitner je potrdila pravno stališče NSKS, da so Slovenci trenutno brez sosveta, ker je mandat starega potekel, novi pa se še ni konstituiral. Ker ni jasno, kdaj bo prišlo do novega sosveta, hkrati pa bi bilo treba nujno urediti zadevo glede finančnih podpor za leto 1998, naj bi se zadeva rešila pragmatično: NSKS in ZSO bosta izdelala skupen predlog, tega pa naj bi - „na željo kanclerja Klime", tako dr. Achleitner - potrdili člani starega sosveta. To naj bi se po dr. Sturmu zgodilo še v maju. šanje, kaj pravi k negativnim odločitvam glede dvojezičnih skupin v otroških vrtcih Borovlje, Dobrla vas, Galicija, Bekštanj in Suha, je Klima odgovoril: „Ne morem zavzeti stališča, ker teh zadev sploh ne poznam." Konkreten je bil samo v zadevi sosvet: nedvoumno je dal razumeti, da ima pri imenovanju njegovih članov zadnjo besedo kancler in ne narodna skupnost. Dobesedno je poudaril: „0 članih sosveta odločam jaz!" Predlog NSKS, da bi bili demokratično legitimirani vsaj na osnovi tajnih volitev s strani odbornikov vseh slovenskih društev in organizacij, je Klima zavrnil in menil, da je to „Schnapsidee“. -Kuj- Radio AGORA/KOROTAN Samo 7 milijonov podpore? Iz dopisa poslovodje radijske družbe AGORA Helmuta Peissla poslovodji radijske družbe KOROTAN Marjanu Pippu z dne 21. 4. 1998 sledi, da je zastopnica urada zveznega kanclerja dr. Christa Achleitner poverila predsednika družbe AGORA dr. Kristijana Schel-landra z nalogo, da posreduje družbi KOROTAN naslednje sporočilo: za obe družbi predvideva avstrijska vlada po 3,5 mio. šilingov. Pipp je nato pristojnemu parlamentarnemu odboru takoj pismeno sporočil, da pri tako nizki podpori ne bo prišlo do uresničitve privatnega radia. Po Pippu naj bi letna podpora znašala 20 milijonov. Dokončna odločitev naj bi padla v naslednjih dneh. Celovec: Slovenska kritika na račun Koroške CK Jože Jeraj je prepričan, da bo Republika Slovenija do konca leta 2002 izpolnila vse pogoje za polnovredno članstvo v Evropski uniji. Po mnenju slovenskega gene-ralnega konzula v Celovcu niso vse avstrijske zvezne dežele ena-objektivne do Slovenije. Jeraj v javni razpravi na temo razširitev na južno-vzhodne države (pretekli petek, 17. 4., v celovški Evropski hiši): „Koroška je na prizadevanja Šlovenije glede EU reagirala tako, da je sklenila reso-ucijo o nemškogovoreči manjšini avnojskih sklepih. Z razliko do Koroške je Štajerska izdelala zelo objektivno analizo, v kateri pou-arja, da je Slovenija že izpolnila večino pogojev za polnovredno c anstvo v EU. Tudi Salzburška zelo korektno pomaga Sloveniji." d Avstrije pričakuje slovenski ^K v Celovcu več enakopravne-9a Partnerstva. Motijo ga omejitve aa meji („Hočemo se čimprej pri-ruziti Schengenskemu sporazu-veselilo ga bi, „če bi v Av-® nji govorili več slovensko" in je v eJ zvezi omenil žalostni razvoj na Področju dvojezičnih vrtcev, hkrati baje poudaril prednost slovenske Slovenski G K Jože Jeraj manjšine, ker govori oba deželna jezika in lahko mnogo prispeva k premagovanju meje. Prosil je Avstrijo za razumevanje, da se Slovenija trenutno še ne more odpovedati zaščitnim ukrepom v korist domačega gospodarstva. Opozoril je, da predstavlja Slovenija za Evropo pomembno var- nostno cono do Balkana, poudaril pa je tudi pomen sodelovanja obmejnih občin. „Odnosi z Avstrijo so zelo dobri, Slovenci in Avstrijci imamo mnogo skupnega", tako GK Jeraj. Medtem ko je Jeraj prepričan, da je Slovenija zrela za polnovredno članstvo v EU s koncem leta 2002, je socialdemokratski član evropskega parlamenta Han-nes Svvoboda mnenja, da se bo to po vsej verjetnosti zgodilo leta 2005. Svvoboda - v razpravi se je predstavil kot zelo dober in stvaren poznavalec evropskopolitične realnosti - meni, da prehitra razširitev EU tudi ni koristna za države, ki se potegujejo za polnovredno članstvo. ..Reforme so potrebne v EU sami, prav tako pa imajo kandidatke za polnovredno članstvo še veliko dela, kar zadeva prilagajanje njihovih pravnih, socialnih, gospodarskih, varnostnih in ekoloških standardov evropskim normam." Svvoboda je s Petrom Kaiserjem obiskal tudi Slovenijo, kjer „so nam povedali, da hočejo s pomočjo skupnih projektov in izmenjav doseči potrebne pogoje za enakopravno članstvo v EU“ (Svvoboda). Še posebej je socialdemokratski evropski poslanec poudaril pomen jezikovne izobrazbe. Ko je neki udeleženec razprave v Evropski hiši skušal prepričati občinstvo o ..diskriminaciji" nemščine na Koroškem in o „nepomemb-nosti“ slovenščine, mu je Svvoboda jasno odgovoril: ..Slovenščina je zelo pomembna osnova za učenje drugih slovanskih jezikov. Kdor pojmuje znanje jezikov kot šanzo in ne kot neko dolžnost ali pravico, bo imel tudi prihodnost." Vodja izpostave Avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo dr. Miro Polzer pa ga je dopolnil z optimistično ugotovitvijo, da na Koroškem vedno več ljudi, zlasti iz vrst mladine, gleda v prihodnost - brez notranjih in zunanjih meja. Janko Kulmesch 4 Pogovor ■k |aš Tednik: Kako je l\l prišlo do ekskurzije na I tl Madžarsko? Kaj je bil njen glavni namen? Nanti Olip: Leta 1996 je bil kongres FUENS v Temešvari v Romuniji. Na tem kongresu so zastopniki madžarskih narodnih skupnosti poročali, do kakih napredkov so prišle manjšine na Madžarskem s tem, da so z ustavnim zakonom na vseh nivojih javnega življenja, od občine, preko komitatov (dežel) do državnih ustanov uspeli z volitvami javnopravnega, izvoljenega zastospt-va. Ker je bil na tem kongresu v Temešvari prisoten tudi namestnik deželnega urada dr. Ander- Koroška delegacija je preverila manjšinsko ureditev na Madžarskem. Z leve: Agnes Sauer, Nanti Olip, Kari Andemaid, Elke Fertschey, Andrej VVakounig, Fritz Schretter, Sonja VVakounig. „Vzgledna manjšinjska ureditev" Nanti Olip in Andrej VVakounig sta s predstavniki dežele Koroške obiskala manjšine na Madžarskem, kjer sta dobila večji pogled v madžarsko manjšinsko politiko. Ob tej priložnosti smo postavili predsedniku NSKS Nantiju Olipu nekaj vprašanj. wald, smo prišli do zaključka, da deželna vlada povabi zastopnike deželnozborskih strank ter predstavnike slovenskih organizacij na ekskurzijo na Madžarsko, da si ogledamo model manjšinske samouprave na licu mesta. Glavni namen te ekskurzije je bil, da spoznamo madžarski model v neposrednem kontaktu z izvoljenimi predstavniki madžarskih narodnih skupnosti, kako funkcionirajo volitve (od predloga kandidatov, do načina volitev pa tja do učinka za manjšine), kakšna je njihova infrastruktura, najbolj pa nas je seveda zanimala ocena manjšinske zaščite, ki vsebuje vse elemente - od javnopravnega zastopstva, šolstva, kulture, izobraževanja itd. - in so jo podali izvoljeni predstavniki madžarskih narodnih skupnosti. Koliko avtohtonih manjšin živi na Madžarskem? Na Madžarskem živi 13 avtohtonih manjšin, ki so od države priznane in imajo svoje javnopravno izvoljeno zastopstvo na vseh ravneh javnega življenja. Vsaka nova avtohtona manjšina, ki je država doslej ni upoštevala, pa lahko sproži postopek priznanja s tem, da zbere 1000 podpisov pripadnikov te narodne skupnosti in ga v obliki referenduma naslovi direktno na madžarski parlament. Doslej priznane manjšine na Madžarskem so: Armenci, Bulgari, Nemci, Hrvati, Poljaki, Romuni, Ruteni, Srbi, Slovenci, Ukrajinci in Cigani (Romi). Kakšna je njihova pravna zaščita? Pravna zaščita madžarskih narodnih skupnosti temelji na „zako-nu o pravicah nacionalnih in etničnih manjšin", ki ga je sprejel madžarski parlament 7. julija 1993 z večino 96%. 13 priznanim avtohtonim manjšinam zagotavlja individualne in kolektivne pravice - pravico do personalne avtonomije in ustanovitev (izvolitev) manjšinskih samouprav (demokratično izvoljeno zastopstvo manjšin). S tem je parlament popolnoma preusmeril manjšinsko zaščito, ki v glavnem temelji na dveh stebrih: država se priznava k svojim manjšinam in jim z ustavnim zakonom zagotavlja zaščito, ki sloni na skrajno pozitivni interpretaciji mednarodnih dokumentov o manjšinski zaščiti, manjšine same pa izvolijo na volitvah svoje predstavnike, ki jih zastopajo na vseh nivojih javnega življenja. Ta mehanizem ie zaraien sledeče: 1. Princip manjšinskih samouprav (izvoljenega zastopstva) V občinah, kjer živijo pripadniki narodnih skupnosti, le ti izvolijo svoje zastopstvo, ki ima pravice primerljive s teritorialno avtonomijo. V poročilu madžarske vlade parlamentu beremo: • Z ustanovitvijo manjšinskih samouprav (izvoljenih zastopstev) smo rešili vse probleme legitimacije, ki so bili prej značilni za manjšinske organizacije. Krajevna (občinska) in deželna manjšinska samouprava je reprezentativen javnopravni organ, ki je legitimno izvoljen in je na občinski ravni partner občine, na deželni ravni pa partner zakonodajalca in oblasti. Izvoljeno zastopstvo ima zakonsko urejeno pravico participacije v vseh vprašanjih, ki so za manjšino važna (šolstvo, vrtci, kultura itd.), pravico podati in vnašati svoje predloge, v skrajnem primeru pravico veta. • volitev zastopstva se je udeležilo več ljudi, kot se jih je priznalo po uradni statistiki. • izvoljeno zastopstvo je pripomoglo k temu, da so manjšinska vprašanja stopila iz periferije javnosti in so deležna velike pozornosti javnega življenja in medijev • stara podoba manjšin iz prejšnjega režima - da te samo pojejo in plešejo - izginja, v številnih vaseh se je poživilo javno življenje manjšin • uporaba pravic, ki jih ima izvoljeno zastopstvo, vodi k ojačanju identitete pripadnikov manjšin in zaustavlja asimilacijo • izvoljeno zastopstvo - s postopnim razvijanjem avtonomije -krči vpliv države na manjšine in stopnjuje samoodgovornost manjšine za svoja elemantarna področja Za zaščito ustavnih pravic manjšin je izvolil parlament na pedlog manjšinskih zastopstev ..manjšinskega ombudsmana", ki deluje v okviru parlamenta. Na njega se manjšine lahko obrnejo v vseh zadevah, kjerkoli imajo pripadniki manjšin ali skupine občutek, da država ne izpolnjuje zakonov ali kjer preti nevarnost, da bi se to utegnilo zgoditi (od občine do dežele pa tja do parla- menta). Ombudsman manjšin ne sme pripadati nobeni politični stranki, po poklicu mora biti pravnik, sprejeti, potrditi in predlagati parlamentu ga morajo vsa mnajšins-ka zastopstva sporazumno. V funkcijo ga izvoli parlament, inštalira pa ga predsednik države-Trenutno izpolnjuje to funkcijo madžarski Nemec, dr. Kalten-bach. 2. Šolstvo S spremembo šolskega zakona 1996 so sprejeli v nacionalni osnovni učni načrt vse osnovne principe, ki se tičejo manjšinjske-ga šolstva, stroške krije ministrstvo za kulturo 3. Izvoljeno zastopstvo V državnem proračunu so zagotovljena sredstva za finančno avtonomijo krajevnih izvoljenih zastopstev - teh sredstev je premalo 4. Radio in televizija Zakonsko urejena. Javnopravni radio in televizija sta zakonsko zadolžena, da upoštevata v programu poročanje o kulturi in življenju manjšin v njihovem jeziku. Tudi manjšinske časopise financira država 5. Manjšinski mandat v parlamentu Ustavno sodišče je že leta 1991 ugotovilo, daje neskladno z ustavo, da zastopstvo manjšin na parlamentarni ravni ni urejeno-Pristojni državni sekretar za manjšine je že izdelal predlog, potreben je 2/3 pristanek parlamentarnih strank. Pogovor 5 Kako so manjšine organizirane? Napredna madžarska manjšinska zakonodaja omogoča, da so organizirane vse manjšine v obliki javnopravne manjšinske samouprave (izvoljeno zastopstvo). Pripadniki manjšin izvolijo svoje zastopstvo vzporedno z občinskimi volitvami, torej vsakih 4 let. Volitve so splošne, poleg volilnega lista za stranke v občinskem odboru je priložen še volilni list za izvolitev manjšinskega zastopstva. Kdor se ga posluži, voli in s tem soodloča. Na listah manjšinskega zastopstva so navedeni kandidati posameznih manjšin, ki se morajo priznati kot Pripadniki te manjšine. Na kandidatno listo lahko pride vsak, kdor 'ma 5 pismenih podpronih izjav, pri volitvah samih pa mora doseči posamezna manjšina vsaj 50 glasov °z 1% glasov vseh volilnih upravičencev v tej občini. Na voljo morajo biti vsaj 3 kandidati, po zapo-redju preferenčnih glasov pa so izvoljeni zastopniki manjšine. V občinah od npr. 150 do 10.000 Prebivalcev ima vsaka manjšina vsaj 3 izvoljene zastopnike, v občinah nad 10.000 prebivalcev pa 5. Manjšine avtonomno odločajo 0 svojih zadevah. Kako daleč segajo kompetence avtonom-nih organov manjšin? *"o je ključno in največjega pome-na-_ Manjšina sama predlaga občinam, deželi in parlamentu, kaj Potrebuje in postavlja prioritete. Avtonomno odloča o proračunskih sredstvih, ki jih daje država, deže-a 'n občina. Ker je izvoljeno zastopstvo javnopravno telo z avtonomnimi pravicami, država finančno zagotovi delovanje zastopstva, z ustreznimi zakoni pa financira ostalo dejavnost manjšin. Kompetence izvoljenega zastopstva so- • Posredovanje predlogov občinskemu odboru • udeležba pri sejah občinskega odbora • vse javne ustanove morajo konzultirati izvoljeno zastopstvo v vseh vprašanjih, ki se tičejo manjšine • avtonomno upravljanje finačnih sredstev • Pravica veta v šolskih vprašanjih in vprašnjih samouprave manjšin Kako so zastopane v občins-kih organih? P°leg javnopravnega statusa izvaljenega zastopstva manjšin s kompetencami, kot so zgoraj najdene, posamezne manjšine kandidiarajo z manjšinskimi listami tudi pri občinskih volitvah. Trend v to smer raste, tako so v posamez- nih občinah župani in člani občinskega odbora pripadniki manjšin, ki se k temu tudi priznajo. So zastopane tudi v deželnem in državnem parlamentu? Izvoljeno zastopstvo je zakonsko javnopravno urejeno zaenkrat na občinskem nivoju. Trenutno je v proceduri, da pride do te ureditve tudi na ravni komitatov (dežel). Neglede na to pa posamezna občinska izvoljena zastopstva volijo tudi deželno in državno manjšinsko zastopstvo. Od prvotno 800 občinskih izvoljenih zastopstev jih je organiziranih 11 v obliki deželnih manjšinskih samouprav. Lahko državne in deželne oblasti sprejemajo manjšinsko-politične sklepe proti odločitvam avtonomnih organov manjšin? V bistvu ne, ker je z zakonom urejena kompetenca izvoljenega zastopstva, ki vsebuje tudi pravico konzultiranja, v skrajnem primeru pravico veta. V parlamentu je od parlamenta poverjen „ombuds-man" manjšin, vsaka manjšina pa ima sedež izvoljenega zastopstva neposredno pri predsedniku vlade. To je urad za manjšine, ki ga financira država. Kdo financira celotno delovanje manjšin? Ker je izvoljeno zastopstvo manjšin javnopravni subjekt, ga seveda financira država. V letnem proračunu države so predvidena sredstva za manjšine. Proces finančne avtonomije manjšin še ni dovršen, ker se postavka v državnem proračunu letno določa. Drugi način financiranja manjšinske dejavnosti teče preko javnega fonda. Za ta sredstva se potegujejo manjšine z raznimi projekti. V kuratoriju tega fonda imajo manjšine večino. Posamezne manjšine pa seveda prejemajo tudi podporo svojih matičnih držav in to ne le finančno. Ker je model manjšinske samouprave zelo nov in v Evropi enkraten, ga trenutno še prilagajajo, kjer se sproti ugotavljajo pomanjkljivosti. To brez dvoma velja tudi za finančno avtonomijo manjšin, zlasti na občinski ravni. S kakšnimi vtisi si se vrnil na Koroško? Ogled in spoznavanje madžarske manjšinjske ureditve je bil za nas zelo koristen, ker se v odločilnih točkah diametralno razlikuje od avstrijske. Medtem ko skuša Avstrija popolnoma nadzorovati manjšine v vseh pogledih in se občasno vlada izpostavlja kot avtentičen interpret počutja narodnih skupnosti, je Mdžarska ubrala čisto drugo pot -pot stalnega, urejenega dialoga in partnerstva med večino in manjši- no. Ključno vprašanje, namreč kdo je interesni zastopnik manjšine in s tem povezano vprašanje avtentičnosti je Madžarska rešila na najbolj demokratičen način z zakonsko ureditvijo - namreč z demokratičnimi, neposrednimi in tajnimi volitvami javnopravnega manjšinskega zastopstva. Da imajo manjšine na Madžarskem tako individualne kot kolektivne (skupinske) pravice, da se priznava država k svojim manjšinam do te mere, da jim daje deloma teritorialno ter personalno avtonomijo, omogoča obema -državi in manjšinam - obetajoč razvoj v miru in sožitju, v stalnem, javnopravnem in ustavnozakonsko urejenem dialogu. Točno to pa je manjšinska ureditev, ki jo želi Narodni svet, z nami vred pa cela vrsta manjšinskih organizacij in ustanov v Avstriji. Značilno za to dvodnevno ekskurzijo k madžarskim narodnim skupnostim je bilo: na vseh srečanjih z izvoljenimi zastopniki narodnih skupnosti, na uradu za manjšine v ministrstvu v Budimpešti, v pogovoru s posamezniki ni bilo nikogar, ki bi s to ureditvijo ne bil zadovoljen. To pove vse in izstavlja madžarski državi dobro spričevalo o odnosu do svojih manjšin ter visoko stopnjo politične zrelosti, strpnosti in pripravljenosti za vzajemno reševanje vseh odprtih vprašanj. Le pri nas trdijo posamezni manjšinski zastopniki, zlasti pa politične stranke, da tega manjšine baje ne želijo. To je res enkraten pojav hkrati pa povod za razmišljanje: avstrijske manjšine quo vadiš? Kako so ocenili ostali člani delegacije manjšinsko ureditev na Madžarskem? Vabilo na to ekskurzijo na Madžarsko je izrekla koroška deželna vlada. Vabljene so bile vse dežel-nozborske stranke ter predstavniki slovenskih organizacij. Navsezadnje smo se odzvali povabilu na to ekskurzijo pod vosdstvom ddr. An-dervvalda: Nanti Olip za NSKS, Andrej VVakounig (predsednik EL), Sonja VVakounig (podpredsednica ZSO), Fritz Schretter (dežel-nozborski poslanec FPO) ter Elke Fertschey kot novinarka. Narodnim skupnostim naklonjena država ter zadovoljne manjšine, ki želijo še to in ono popravilo v že tako in tako dobri manjšinski zakonodaji, to je v nas vseh napravilo globok vtis. Upam, da bo madžarska ureditev sprožila tudi pri nas nov zagon v politični diskusiji znotraj manjšine same, zlasti pa v odnosu do zakonodajalca in vlade. Hvala za pogovor. MNENJA: „Največja napaka, ki jo država v manjšinski zakonodaji lahko naredi, je ta, če žeti vse manjšine spraviti v en pisker. “ „Obstoječa zakonodaja je baza za preživetje manjšin. Novele pa so nujno potrebne. “ „Pri volitvah nismo nagovorili samo Nemce. Številke potrjujejo, da se je poslužilo te možnosti mnogo ljudi, ki so v fazi asimilacije, živijo v mešanih zakonih ali pa so že izgubili svojo narodnostno identiteto. “ „Želimo priti v parlament kot narodna skupnost. Trenutno oblikujemo prvo manjšinsko koalicijo (nemška in dve slovanski manjšini). “ „EU nas sili v med-manjšinsko solidarnost. Sami moramo dokazati, da želimo kot manjšina preživeti. “ „ V madžarskem parlamentu imamo 30 poslancev nemške narodnosti. Ti se morajo tam podvreči strankarski disciplini, za nas še niso iztržili ničesar. “ LORENZKERNER, PREDSEDNIK DEŽELNE SAMOUPRAVE NEMCEV NA MADŽARSKEM „Glavni dosežek izvoljenega zastopstva je, da sami določamo prioritete za ohranjevanje jezika in kulture, ker lahko narodna skupnost avtonomno odloča o lastnih zadevah. “ EVA MAIER, PREDSTAVNICA NEMŠKE DEŽELNE SAMOUPRAVE „ Nuj no bi potrebovali vv-seevropski manjšinski sindikat. “ DDR. KARL ANDERVVALD, NAMESTNIK VODJE URADA PRI KOROŠKI DEŽELNI VLADI 6 Iz naših občin Na kratko MLADA PODJUNA______ 10-letnica zbora Pliberk. Otroški zbor „Mla-da Podjuna", ki ga vodi Vera Sadjak, se z vso vnemo pripravlja na praznovanje svoje 10-letnice, ki bo na sporedu v nedeljo, 9. maja, kjer bo nad 30-članski zbor predstavil tudi svojo zgoščenko. ODER 73____________ Letos 25-letnica Pliberk. Znani „Oder 73“ letos praznuje 25-letnico obstoja. Za jubilej je gledališla veja SRD Edinost Pliberk z režiserko Anito Hudi naštudirala komedijo „Zares čuden par". Premiera bo v petek, 1. maja, nadaljnji predstavi bosta 2. in 3. maja ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku. DVOJEZIČNA ODLOČBA Ni še vse rešeno Šentjakob. Zadeva okoli odločbe o odmeri dajatev za kanalizacijo še ni dokončno rešena. Kakor znano, je občina Micki Miškulnik dostavila odločbo v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer je bil v slovenskem pismu rok za ugovor za polovico krajši. Občina Šentjakob je to označila kot formalno napako, ki jo je zakrivil prevalalec na deželni vladi. Toda ker Micka Miškulnik še vedno ni dobila korigirane odločbe, zadeva ne more veljati za rešeno. Ker je bila odločba podpisana od župana, ga Micka Miškulnik poziva, naj drugič natančneje prebere, kaj podpisuje. JUBILEJ 20 let izkopanin na Hemi Globasnica. V soboto, 24. aprila, praznuje zgodovinsko društvo „Sv. Hema - Juenna" svojo 20 - letnico, ki je povezana tudi z 20-letnico izkopanin na Hemi. Za jubilej bo izšla tudi posebna poštna znamka, ves dan pa bodo brezplačna vodstva v muzeju in pri izkopaninah. Vas Brege leži v idiličnem miru pri Dravi. Dolgo na žalost ne več, saj bo ta vas skoraj popolnoma prišla pod kolesa železnice 2000. V papirju deželne vlade pa vasi niti ne omenjajo, ker pač od tam doslej ni bilo protestov. .. Občinski svet bo šele maja razpravljal o železnici 2000 Čeprav čas naganja in je Pliberk itak že zaspal del dogajanja okoli železnice 2000, bo ta točka šele na dnevnem redu seje 18. maja. Pliberk. Prvotno je EL želela vložiti predlog za izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi po njenem predlogu sklenili protestno resolucijo, v kateri naj bi bilo zapisano, da se HL AG in deželna vlada nista držali dogovorov (kolodvor za občino Pliberk, ekološka zaščita, zaščita vasi). Do te izredne seje, ki bi jo moral župan Grilc sklicati v roku treh tednov, ne bo prišlo. V medfrakcijskih pogovorih je županu mag. Raimundu Grilcu (OVP) uspelo zadevo spet za nekaj tednov zavleči. Glavni oficialni argument proti izredni občinski seji so bili menda stroški seje (približno 23.000 šilingov). Zadevo železnice 2000 bo občinski svet tako obravnaval na svoji redni seji, v ponedeljek, 18. maja. Ker so pri gradnji predora skozi Semmering nastale težave, kaže, da bodo projekt „Bahn 2000“ gradili še z večjo brzino. Do leta 2006 naj bi bila železnica med Celovcem in Gradcem speljana, torej v pičlih 8 letih, začetek gradnje pa bi bil že leta 2000. Naslednji torek se bo ljudska iniciativa srečala s predstavniki HL AG. Predstavniki inciative bodo na tem pogovoru tolmačili stališče prizadetega prebivalstva vzdolž predvidene trase železnice 2000 (vasi Dob, Vidra vas, Čirkovče, Blato, Replje), kar bi pravzaprav bila naloga izvoljenih mandatarjev. Mandatar Blaž Kordesch (EL) je bil doslej edini predstavnik občinskega sveta, ki je reagiral na nesprejemljivi papir deželne vlade in je izrazil prepričanje, da bo tudi večina mandatarjev v občinskem svetu stala za prebivalstvom in ne za železnico. Silvo Kumer Mladinski festival knjig navdušil tudi ziljske šolarje Straja vas. Že četrtič je bil v okviru Andersonovega dneva na treh šolah (letos Bilčovs, Sele in Straja vas) festival otroške in mladinske knjige. Čeprav si je šola v Straji vasi izbrala bolj neugoden termin, je bila prireditev dan veselja, razvedrila in poln pričakovanj za šolarje. Že kar nekaj tednov prej so se učenci in učitelji poglobili v branje, v nastajanje knjig, v brkljanje bralnih značk, v okrasitev sten in v izdelavo stripov. Ker so se istega dne začele tudi velikonočne počitnice, ni smela manjkati praznična miza z velikonočnimi simboli. Umetnine so šolarji radi pokazali tudi drugim, zato so na festival povabili tudi sosednje šole. Z veseljem sta se vabilu odzvali ljudski šoli Brdo in Šentlenart. Najprej je vsem znani knjižni črv Evgen s svojimi sodelavci razložil na šaljiv način, kako nastaja knjiga. Nato so otroci prisluhnili mladinski pisateljici Elisabeth Streit-Maier. Otrokom je brala tudi domača pesnica, ravnateljica Mili Hrobath. Prvošolka Sabina pa je celo recitirala njeno pesem „Praj-telj". Sledila je še lutkovna igra „Zmeda v deželi knjig". Izpod peresa pisateljice Streit-Maier pa je nato nastal zelo smešen plakat, ki še vedno kot darilo krasi ljudsko šolo v Straji vasi. Višek festivala pa je bilo nestrpno pričakovano žrebanje nagrad. Vsi, ki so prišli, so se udeležili kviza, srečni žreb pa so potegnili le nekateri srečni, ki so dobili kot nagrado lepe knjige. Ves dopoldan je bila na šoli tudi razstava otroških in mladinskih knjig. Otroci so z radovednostjo brskali po njih. Hvala vsem prirediteljem za čudoviti festival, povezano z vabilom - pridite spet na Ziljo. M. Čik-Pipp Iz naših občin Z deli za Lesnikovo sedlo bodo pričeli še leta 1998 Sejnino zadnje občinske seje, ki je bila v četrtek, 16. aprila bodo po sklepu, ki sta ga predlagali EL in SPO, namenili žrtvam potresa v Soški dolini. Prav tako bodo po soglasnem sklepu občinskega odbora prispevali k nakupu gasilskega avta za gasilsko društvo na Rebrci skupno S 360 000 (letos S 320 000). Tako bodo na Rebrci zemanjali stari gasilski avto z novim Mercedesovim, ki je po razpisu bil najcenejši. Tudi obstoječi občinski otroški vrtec bodo v letošnjih poletnih počitnicah povečali, stroški v višini 3,7 mio. šilingov za ta dela Pa so že na voljo iz izrednih dotacij deželne vlade (Bedarfzuvvei-eungen). Zaradi investicij, katere prej niso bile znane, se je spremenil srednjeročni finančni načrt, kate-rega je obrazložil podžupan En-gelbert Ojster (SRČ). Podžupan Franc Jožef Smrtnik (EL) je kritizi-ral, da se nameni podjetju „Obir-ske kapniške jame" 1,8 mio. šilingov za nove poslovne prostore. Smrtnik: „Trenutno znaša najemnina za poslovne prostore le 3-000 šilingov, za nove prostore Pa bo treba mesečno plačevati 30.000 šilingov." Ker kapniške jame že sedaj ne poslujejo z večjim dobičkom, bo višja najemnina bremenila finančno poslovanje podjetja. Župan dr. Peter Haderlapp (SPČ) je potrebo po novih poslovnih prostorih utemeljeval s tem, da se bo z novimi prostori občina Župan dr. Peter Haderlapp je sicer kiritiz/ral, da se je Smrtnik v Sloveniji pogajal samostojno za Lesnikovo sedlo, z veseljem pa je sporočil, da bodo z deli pričeli že 1998. Železna Kapla lažje in bolje predstavljala turistom, ki pridejo v občino. Ker odborniki EL niso bili prepričani o potrebi visoke investicije, niso glasovali za podporo, ki po mnenju EL ni skladu z načelom varčevanja in smiselnosti. Tudi OVP in FPO sta bili mnenja, da je njuno potrebno preveriti, kako smiselna je ta investicija. Lesnikovo sedlo. Na seji so odborniki EL (Daniel Pasterk, Bri-gitte Preschern, Lado Hanjžič) stavili štiri vprašanja. Tri so bila namenjena županu Haderlappu (kanalizacija, Pavličevo oz. Lesnikovo sedlo), eno pa podžupanu Smrtniku. Podžupan Smrtnik je v zadevi z Lesnikovega sedla poročal o raznih srečanjih z vodilni- Letno obišče Kapelske kapniške jame 50.000 obiskovalcev. Občina je v infrastrukturo (novo poslovno poslopje) ponovno investirala 1,8 mio. šilingov, kar po mnenju mnogih mandatarjev (mdr. celotne EL) ni smiselno, saj je obstoječa infrastuktura za poslovno poslopje za-dovljiva. Novost v jamah pa je, da odslej vodijo skupine v štirih jezikih, sedaj tudi v slovenščini. Podžupan Franc Jožef Smrtnik je v V pogovorih s slovenskimi politiki dobil zagotovilo, da bo Slovenija izpeljala projekt mejni prehod Lesnikov o sedlo. mi politiki v Sloveniji, med drugim z notranjim ministrom Mirkom Bandljem in ministrom za okolje Pavlom Ganterjem. Poleg tega se je srečal tudi z zastopniki poslanskih skupin v državnem svetu Re-bublike Slovenije. Na teh srečanjih je Smrtnik poudaril pomembnost mejnega prehoda za občino Železna Kapla. Slovenski politiki so Smrtniku zagotovili, da bo Slovenija pravočasno pričela z ustreznimi pripravami za gradnjo prehoda. Župan dr. Peter Haderlapp pa je v odgovoru na vprašanje Daniela Pasterka (EL) dejal, da se bo pričela gradnja ceste še v letu 1998. Z nekolikšnim nerazumvan-jem pa so mandatarji EL sprejeli kritiko župana, ki je kritiziral prizadevanja Smrtnika v tem vrašanju v Sloveniji. Haderlapp je Smrtniku očital „da je ravnal samostjno v tujini in se tam pogajal v imenu občine, za kar po njegovem ni imel pooblastila." Smrtnik je kritiko zavrnil in dejal, da je skušal za občino doseči najboljše: „Dejstvo, da je prišlo do realizacije kaže, da mi je to tudi uspelo". Dvojezičen kažipot. Sicer je EL prvotno predlagala v občinskem svetu, da naj bi občina postavila velik dvojezičen kažitpot za vse urade in podjetja v občinskem centru Železne Kaple, ob koncu pa so potem tudi z glasovi mandatarjev Enotne liste sprejeli sklep, da bo občina na glavni cesti postavila manjši kažipot z napisom „Gemeindeamt - občinski urad". Igor Roblek ZDRAVILIŠČE_________ Dežela prispeva denar za plačo uslužbencev Novi najemnik zdravilišča v Železni Kapli Kung dobi 8,2 mio. podpore, dežela pa bo prevzela del stroškov za plače uslužbencev. Na minuli seji so v ka-pelškem občinskem svetu sprožili tudi diskusijo o novem zdravilišču oz. zdraviliškem centru. S soglasnim sklepom občinskega odbora bo občina Železna Kapla lastniku Kungu dala podporo v višini 8,2 mio. šilingov. Po dolgih pogajnjih se je našla tudi rešitev za delojemalce, ki morajo odslej delati tedensko 40 ur (prej so delali le 37 ur). Finančna sredstva, ki so potrebna za kritje plač delojemalcev za te tri ure prevzema dežela Koroška. Podžupan Franc Jožef Smrtnik (EL) je s tem v zvezi poudaril zadovoljstvo z rešitvijo. Smrtnik: „Za delojemalce je to sprejemljiva rešitev". Uslužbenci odslej delajo tedensko tri ure več, ki jih plača dežela Koroška. MLADINA V KAPLI Dekanijski praznik Železna Kapla. Pod geslom „Hočem govoriti s teboj../ Ich will mit dir redn ..“ bo v nedeljo, 3. maja, mladinski praznik dekanije Dobrla vas v Železni Kapli. Ob 11. uri bo sv. maša, sledita kosilo in popoldanski program, ki ga pripravljajo posamezna fare iz dekanije. 8 Kmetijstvo Odbor Strojnega krožka Podjuna je s preteklim poslovnim letom vsekakor zadovoljen. Z leve: Franz Boschitz, Jože Muiier, blagajnik Peter Kert, predsednik Marko Trampusch, poslovodja Franc Wutte, Jože Valeško in Gregor Slugoutz-Sternad. Foto: FERA Kmetje kupujejo stroje, ki jih pogosto ne potrebujejo Zelo uspešno bilanco je svojim članom na minulem občnem zboru predložilo poslovodstvo strojnega krožka Podjuna. Na kratko TO SOBOTO_______________ Kmetje se peljejo na Ptujski sejem Ptuj. Nad 30 koroških kmetov bo na Ptuju na sejmu ..Dobrote slovenskih kmetij" dalo oceniti svoje domače proizvode, od žganja, mesnih in mlečnih proizvodov do suhega sadja. Najboljši oz. tisti proizvodi, ki bodo nagrajeni, bodo potem na sejmu razstavljeni. KIS, ki je na Koroškem koordinirala sodelovanje naših kmetov, vabi kmete, da se peljejo v soboto, 25. aprila, na sejem in ekskurzijo na Ptuj. Avtobus se bo odpeljal iz Roža (Šentjakob) ob 6. uri in iz Podjune ob 8. uri (Dobrla vas in Pliberk). Podrobni razpis je objavljen na strani 17. Prijave sprejemajo v pisarni Kmečkoizobraževalne skupnosti (Telefon: 0463/54 8 64). V PONEDELJEK____________ V zbornici o ciljih »Agende 2000“ Celovec. Na rednem občnem zboru Kmetijske zbornice bodo v ponedeljek, 27. aprila, ob 13. uri na gradu Krastovvitz diskutirali o bodoči kmetijski politiki EU, ki jo je EU strnila v takoimenovano „Agendo 2000", ki predvideva precejšnje spremembe pri podporah, kar bo zelo prizadelo koroške kmete. O trenutnem stanju diskusije bo poročal direktor zbornice dr. Ernest Groblacher. Važni točki na dnevnem redu sta tudi agrarnopolitično poročilo predsednika VValfrieda Wut-scherja ter letni računski zaključek za leto 1997. Ker običajno glasujejo zastopniki SPO in FPO proti predlogu Bauernbunda, je le-ta odvisen od soglašanja zborničnih svetnikov SJK Dl Štefana Do-meja in Janka Zvvittra. Na osnovi tega sodelovanja je SJK prišla tudi v štiri pododbore zbornice, in je v odboru za agrarna, pravna in EU vprašanja, v odboru za mladino in izobrazbo, v odboru za lesno gospodarstvo in gorske kmete in v odboru za živalsko in mlečno proizvodnjo. V gostišču Juenna v Čepičah je pretekli petek potekal redni občni zbor Strojnega krožka Podjuna. Število članov krožka se je v preteklem letu žvišalo za 13 članov, tako da krožek šteje že 183 članov. Kmetijsko ministrstvo oz. EU predpisujeta sicer 250 članov (pod temi pogoji dajeta podpore), toda so pri krožku optimistični, da bo ministrstvo za Štrojni krožek Podjuna dalo izjemo, ker se pri tem krožku, ki je edini dvojezični v Avstriji, gre za specifično strukturo, ki je ni drugod in je prenizko število članov edina hiba krožka. Tako prispeva vsak član letno 544 šil. (ministrstvo predpisuje 500 šil.) aktivnost članov znaša 13,17 ur na ha (ministrstvo predpisuje 2,5 ur na ha) in tudi promet z 2.273 šil. na ha (ministrstvo predpisuje 650 šil. na ha) je precej višje, kot to predpisuje kmetijski minister. Leto 1997, o katerem je poslovodja Franc VVutte podal poročilo, je bilo spet boljše kot poslovno leto 1996. Tako so člani krožka v letu 1997 v primerjavi s 1996 opravili s stroji za 2% več ur, za 13 % ur pri sosedski pomoči, za 516 % več ur pri socialni sosedski pomoči in za 45 % več ur pri javnih delih. Skupno je znašal prira- stek opravljenih ur 14 %. Če bi vse opravljene ure (skupno 29.184 ur) morali opraviti polno-poklicni kmetje, bi to ustrezalo 9 celodnevnim delovnim mestom. Pod tem pogledom je Strojni krožek Podjuna že srednjeveliko podjetje, ki, tako poslovodja VVutte, „hitro in efektivno pomaga kmetom pri viških dela in kmetom pomaga varčevati pri investicijah, kar spet pomeni, da je dobiček kmeta višji, ker si ne kupuje strojev, ki jih ne more v zadostnem obsegu koristiti." Kako natančno vodijo pri strojem krožku posle, je bilo razvidno iz poročil predsednika Marka Trampuscha, poslovodja Franca VVutteja, blagajnika Petra Kerta in preglednikov računov. Ker za leto, niso bile predvidene volitve je bil doslejšnji odbor potrjen s tem, da je dobil razrešni-co in zaupanje za nadalnje leto. Občni zbor pa je sklepal tudi o višini solidarnostnega prispevka k socialni sosedski pomoči in o dodatnem zavarovanju o nezgodnem zavarovanju. Za zaključek občnega zbora je članom predaval Rudolf Kaimbacher o zaščiti rastlin in o pravilnem škropljenju. Silvo Kumer Člani Strojnega krožka Podjuna so bili s poslovanjem v letu 1997 zadovoljni. 9 Iz naših občin Netscape: 00M U TlHJRH/KfUHOltSCHtS 8H0UHCSHUM MNfiCH jl£.l I£,ILS.LBJ£.LšJJl]E] gamaš iti BiUtutf itt Kum lit j Dui>[ s tud itr Bttefnunt <&, Cttrjn hy igprooc, hXufd*e UM MS, rt> ttr^l :edilQ;$M ntUif X Naša društva v INTERNETU Tudi tinjski dom redno informira o svojem programu preko interneta. Uradniki in Sicklova ogrožajo domača podjunska gostišča Podjunski gastronimi se branijo proti nesmiselnim predpisom za čiščenje odplak in so zdaj šli k ljudskemu odvetniku Horstu Schenderju. Pretekli četrtek dopoldan je v Celovcu sprejel ljudski odvetnik dr Horst Schender zastopnike Podjunskih gastronomov, na čelu 2 Alfredom Potoschnigom in zastopnikom deželne platforme za decentralno čiščenje odplak Ber-nardom Sadovnikom. Podjunčani So informirali Schenderja o trenutnem stanju, ko grozi vrsti gostiln in hotelov zaprtje, ker bi mo-rali do dokončne rešitve kanaliza-sijskega vprašanja graditi drage 2aPrte jame in odplake pustiti izvažati. Znane so težave podjetij „Pet-2enkonig“, „Camping Meklin'1 ali 9°stilne Steki v Globasnici, ki je Ce,o že dobila kazensko odločbo 0krajnega glavarstva. Zato je po intervencijah iniciative in Sadovnika dal deželni glavar Zernatto svetnici Sicklovi nalog, da je do dokončne rešitve kanalizacijskega vprašanja treba najti rešitev, pri kateri ne bodo nastradali gostil- ničarji. Sicklova in njeni uradniki ter okrajno glavarstvo se tega ne držijo in nadaljujejo s kontrolami. Ta teden je prišla na vrsto znana gostilna Juenna v Čepičah pri Globasnici. Pristojni uradnik je posestniku Lojzu Gregoriču dejal, da bo moral postaviti zaprto jamo in da bo moral opdlake pustiti izvažati. Kaj to pomeni za gostilno, se uradnik verjetno ni zavedal in tudi ni povedal. Namreč letne stroške v višini nekaj stotisoč šilingov. Ko bo okrajno glavarstvo dostavilo odločbo, bo Gregorič vložil pritožbo in upa, da bo dobil dovoljenje za decentralno napravo. Heidinger. Vse pa je konec ko-cenv odvisno od ciokončne rešitve, ki pa bo šele padla ko bo Dl Reinhard Heidinger zgotovil nad-krajevno študijo za občine Pliberk, Bistrico in Globasnico. Po prvih sestankih z vsemi tremi občinami, se je Heidinger lotil dela in bo, če- prav to ni njegova naloga, preveril tudi možnosti decentralnih rešitev, kar da upati, da le ne bo prišlo do „mega-projekta“, ki bi na desetletja finančno bremenil spodnjo Podjuno. Silvo Kumer Tudi gostišče Juenna (na sliki družina Gregorič z bivšim celovškim županom Guggenbergerjem) naj bi zgradilo drago zaprto jamo in bi moralo odplake izvažati, kar bi pomenilo ogromno finančno breme. Silvo Kumer Vedno več naših društev in ustanov je na internetu Internet to omogoči: v Argentini prej berejo aktualno Nedeljo kot na Koroškem. 14 slovenskih društev in ustanov je v Internetu. Med prvimi so bili na Suhi, kjer je celotno kulturno in politično življenje vedno aktualno zbra-n° za uporabnike interneta. Zanimi-v° je npr. tudi, da selski župnik redno daje svoje pridige v inernet. Večina društev redno aktualizira sv°je strani s termini, poročili, naslovi, teksti o društvu in dejavnostih. Uporabniki interneta v vedno večji meri segajo po teh informacijah in to ne le na Koroškem in v Avstriji. Konzumenti teh internetovih strani so po celem svetu, tako berejo nPr. vsak teden novo „Nedeljo“ uporabniki interneta že v četrtek zvečer (torej^ precej prej kot bralci na Koroškem) bralci v Argentini ali Ameriki. Tudi na uredništvu Našega todnika se prizadevamo, da bi prišli vsak teden z aktulano izdajo na internet in upamo, da bomo od izdaja-tolja za to kmalu dobili zeleno luč. Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju -Volksgruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slove-ne/volksgruppenreport.html Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudbahttp://www.mohor-jeva.co.at Založba Wieser http: //www.wie-ser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at/zb Fara Sele - tedensko nove pridige župnika Krampača in kulturne novice iz Sel http://members.magnet.at/fara.sele/ Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/. e-mail-naslov: ssz@magnet.at. Občina Suha in okolje - KPD Drava, RIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.)http://members.magnet.at/ste fan.logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet. at/d. katz SPD Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/keut- schach/zvezda-hodiše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at 10 Iz naših občin ZMOTIČE PRI BRNCI Slovo nadvse dobrega in veselega moža Hanzi Mertel, po domače Prangar, je v četrtek, 16. aprila 1998, umrl v 88. letu starosti. Ko je bil še otrok, ga je babica tolažila s preprostimi, hkrati pa z neskončno modrimi besedami: „Bog je dal, Bog je vzel in Bog bo spet dal." Te babične besede so za Prangerjevega Hanzija postale življenjsko geslo. Ali kot je povedal šentlen-artski župnik Peter Olip: „Bil nam je priča temu, da prav živeto krščanstvo človeka ne usužnji, temveč ga sprosti, osvobodi in osreči." Preteklo nedeljo, 19. aprila, je nepregledna množica pogrebcev pospremila Prangarjevega očeta na brnško pokopališče k zadnjemu zemeljskemu počitku. Pogrebno svečanost je vodil župnik Peter Olip, pevsko so se od velikega ljubitelja slovenske pesmi poslovili cerkveni pevci pod vodstvom Rolanda Kazian-ke, v imenu domačih slovenskih ustanov pa je spregovoril poslovilne besede mag. Marjan Gal-lob. Hanzi Mertel se je rodil 1. decembra 1910 pri Prangarju v Zmotičah kot tretji od sedmih otrok. (Njegov starejši brat Franc je bil znan lesni trgovec, velik prijatelj dr. Joška Tischler-ja ter dolgoletni vodilni funkcionar NSKS.) Po šolanju, mdr. na meščanski in kmetijski šoli, in rani očetovi smrti je Janez Mertel moral prevzeti domačo kme- tijo in gostilno. Leta 1940 se je poročil z Ju-govčevo Marijo iz Rad nje vasi. Rodila mu je sedem otrok - šest hčera in sina Francija. Leta 1967 je Prangerjevo družino prizadela kruta usoda; sin Franci je umrl, star šele deset let. Kljub globokim srčnim bolečinam je Prangarjev oče ohranil čut za krščansko veselje ter črpal življenjsko voljo iz trdne družinske zavesti in duhovnega bogastva. Bil pa je predvsem tudi mož velike dobrotljivosti. Župnik Peter Olip ob njegovem odprtem grobu: „Že od otroških let ga je fasciniral sv. Martin v glavnem oltarju v Št. Jobu. Tako zelo si je želel konjča, na katerem Martin jezdi. Konjča ni dobil, odlikovala pa ga je Martinova drža, ki je delil plašč z ubogim revežem. Tako je tudi zanj postalo odločilno geslo: Rajši dati namesto vzeti!" Prangerjeva hiša pa ni samo kraj domače gostoljubnosti -veljala je za Brnco in okolico tudi kot zbirališče slovenske narodne skupnosti. Pri Prangarju so prirejali kulturne prireditve; hišni gospodar sam je bil eden od stebrov domačega-slovenskega zadružnega in kulturnopolitičnega življenja. Hitlerjev režim je Prangarjevo družino hotel izseliti, vendar se je rajni Hanzi celovškim uradnikom tako odločno uprl, da Prangerjevim ni bilo treba v pregnanstvo. Kot neke vrste oporoka se berejo njegove besede, zapisane v knjigi Tako smo živeli: „Božje zapovedi so zame še zmeraj merodajne. Bogat si le tedaj, če si vse naredil po vesti. Če imaš kaj sam sebi očitati, ne podtikaj tega drugim. Zelo me žalosti, da vsa moja ideja, ki sem jo nosil v sebi glede ohranitve našega naroda, zaradi splošnega razvoja nekam hira. Nekaj se je deloma sicer zboljšalo, poslabšalo pa se je, da mladina danes nima več tistega interesa, ki smo ga imeli mi. Za naprej pa ne vem, kako bo. Želim si dober čas za naše potomce." Prangarjevega očeta bomo ohranili v lepem spominu. Vdovi Mariji in hčeram Hanci, Mici, Veroniki, Angeli, Elke in Zali izreka uredništvo NAŠEGA TEDNIKA iskreno sožalje. V imenu EL Bekštanj se besedam sožalja pridružuje občinska odbornica Erika VVrolich in se rajnemu Prangarjevemu očetu prisrčno zahvaljuje za zvestobo materini besedi. -Kuj- ■.j&taai*. | i Jm UBrV-JEl |pz v* UL ®HF$Sč »/ wi-frai jLg« V spomin protinacističnim borcem Preteklo nedeljo je Zveza koroških partizanov vabila v Železno Kaplo, kjer so se poklonili narodnemu heroju Francu Pasterku-Lenartu ter vsem ostalim borcem in žrtvam nacističnega nasilja v drugi svetovni vojni. Mnogo ljudi (mdr. tudi podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik) se je zbralo ob spomeniku 183 žrtvam iz Železne Kaple in okolice. Spomnili pa so se mdr. tudi Ka-pelčanov, ki so jih med selskimi žrtvami leta 1943 obglavili na Dunaju, pobitih kapelških pevcev in tajnika društva Jozija Blajsa ter pobite Hojnikove in Peršmano-ve družine. Glavni govor je imela voditeljica založbe Drava dr. Helga Mračnikar. Pozvala je borke in borce, naj svoje spomine posredujejo poznejšim rodovom. Poudarila je, da sta „upor in civilni angažma potrebna tudi v današnjem času". Pevsko je svečanost olepšal MOPZ ..Valentin Po-lanšek", skupno z župnikom Zundrom pa so se protina-cističnih borcev spomnili tudi v molitvi. Slika: Podopredsednik ZKP Lipej Kolenik pri polaganju venca. 11 Gospodarstvo Poslovodstvo Zveze Bank: dr. Jorg Crailsheim, dipl. trg. Joža Habernik in Drago Portsch (z leve). ZVEZA BANK Na poti stabilizacije Občni zbor Zveze Bank je dokazal, da se hoče osrednja gospodarska ustanova koroških Slovencev složno spoprijeti s sedanjim in prihodnjim razvojem. Z OBČNEGA ZBORA Ker StB član upravnega odbora dr. Jani Osvvald in podpredsednik nadzornega odbora Zveze Bank dipl. inž. Hanzi Miki zaradi poklicne preobremenjenosti oddala funkcijo, so bile na sporedu občnega zbora tudi nadomestne volitve. Novi član upravnega odbora je mag. Marjan Gallob, v nadzorni odbor pa so izvolili Janka Ottovvitza in Janeza Buch-walda. Občni zbor so pozdravili tudi Nanti Olip, Andrej VVakounig, dr. Marjan Sturm ter zastopnika Zadružne zveze Slovenije in slovenske Zadružne kmečke banke. Želeli so Zvezi Bank obilo uspeha pri uresničevanju nove strategije, predsednik EL VVakounig pa se je zahvalit dosedanjemu poslovodstvu tudi za dosežke v preteklih letih. Revolucionarne politič-ne in gospodarske spremembe v Evropi zahtevajo ustrezne odgovore. Tega se zaveda tudi Zveza Bank. Predsednik upravnega odbora VVilli Moschitz je na rednem občnem zboru (pretekli Ponedeljek, 20. 4. 1998) Poudaril naslednje smerne za delovanje Zveze Bank, »hrbtenice slovenske narodne skupnosti": zagotovitev obstoja blagovnih zadrug, okrepitev Zve-Ze_Bank s svežim kapitalom, povečanje prodaje kreditov in izboljšanje komunikacije med slovensko zadružno centralo ter njenimi člani. Moschitz je opozoril na letne iz-9ube blagovnega sektorja (7 do 8 mio-) in napovedal, da bo v okvi-ru blagovnih zadrug od julija 1998 naprej delovala ena poslovna zadruga; ta naj bi že naslednje leto poslovala brez izgube. Glede bančnega sektorja je poročal, da se išče strateško partnerstvo z Novo ljubljansko banko „pod kontrolo Zveze Bank"; tistim, ki mislijo, da to ni dobro, je predlagal, da ..predložijo alternative". Kakor smo že poročali, hoče Zveza Bank težave (npr. nazadovanje neto obrestnih donosov) premagati tudi s okrepljenim poslovodstvom. Novi poslovodja dr. Jorg Crailsheim je na občnem zboru predstavil svoje predstave, ki segajo od novih ponudb Zveze Bank (zavarovalniški in leasing-posli) pa do mednarodnega poslovanja s pomočjo zadružne centralne banke RZB ter do izdaje dolgoročnih posojil. Posebno pozornost hoče posvetiti tudi motiviranju sodelavcev, mdr. z ustreznimi premijami. Strateške odločitve upravnega odbora za uspešno uveljavljanje slovenskega zadružništva v prihodnosti je podprl tudi predsednik nadzornega odbora inž. Fridl Kapun. Poudaril je, da je Zveza Bank na poti stabilizacije, zagotovil je svojo podporo pri iskanju novih partnerjev, prav tako pa je opozoril, da Zveza Bank ne sme izgubiti svoje idetitete. Občni zbor je soglasno potrdil računski zaključek za leto 1997 (bilančna vsota 3,1 miliarde šilingov). Raiffeisnov revizor dr. Spanberger je v svojem poročilu mdr. poudaril, da je vodstvo Zveze Bank sledilo zahtevi po učinkovitejšim kontrolnim mehanizmom. Janko Kulmesch Predsednik SGZ dr. Matevž Grilc je poudari! pomen intenzivnega sodelovanja v regiji Alpe Jadran. „Obstoj narodne skupnosti bo v prvi vrsti odvisen od tega, ali se bomo v tej regiji uveljavili na gospodarskem področju." Grilc je poročal o nedavnem srečanju gospodarskih predstavnikov Slovencev v Italiji, na Madžarskem in Koroškem z zastopniki parlamentarne komisije za zamejske Slovence v Ljubljani. Dogovorili so se za skupen gremij, v katerem bodo sodelovali tudi zastopniki slovenske vlade. Ta naj bi izdelal konkreten predlog o gospodarski pomoči zamejskim Slovencem, za katero se je slovenski parlament obvezal s posebno resolucijo. -Kuj- Zbiralna akcija bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA Pomoč žrtvam potresa v Soški dolini Številka konta: 1.000.57.513 • ZVEZA BANK (BLZ 39100) Poslužite se priloženih položnic. PrisPčna hvala! - Pri podporni akciji NAŠEGA TEDNIKA sodelujejo: NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV, ENOTNA LISTA, KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA, ZVEZA BANK in MOHORJEVA TISKARNA. 12 Rož - Podjuna - Žila Zabojnikov oče iz Branče vasi - 90. letnik Minuli torek, 21. aprila 1998, je v Branči vasi pri Bilčovsu slavil visok osebni jubilej, 90. rojstni dan, Berti Boštjančič, po domače Zabojnikov oče. Slavljenec se kljub visoki starosti še vedno veseli dobrega telesnega stanja pa tudi duševne svežine. To mu med drugim omogoča v nedeljah popoldan redno kartanje pri Korenu, kar ga, tako pravijo soigralci, „še dodatno mladi". Slej ko prej se Zabojnikov oče posluži tudi pipe, ki pa si jo sme prižgati izključno zunaj hiše, kajti žena Ana tega v hiši ne dopusti. Slavljenca poznamo tudi kot nekdanjega aktivnega člana domačega društva „Bilka“, saj je bil vrsto let zanesljiv pevec pri moškem in mešanem zboru. Bertlu Boštjančiču ob visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ter veselo jutršnjo praznovanje pri Miklavžu, kamor vabi oz. ga vabijo sorodniki in prijatelji. „Vinko pod šestktratno komando11, v sredo, 16. aprila, se je Marjani in Vinku Kušeju z Blata pri Pliberku rodila Barbara, torej že peta hčerkica. Srečnima staršema ob tem lepem dogodku od srca čestitamo, mali Barbari pa želimo mnogo sreče, veselja in uspeha na življenjski poti. Na sliki poleg Marjane, Vinka in Barbare, še Mirjam, Tanja in Darja (manjka Lidija). slika NT/Fera ČESTITKI TEDNA ČESTITAMO Včeraj je obhajala osebni praznik, 62. rojstni dan, Sofija Lesjak iz Šmarjete. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Minuli torek je obhajala osebni praznik Marija Zechner iz Žva-beka. Čestitamo in želimo obilo osebnega zadovoljstva, sreče in čim več prijetnih trenutkov. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo kolegi in kolegice Zveze Bank. Kulturno društvo „Peter Markovič" iz Rožeka čestita za minule osebne praznike naslednjim članom in prijateljem: Maksu Kanzianu - Rožanu v Ločah pri Šentilju, pisatelju Dragu Jančarju [z Ljubljane, Otiliji Gabriel - Šusterci z Brega pri Rožeku in Matildi Lepuschitz -Fugarci z Raven pri Rožeku. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam kulturnega društva „Peter Markovič" se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Včeraj je obhajala rojstni dan Ana Wolte iz Dolnje vasi. Slavljenki za osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova,v zlasti zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rozi Stefitz iz Lovank, Ani Hašej iz Kokja, Zofiji Sadjak iz Podjune pri Globasnici in Mariji Polzer iz Vesel pri Šentprimožu. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V sredo, 22. aprila, je slavil okroglo obletnico življenja - 70. rojstni dan Toni Krušic iz Velin-je vasi. Slavljencu ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in mu želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkm NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob. Naslednje voščilo je namenjeno Johanni VVutte iz Sela pri Šmarjeti, ki je minuli torek obhajala rojstni dan. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Minulo nedeljo sta obhajala 40. obletnico poroke Pepca in Martin VVassner iz Šmelš pri Selah. Slavljencema ob tem lepem skupnem prazniku od srca čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih skupnih let. 70. obletnico življenja je slavila Matilda Pernutsch, za kar od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prisrčne čestitke in najboljše želje za osebni praznik veljajo tudi Rudiju Kunethu iz Šentjakoba. Naslednje voščilo je namenjeno Kati Kolich iz Železne Kaple, ki je slavila 80-letnico. Tavč-manovi mami ob tem lepem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. V Goselni vasi obhaja_ rojstni dan Veronika Lesjak. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Suhi je slavila 50-letnico življenja Pepca Zadnjak. Za ta posebni življenjski jubilej iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. V Goričah je obhajal_64. rojstni dan Rudolf Urban. Čestitamo in vse najboljše! 40. pomlad je v Holbičah obhajala Simona Rovšek. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružujejo člani kvarteta „Rož“. Prav tako 40. pomlad je slavil Karli Krautzer iz Šentpetra. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Pri Lipi na Bajtišah je obhajala osebni praznik Lenči VVieser. Priljubljeni gostilničarki od v srca čestitajo prijatelji in gosti. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Župnik Tomaž Holmar z Obir-skega je te dni obhajal 93. obletnico življenja. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi člani obirškega župnijskega sveta ter farani, čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga zdrava in milosti polna leta. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Hanziju Kajžniku iz Svate n in Kati Painter s Suhe. Vsi ostali člani duštva upokojencev slavljencema od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli torek je obhajala rojstni dan Katarina Smeritschnig iz Šmarjete. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta. V Lepeni pri Železni Kapli sta obhajala zlato poroko, 50. obletnico skupnega življenja, Katarina in Franci Osojnik. Slavljen- 13 Rož - Podjuna - Žila cema ob tem posebnem skupnem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga 2drava in milosti polna skupna leta. Osebni praznik je obhajala paulina Micki iz Celovca, za kar od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v Prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Tomiju Rogavniku starejšemu z Radiš, ki je sla-75. obletnico življenja. Slavljencu ob tem osebnem Prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sestre in bratje. . V Selah na Srednjem Kotu Je obhajala dvojni praznik, 85. [°istni dan in god, Helena Dovjak. Slavljenki ob tem visokem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Naslednje voščilo je namenjeno Jelenovi mami iz kjbuč za minuli osebni praz-n|k. Dobri libuški prijatelji in sorodniki ji kličejo na mnoga eta- Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. . Na Hribu ob Baškem jezeru J® slavila 90. obletnico rojstva Agnes Tschemernjak, po domače Hanzlčava Neži. Ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo Vse najboljše, zlasti zdravja in °sebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi otroci ter slani Slovenskega prosvetnega društva Jepa Baško jezera rojstni dan čestitamo tu-dl Ani Ledervvasch z Bistri-ce- Vse najboljše. 84- rojstni dan je obhajal ^ur'j Male iz Sel pri Cerkvi. estitamo in kličemo na runoma zdrava in milosti polna leta. a Peter in Pauli Štern iz ^entlipša sta obhajala rojstni dan. Obema, ki sedaj skupaj štejeta^ 100 let, iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro UcJi v prihodnje. Čestitkam se Pridružujejo vsi Sternovi in drugi sorodniki ter prijatelji. Pred nedavnim je obhajal r°istni dan Hanzi Andre-ascil, za kar mu iskreno čestitamo in želimo vse najbolj-Se tudi v prihodnje. Z nastopom domačega cerkvenega zbora se je pričet kulturni večer v farni dvorani v Šmarjeti. Šmarječani s pesmijo v pomlad S tradicionalnim vigrednim koncertom se je tudi v Šmarjeti rodila letošnja pomlad. Redno na belo nedeljo vabi Katoliška prosveta v Šmarjeti v farno dvorano na vigredni koncert -„S pesmijo v pomlad", ki ga oblikujejo predvsem domači pevski zbori in otroci. Župnik Janko Krištof je tokrat lahko pozdravil lepo število poslušalcev, med njimi tudi nekatere odlične goste, kot na primer šmarješkega župana Lukasa VVolteja. Pevski spored so tokrat oblikovali domači cerkveni zbor pod vodstvom Inge Pochheim, MGV Schneerose (prav tako ga vodi I. Pochheim), A capella iz Dobrle Rajni Janko se je rodil 6. maja 1922 pri Lucmanu v fari Podgorje. Šolo je obiskoval v Podgorjah, svoja najlepša fantovska leta pa je moral preživeti v vojski. Šele leta 1946 se je iz češkega ujetništva vrnil na svoj dom. Še isto leto je meseca maja 1946 umrl njegov oče. Rajni Janko je zaprosil za službo pri carini. Prošnja je bila odklonjena, ker se je pisal Janežič. Kako naj bi bilo drugače - bil je zaveden Slovenec, za marsikaterega zavednega Slovenca pa v državni službi ni bilo mesta. Nato se je zaposlil kot nakupovalec lesa. V petdesetih letih se je preselil na Dunaj in tam opravljal služ- vasi in boroveljski komori zbor pod vodstvom Romana Verdela. Vmes pa so otroci z recitali vi-grednih pesmi v obeh jezikih prav razgreli srca poslušalcev, prav tako povezovalka Margret Svetina. Tradicionalni kulturni večer je vsekakor zopet odlično uspel, hkrati pa je bil dokaz, da v Šmarjeti slej ko prej živita slovenska pesem in beseda. Ob sproščeni družbi nastopajočih in poslušalcev pa je prireditev izzvenela pozno ponoči ob okusni domači jedači in pijači, ki so jo odlično pripravili organizatorji. F. S. bo lesnega nakupovalca pri veliki tvrdki do svoje upokojitve. Da Dunaju se je tudi poročil; v zakonu so se mu so rodili trije otroci - hčerka Eva in sinova Hanzi in Tomaž. Skoraj vsako leto se je rad vračal z ženo in otroki na svoj rodni dom - k Lucmanu. Dalj časa je imel bolno nogo, dokler mu je kratko pred smrtjo niso amputirali in je zaradi teh posledic tudi umrl. Rajni Janko je našel svoje zadnje bivališče daleč od rodnega doma in leži pokopan na Dunaju. Po tej poti izrekamo naše iskreno sočustvovanje vdovi z otroki ter bratom z družinami. Mi KOTMARA VAS___________ Predavanje Lj. Deskoskega Na povabilo župnika Maksa Michorja in SRD Gorjanci je v soboto, 18. aprila 1998, predaval v farni dvorani v Kotmari vasi Ljupčo Desko-ski o ohranjevanju in restavraciji spomeniških dediščin. Predavatelj, doma na Ohridu v Makedoniji, že leta živi na Koroškem, zadnje čase na Bistrici v Rožu. S svojim delom je ohranil propada in obnovil umetnine (slike, kipe, mozaike) v več cerkvah na Koroškem, tako na primer pri sveti Hemi nad Globasnico (cerkev in poznorimske pa zgodnje-krščanske izkopanine). Razložil je razlike med ohranjevanjem (konservatorstvom) in restavracijo, pokazal pa tudi težave, ki nastajajo, in spretnosti, ki jih mora konservator oz. restavrator imeti oz. sproti iznajdevati. Nadvse zanimivemu in poučnemu predavanju z diapozitivi je sledil video film o restavraciji Michelangelovih fresk v Sikstinski kapeli (v njej volijo papeža) v Vatikanu. Predavanja se je udeležil tudi predsednik spomeniško varstvenega društva Makedonije. V nedeljo, 26. aprila, bo ob 14.30 vigredni koncert v ljudski šoli. Prisrčno vabljeni! PODGORJE V ROŽU - DUNAJ Slovo od Janka Janežiča Na Dunaju je 30. marca 1998 odšel v večnost Janko Janežič iz znane Lucmanove družine na Rutah pri Podgorjah. 14 Kultura Premiera predstave „Evropa - maf/ klavnic" bo v sredo, 7. maja, v celovški Lieglgarage (ob 20. uri). „Koroška je lahko ponosna na nas“ Ikarus je plesno-gledališka skupina, ki je zrasla na koroških tleh, njen umetniški vodja je Zdravko Haderlap, koroški Slovenec, ki črpa svoje ideje iz domače grude - težava pa je v tem, da se Koroška ne more odločiti, ali prizna svojega otroka ali ga zataji. tem stavkom bi lahko pov-^^zeli zanimiv pogovor z mednarodno priznanim koreografom Zdravkom Hader-lapom, ki pripravlja v Celovcu novo produkcijo Plesnega teatra Ikarus. Pripeljal je skupino umetnikov iz vse Evrope; vsak izmed njih je svojstven aktivist na osebnem področju, v skupini pa del ustvarjalne moči plesnega ansambla. Predstava koreografskega teatra nosi naslov »Evropa - mati klavnic" in poskuša prikazati, da so dogajanja zadnjih let v Bosni zadeva, za katero odgovarja vsa Evropa. Koroška pa je del Evrope, morda celo značilen del tega duhovnega sveta, ki se je pokazal ob razpadu Jugoslavije. Naš tednik: Zdravko, ti praviš, da si Korošec in vodiš koroško plesno skupino; kako, da o tebi že dolgo nismo nič slišali na Koroškem? Zdravko Haderlap: Novembra in decembra sem bil na Dunaju in sem v teatru „Die Volksoper" prevzel koreografski del pri Orffovi operi „Die Bernauerin". Že prej sem se ukvarjal ravno s to produkcijo, predvsem finančno pa je nisem spravil prej na noge. Zato pa sem se dalj časa pripravljal na plesni prikaz te tematike. Dežela Koroška mi je dala štipendijo, da sem malo potoval po Evropi, navezal stike z različnimi gledališkimi ustanovami, spoznal umetnike - igralce, pevke, plesalke in tako sproti konkretiziral ideje, ki so dobivale v moji glavi vedno bolj jasne oblike. Ideja za ta izrazni ples je čisto tvoja; kje se je vzela ali kje si jo pobral? Že dolgo premišljujem, kako je moglo priti do takega razvoja pri razpadu stare Jugoslavije. Ravno Bosna je bila zame zmeraj ostanek stare Avstro-ogrske monarhije, kjer so narodi živeli v miru drug poleg drugega in lahko razvijali vsak svojo značilno kulturo, brez zavisti in prevelikih drenj. Ko sem se pa lani mudil nekaj časa v Bosni in ugotovil, kako so se ljudje v kratkem času spremenili, sem se začel bolj natančno ukvarjati s to problematiko. Iz avtentičnih osebnih izkušenj v Bosni je nastala ideja, da to predstavimo v izraznem plesu. Iskal sem sodelavce za koprodukcijo in našel različne partnerje: Primorsko dramsko gledališče Gorica, Mestno gledališče v Celovcu in KUGA na Gradiščanskem. Umetniški sodelavci so se večinoma Slovenci so še posebej Koroška v malem, ki jim je glavna skrb prilagajanje. ZDRAVKO HADELAP sami javili, ko smo javnosti predstavili projekt v Berlinu. Tudi denar za uresničitev zahtevnih ciljev nam je medtem obljubljen, dobili pa ga še nismo. Kaj pa je bistvo ideje o Evropi, ki naj bi bila glavna klavnica? Ko prideš zdaj v Bosno, se lahko prepričaš, če si kolikor toliko inteligenten, da nič ne veš in nič ne razumeš. Počasi se ti pa posveti, daje vsa bosanska tragika nastala pri nas, mi smo jo tja prenesli oz. tlela je že zdavnaj prej v nas. Ampak kako to razložim drugim ljudem v Evropi, da se sami v plesu prepoznajo. Bosna v malem je v nas. Bosna je evropski družbeni problem. Glavni problem današnjega človeka je, da ni sposoben ne za odločitev ne za dokončno iz* vedbo kakšne ideje. S tem, da se človek za kakšno stvar od; loča in jo poskuša uresničiti,- bi moral prevzeti tudi odgovornost za to in za morebitne posledice-Današnji človek nima konkret-nega cilja, se najraje poigrava a tem, kar mu tisti hip pride med roke in je že naslednji hip prevzet od čisto drugih dogajanj. C® človek ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, mu ni treba biti obziren do sočloveka - prava dekadenca, najnižja stopnja človeštva, razsul človečnosti. In to je vseevrospki pojav? Na vsak način. Bosna je tako ka-......-..==# Kultura 15 kor druge dejavnosti, ki so razburjale svet - osebne igrice Clintona, zadeva Groer avstrijske Cerkve itd. - samo še zabava za ljudi. Danes se to dogaja, jutri nekaj drugega, če pa nimamo, si nekaj primernega naredimo, da nam ni dolgčas. V resnici se sa-m° poigravamo s stvarmi, ki so resnega značaja, naj bo to na evropski ali regionalni ravni. Govorimo o brezmejnem kulturnem Prostoru, okoli nas pa ugotavljamo, da se je Evropa začela zapirati. Evropa ni imela nikoli svoje lastne identitete, vedno je sprejemala od drugod svoje ideje in jih uresničila po koščih. Zdaj nam je ostalo samo še troje: kapitalizem, svet Walt Disneya in papež. Vsak našteti pojav jamči začasen us-Peh, ne zajame pa celotnega človeka. Vsak posameznik misli, da lahko odloča, kdaj je mir in kdaj je vojna, naj bo to v Bosni ali na Irskem: sami sejemo razprtije med ljudmi in narodi, nočemo pa nositi odgovornost za to. In kako si to povezal v plesnem teatru s Koroško? Lahko primerjamo Bosno s koroško. V Bosni je na oblasti nacionalizem, ki zbuja v narodu ! Jezikovne in narodne misli, koroška živi že 80 let v tej napetosti in napravi vse, da bi se ta napetost umetno obdržala, koroška je kot neka neharmonič-na družina, kjer vzgajajo otroke v take osebnosti, kakršne hočemo 'meti mi in ne, kakršni bi radi bili otroci sami. Koroška ima toliko kreativnega potenciala, toliko le-P°t in vrednot. Ko pa poskuša na Primer dvojezičnost zatajiti, samo Pokaže, da je to za nekatere še danes problem. Čim si otroci želijo več samostojnosti, čim se upajo kritizirati strukture ali razvijati lastne ideje, so v nasprotju z obstoječimi strukturami in niso zaželeni. Vsi veliki koroški umetniki so to čutili, od Bachmannove do Kogelnikove, od Musila do Omana. Konkretno nazaduje kultura na Koroškem že dolgo, pravzaprav, odkar je odločala o njej socialistična večina v deželi. Takrat je bila kultura bolj uporabna kot ustvarjalna, kot povsod po Avstriji. Problem koroške kulture je še danes strukturni problem. Odgovorni politiki pazijo, da se ne bi razvijale posebne celice, ki iščejo svojo pot v ustvarjanju. Značilno za koroško kulturno dogajanje je, da imamo dovolj denarja za nakup tujih produkcij, za lastne ideje pa ni denarja. Ali je to še posebej problem skupine Ikarus? Tudi to je naš problem, ampak Ikarus ima še dodatne težave, ker je dvojezična ustanova. To čutimo na vsakem koraku. Naše samostojno, neodvisno in svojevrstno nastopanje je vsem trn v peti, tudi Slovencem. Slovenci so še posebej Koroška v malem, ki jim je glavna skrb prilagajanje. Kultura pa je zelo občutljiv del družbe; najbolj ji škoduje, da se mora vedno boriti proti napadom, namesto da bi razvijala ustvarjalne moči. Toda Ikarus je tudi del Koroške in predstavnik koroške kulture navzven. Tematsko, vsebinsko in miselno črpamo iz domačega vira. Zato je Koroška lahko ponosna na nas, ker smo del domače kulture, ki jo nosimo v svet in zaradi katere prihajajo tujci k nam. Moram pa priznati, da poskušam samo še tokrat; če ta ideja na Koroškem ne bo uspešno sprejeta, nastopov na domačih odrih ne bo več. Kaj pa je koroškega v tem zadnjem teatru, ki obravnava bolj evropsko problematiko? Zavedati se moramo, da vse, kar povemo v plesni govorici o Evropi, se dogaja kjerkoli, tudi na Koroškem. Vsi veliki umetniki so nesli košček domovine v svet, doma pa jih niso priznali ali šele po smrti, kakor na primer Kiki Ko-gelnik. Naša predstava obravnava del sedanjosti, se posveti malim stvarem okoli nas, s tem pa hoče ravno to povedati: Bosna je del nas in mi smo del vsega, kar se dogaja širom Evrope. Večina nas je slepih in noče videti realnosti. Vsak samo hiti in strmi za tem, kdo bo hitrejši, bo prvi pri koritu; žalostno dejstvo je, da bo vedno manj korit. Ni več časa za pogled okoli nas, ni več komunikacije. Ali ne bi bilo bolje, da si vzamemo čas za pogovor, za razmislek, za premislek. Ob izraznem plesu se nam odpirajo oči za pogled v realistični svet. Kakšen je tvoj ansambel? Ali ustreza taki miselnosti? Tudi na to skupino je Koroška lahko ponosna. Vsak izmed njih je mednarodni umetnik, ki nekaj pove o tematiki iz svojega gledanja in svojih izkušenj. Izbral sem jih ne samo po strokovnem znanju, ampak tudi po tem, kakšne izkušnje imajo z vsebino in kako osebno gledajo na tematiko. Alojz Angerer Evropa - mati klavnic (bojišč) V pisanem vrstnem redu so nanizani prizori iz današnjega življenja, ki nam odpirajo oči, nas vznemirjajo, spodbujajo, Poglabljajo. Z vabljivimi plesnimi ritmi nas Ksenija (Steblovnik, soloplesalka iz Celja) vleče v središče dogajanja. Kirsten (Hartung, nemška igralka) tudi v besedah spominja na protislovja v nas - pokrite s konvencijo in toksusom so meje v naših gla-vah, v vzgoji, v medsebojnih odnosih. Pesem svobode sicer združuje evropske narode, toda v Srcih tli človeška beda. Irene (Schober, kaberetistka in pevka) še bolj razkrinka dvotirnost današnje družbe: glavne skrbi s° vsakdanji kozarček, vitka li- nija, luksus, prepiramo se zaradi malenkosti - „tisti tam doli v Bosni11 pa se borijo za življenje, služijo nam v boju za lakoto in bedo. Evropa pomirja, narodi umirajo. To so le nekatere misli, ki prevzamejo gledalca. Zagotavljajo pa, da nobenemu ne bo žal, če si bo šel ogledat celoto. Skupino dopolnjujejo: Marcelo Perocco iz Brazilije, izšolan za klasični ples, jazz in moderne plese; Christa Cocciole, diplomirala iz psihologije in plesa v New Vorku, sodelavka pri Projektu sprave v Mostarju in Berlinu; avstrijska plesalca Erich Pacher in Margot Fuchs ter' španska plesalka Veronika Guillen-Ruiz. Glasbo je napisal Slobodan Kovačevič, dolgoletni vodja rok-skupine Indeši, znan po filmski glasbi nagrajenih filmov in ponarodelih bosanskih pesmih. Za kostume odgovarja Igor Pahor, dramaturgijo vodi Ingrid Turk-Chlapek, asisitent-ka režije pa je Alenka Hain. Premiera bo 7. maja ob 20.00 uri v Celovcu (Lieglgara-gel), nato bodo predstave vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, do 20. maja. Predstave so še zmenjene v Gorici (PDG-Nova Gorica), v Ljubljani (Mladinsko gledališče), v Linzu (Posthof), na Gradiščanskem (Grossvvarasdorf), v Salzburgu (Nontal), na Dunaju (Kunstlerhaus) in v Stuttgartu. BOROVLJE-TRTA Mi smo mi, iz Brega doma... Tako je donelo pri Cingelcu na Trati v soboto zvečer, ko sta Slovensko prosvetno društvo Borovlje in Dvojezični zbor vabila na „Tržaško fešto“. Kot odziv na lanski obisk Korošcev so prišli prijatelji iz Trsta, iz vasi Doline in okoliških hribov, kjer je doma dobra kapljica in obrodi oljka. Bogata slovenska kulturna dediščina je tam še doma in slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik je prineslo košček svojih korenin med nas. Parmezan in olive na mizi so pričarali italijanski lasciarvivere, refošk v kozarcih je razvezal duše in celo malce okorni Korošci so se omehčali in vključili v „fešto“. Na odru pa so člani društva pokazali vsestranski kulturni zaklad. Tu je moški zbor Valentin Vodnik pod vodstvom zborovodje Ignacija Ota zapel avtorske in narodne, dekliški pevski zbor je poleg narodnih blestel s furlanskimi in rezijanskimi melodijami, za živahno navdušenje pa je skrbel Trio Venturini, ki je iz diatonične harmonike in markantnih orglic spletel pisan venček ljudskih viž. Ko sta se oba zbora združila in zaključila tržaški večer z lepimi skladbami s koroškega, dalmatinskega in tržaškega območja, je fešta dosegla svoj višek. Hvala za vesele urice, za sproščenost in prijateljstvo, pa kar še naj pridejo s Primorskega k bratom na Koroško! A. A. T A T E D E N V R A D I U PETEK, 24. aprila 18.00-18.30 Kulturna obzorja SOBOTA, 25. aprila 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 26. aprila 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (dr. Jože Mar-ketz) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna PONED., 27. aprila 18.00-18.30 Kratek stik TOREK, 28. aprila 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 29. aprila 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Večerna ČETRTEK, 30. aprila 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila Is NEDELJA, 26. aprila 98,13. 30 PONEDELJEK, 27. aprila 1998 ORF 2, ob 2..50_________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: - Dvojezična predšolska vzgoja na Južnem Koroškem - kamen spotike iz nacionalnih ali volilno-taktičnih razlogov? - Internet - svetovni računalniški splet: izziv in možnosti za koroške Slovence. - ..Položili so dar, narodu na oltar!" - Ob 55. obletnici obglavljenja selskih žrtev. - ..Zelenega Jurija vodimo, maslo in jajca prosimo." RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 24. aprila MOHLIČE Predavanje: „Wege zur inne-ren Harmonie und Lebens-freude" Čas: ob 19. 30 Kraj: v župnišču Predava: mag. Elfriede Ray-Privasnik Vabi: Katoliška prosveta Mohliče CELOVEC Vernisaža razstave slik umetnika Armina SchuDlerja Čas: ob 20. uri Kraj: pri Joklnu, Badgassse 7 Vabi: Kulturno društvo „Pri Joklnu" Sobota, 25. aprila SELE Srečanje ansamblov 3 dežel Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Nastopajo: ansambel „Bor-bi“, ..Vesele Štajerke" (SLO), „Orig. Koralm Musikanten , ..Almrausch Express“ (Staj.), ..Hannes und die Burgstaller", „Die lustigen 3" (KOR) Moderator: Peter Grilliz Vabi: Alpski klub Obir RADIŠE Vigredni koncert Čas: ob 19. 30 Kraj: v kulturnem domu Nastopajo: glasbene skupine SPD Radiše Vabi: SPD Radiše PLIBERK Redni občni zbor Društva upokojencev Pliberk Čas: ob14. uri Kraj: v kletni dvorani Poso- jilnice-Bank Za prigrizek in osvežilo bo poskrbljeno. ŠMIHEL Klasični koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopajo: Petra Ackermann (viola), Alexander Gherghiu (viola), Elisabeth Ragl (violoncello) Vabi: KPD Šmihel ŠKOCIJAN Vigredni koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v dvorani Kassl Nastopajo: otroški zbor, Fantovski kvartet, MoPZ V. Poljanec, AGV Kuhnsdorf, MoPZ V. Polanšek Vabita: SPD Vinko Poljanec in KD Škocijan PTUJ Ekskurzija: ..Kmetovanje in kmečke dobrote pri sosedu" Dostop: ob 6. uri v Šentjakobu, ob 6. 30 na Bistrici, ob 8. uri v Dobrli vasi in ob 8.15 v Pliberku (Zadruga). Program: Ogled specializirane živinorejske kmetije na Ptujskem polju, ogled razstave kmečkih specialitet v Minoritskem samostanu na Ptuju in obisk znamenite vinske kleti na Ptuju Prispevek: S 200,- (brez kosila); S 150,- za člane KIS Vabi: KIS (tel. 0463/54864) Nedelja, 26. aprila DOBRLA VAS Igra: „Srečna hiša, dober dan“ Čas: ob 9. 30 (po maši) Kraj: v kulturnem domu Nastopa: mladinska gledališka skupina SKD Globasnica; režija: Peter Sticker Vabi: Slovensko prosvetno društvo Srce SELE Spominska proslava ob 55-letnici obglavljenja žrtev iz Sel in okolice Čas: ob 10. uri Spored: slovesna maša, molitev za obglavljene in polaganje vencev na pokopališču. Kulturni spored v kulturnem domu (MePZ Sele, MoPZ Valentin Polanšek, Ženski kvartet Borovlje, recitatorji SPD Zarja in KPD Planina, Mladinska pevska skupina Borovlje, Mladinski zbor Sele) Govorniki: dr. Teodor Do-mej, Nanti Olip in Engelbert VVassner Prireditelji: KPD Planina, PD Sele, SPD Hermann Velik, SPD Borovlje, SPD V. Polanšek, SPD Zarja ŠENTLIPŠ Veseloigra: ..Zdravnik po sili" (Moliere) Čas: ob 9. 30 (po maši) Kraj: v farni dvorani Nastopa: gledališka skupina KPD Vogrče Vabi: farna mladina CELOVEC Srečanje mladinskih zborov ob 60 - letnici skladateljice Lenčke Kupper in predstavitev nove CD „Enkrat je bil en škrat" Čas: ob 14. 30 Kraj: v Domu glasbe Vabi: Krščanska kulturna zveza KOTMARA VAS Vigredni koncert Čas: ob 14. 30 Kraj: v ljudski šoli Nastopajo: Mladinska skupina SPD Gorjanci, MePZ Gorjanci, Otroška skupina Gorjanci, ljudska šola Kot-mara vas, trio „Goritschnig“, Sangerkreis Holleriburg, Farna mladina iz Šentpri-moža, Farna mladinska skupina iz Sel. Vabi: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Ponedeljek, 27. aprila ŠMIHEL Plesni tečaj za odrasle (8 večerov po 2 uri) Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vodi: Gregej Krištof Vabi: KPD Šmihel CELOVEC Po sledovih otrokovih pravic (svetovni dan solidarnosti) Čas: ob 11. uri Kraj: na javni dvojezični ljudski šoli 24, Ebentaler Str. Vabi: Javna dvojezična šola BREŽE/FRIESACH Začetek kulturnega tedna koroških Slovencev Čas: ob 19. uri Kraj: v mestni dvorani Odprl ga bo minister Cas-par Einem Vabi: Deželna vlada GRADEC Predavanje: ..Avstrija - članica ali samo sopotnica v skupni zunanji politiki EU?" Predava: mag. Christian Pippan Čas: ob 19. uri Kraj: Mehrzvvecksaal WALL, Merang. 70 Prireditelj: KSŠŠG Torek, 28. aprila CELOVEC Krieg & Frieden am Isonzo (impresije na poti v vinsko in češnjevo regijo Goriških Brd) Čas: ob 18. 30 Kraj: Musil-Haus, Bahnhof- str. 50 Predava: dr. A. Kropfitsch Vabi: IG Autorinnen/Autoren CELOVEC Predstava: „Ljubezne po..“ Režija: Marjan Hinteregger Nastopajo: dijaki in študentje Mladinskega doma Čas: ob 20. uri Kraj: v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4 Sreda, 29. aprila SVEČE Literarno branje Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Berejo: Tonči Haderlap, Gustav Januš, Lenčka Kupper, Sonja VVakounig, Anita Hudi, Ivana Kampuš, Hermann Germ, Fabjan Hafner Glasba: Andrej Feinig Vabita: SPD Kočna in Društvo pisateljev Četrtek, 30. aprila GORNJA VAS Koncert in predstavitev CD Pepeja Kropa Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Hafner Nastopajo: Otroška igralska skupina, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, VOX Vabi: KPD Drava ŠENTJANŽ Odprtje razstave „Soča -Tagliamento - Drau" Čas: ob 19. uri Kraj: v K & K centru Glasbeni okvir: pianist Toni Kernjak Vabi: K & K center BOROVLJE Koncert absolventov Glasbene šole Čas: ob 20. uri Kraj: v gradu ŠENTPETER Film: Slovenski delavci v Nemčiji Čas: ob 19. 30 Kraj: pri šolskih sestrah Vabi: Ciril Turk, žpk. v. p. PLIBERK Ob 25-letnici odra 73: Pre-meira komedije „Zares čuden par" (Simon Nella) Režija: Anita Hudi Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Edinost BOROVLJE Igra: „Za idiote ni prostora" Čas: ob 20. uri Nastopa: igralska skupina SPD Radiše Kraj: p ri Cingelcu na Trati Vabi: SPD Borovlje VOGRČE Ljudska komedija: „Ubogi samci" Nastopa: kulturno društvo s Kozjaka pri Mariboru Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Vabi: KPD Vogrče PODEN Odprtje razstave ..Ljudske votivne tablice" Čas: ob 14. uri Kraj: v gostišču Andreja Lauseggerja Razstava bo odprta do 26. oktobra. PLIBERK Komedija „Zares čuden par“ Režija: Anita Hudi Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Edinost DOBRLA VAS Materinska proslava (S ponovitvijo otroške igre Mojca Pokrajculja) KULTURNI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV 27.4. - 30.4.1998, Friesach / Breže Eonedeljek 27.04.1998, ob 19.00 uri -Mestna dvorana - Odprtje: zvezni minister dr. Caspar El-NEM Glasbeni okvir: MoPZ Valentin Polanšek", Obirsko, vodi: mag. Božo Hartmann, Burgenchor Friesach, vodi: Bernhard Galtserer, Doppel-blaserguartett - Stadtkapelle Friesach, vodi Gebhard Scho-ber, Nina Popotnig, violina, spremljava: mag. Andrej Fei-nig - povezava: Mira Grotsch-nig-Einspieler Torek 28.04.1998, ob 19.00 uri - foy-er Mestne dvorane - Odprtje razstave: Drago Druškovič, predstavitev: mag. Ulli Sturm, Peter Raab bere iz del pisatelja Florjana Lipuša; predstavitev: dr. Johann Strutz; glasbeni okvir: dijaki glasbene šole Sreda 29.04.1998, ob 19.30 uri - Mestna dvorana - Gledališka predstava: "Opera za tri groše", Bert Brecht / Kurt VVeill, Teatr Trotamora, Št. Jakob v Rožu Četrtek 30.04.1998, ob 19.30 uri -Mestna dvor. - Koncert: Dvojezični zbor, vodi: Edi Oraže Okvirni spored Ponedeljek, 27.04.1998: ob 11.uri, ljudska šola Breže: Predstava: "Medved Pu" (A.A.Milne) Sreda, 29.4.1998: ob 12.00 uri, glavna šola Breže: Predstava: "Ljube- zen po..." režija: Marjan Plinteregger, produkcija: Mladinski dom Celovec Prost vstop! Čas: ob 15. 30 Kfaj: v kulturnem domu Vabi: SRD Srce ŠENTPRIM07 Vigredno srečanje ob mate- rjsnkem dnevu pas: začetek ob 12. uri s kosilom Kraj: pri Voglu Nastopajo: otroški zbor "Danica", Kati Marketz in Klara Haderlap Vabi: Društvo upokojencev Podjuna DJEKŠE Vigredni koncert cas: ob 10. 30 Kraj: v ljudski šoli Nastopajo: Mladinska skupina „Nomos“, Marko Kassl (harmonika), Vokalna skupi-ha „Lipa“, otroška skupina ■■upov cvet" Vabi: PD LIPA ŽlLgZNA KAPLA Mladinski praznik dekanije Cas: ob 11. uri Kraj: v farnem domu Program se prične z mašo, nato sledita kosilo in popoldanski program. EJJBErk Komedija „Zares čuden par“ cas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Edinost SBADec Predavanje: „Avstrija je na «nodu Evrope, mar ne? Razširitev EU na vzhod s po-|ebnim ozirom na Slovenijo" Predava: mag. Ulrike Čas; Ob 19. uri Mehrzvvecksaal WALL, Merang. 70 Prireditelj: KSŠŠG £Elovec Schokogei & Papalde - Kin- derlieder aus aller Welt Nastopa: Theater Heu-schreck z Dunaja Čas: ob 11. uri Kraj: v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4 Četrtek, 7. maja DOBRLA VAS Koncert: „Zeffiro Torna" Hortus Musicus Čas: ob 20. uri Nastopa: Hortus Musicus Kraj: v kulturnem domu Vabi: SPD Srce Petek, 8. maja ŠENTJANŽ Plesni teater: „Novak Marie “ Metaffa Gostuje: plesna skupina iz Horna/Nižja Avstrija Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabi: K & K in SPD Šentjanž Sobota, 9. maja PLIBERK 10-letnica Mlade Podjune Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Vabi: Mlada Podjuna Pliberk TINJE Predavanje: „Mit in resničnost leta 1848 pri Slovencih Predava: univ. prof. dr. Peter Vodopivec Čas: ob 17. 30 Kraj: v domu Sodalitete Podijska diskusija: Ko sosed postal je sovražnik Sodelujejo: univ. prof. dr. Peter Vodopivec, univ. prof. dr. Jože Prijevec, univ. prof. dr. Andrej Moritsch, univ. prof. dr. Franc Rozman, univ. as. dr. VVerner Dro-besch, ravn. dr. Avguštin Malle Čas: ob 19. uri Vabi: Katoliški dom prosvete; soprireditelja: univerza Objave prireditev Dragi društveniki! Naš tednik tiskamo vsak teden v četrtek dopoldan. Uredniški zaključek za prireditveni strani je zaradi tega v sredo opoldan ob 12. uri. Prosimo Vas, da nam sporočite prireditve do tega roka po telefonu ali po faksu. Telefon: 0463/51 25 28* 24 Faks: 0463 / 51 25 28* 22 Celovec in avstrijski inšitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo - izpostava Ljubljana Torek, 12. maja GRADEC Predavanje: „Evro prihaja: „glava ali cifra? Pot do skupne evropske valute" Predava: mag. Martin Schauer Čas: ob 19. uri Kraj: Mehrzvvecksaal WALL, Merang. 70 Prireditelj: KSŠŠG Sobota, 16. maja ŠENTJANŽ Koncert: „Alpe-Jandran v soglasju" Nastopa: Dvojezični zbor -Der zvveisprachige Chor Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabita: K & K in SPD Šentj. Ponedeljek, 18. maja ŠENTJANŽ Srečanje „Vsaka stvar ima svoj čar" Povezava poezije s keramiko (Ifigenija Simonovič) Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabita: K & K in SPD Šentj. Sreda, 20. maja ŠENTJANŽ Prezentacija „Justamendt“ - Koroška -Karnten - Carinzia Peter Raab in Rolf Holub predstavljata zgoščenko. Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabita: K & K in SPD Šentjanž Petek, 29. maja ŠENTJANŽ Premiera igre: „Na odprtem morju" (Slawomir Mrožek) Nastopa: gledališka skupina SPD Šentjanž Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Vabita: K & K in SPD Šentjanž OGLAS iščemo gospodinjo, ki je pripravljena od julija naprej v privatnem gospodinjstvu čuvati malega otroka. Polna zaposlitev. Delovni čas: vsak dan od ponedeljka do petka dopoldne. Ima naj svoj avtomobil. V okolici Dobrle vasi. Informacije: 04237/2877 I M P R E S U M vi? TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slo- sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na na- J ki oa zastooa nredsednik Nanti Olio. 9020 Celovec. 10.-Oktober-StraBe slov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV, 9020 Celovec;Jelefo^urednis^va.^pra^ imstvo 870,- šii.; zrač-ni;».itn_siT. E>©Ga S 04239/26 42 v petek, 24. aprila, ob 19. 30 uri Informativni večer: Prehod od šilinga na evro Predavatelj: dir. Johann Fuhrer v soboto, 25. aprila, od 14. do 17. ure Cepljenje sadnih dreves Voditelj: inž. Hans Edlacher v soboto, 25. aprila od 15. do 18. ure in v nedeljo, 26. aprila, od 9. do 12. ure Hui Cun Gonng - vaje za povrnitev pomladi Voditelj: prof. dr. inž. Dušan Nendl, Maribor v torek, 28. aprila, ob 19. uri Predavanje: Bolezni v hrbtenici - celostno zdravljenje Predavatelji: dr. Anton Pruntsch, mag. Juliane Pruntsch, Michael Mikosch v četrtek, 30. aprila, ob 19. uri Uvod v pogovorne večere na teme dialoga za Avstrijo Moderatorji: Monika Novak, prof. Štefan kramer, mag. Vinko Ošlak, Hanzi Tomažič v petek, 1. maja, od 9. do 18. ure in v soboto, 2. maja, od 9. do 18. ure Kolaže na svili Voditeljica: mag. Evely Sickl od ponedeljka, 4. maja, od 18. ure do ponedeljka, 25. maja, do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi v domu v Tinjah Spremlja: Majdi Bluml v petek, 5. maja, ob 20. uri Postiti se z dušo in telesom po sv. Hildegardi Voditeljica: Margit Obmann v sredo, 6. maja, ob 20. uri Predavanje: Rak - črevesni rak Predavatelj: dr. Dušan Schlapper v sredo, 7. maja, bo 20. uri Varovati nerojeno življenje Predavateljica: Gunhild VVeiss Potovanja: od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998 Izobraževalno potovanje po Nemčiji (VViirzburg, Bamberg, Nurnberg, Regensburg) Vodstvo: ravnatelj dr. VValter Aspernig, Linz PODLIGA ZAHOD Irschen - Bilčovs 0:1 (0:0) Odličnemu pričetku Bilčovščanov je sledil kratek pad zbranosti in že so se domačinom nudile priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Nasprotno Bilčov-ščani, ki so po odmoru bolj ali manj ..prisilili" zmago. BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 4, Lipusch 3, Diexer 4, Andrejčič 4, Schaunig 3 (65. Strugger 0), W. Kuess 4, Aleksič 5, Durnig 3, Ouantschnig 4, Partl 4 Irschen: 350 glad.; sodnik: Ramusch (dober); strelec: Mandler (56,/avtogol) 1. RAZRED D Globasnica - Ruda 1:1 (0:0) Izgubljeni točki Globašanov, kajti imeli so priložnosti za pet ali več zadetkov, toda nesreča (zadeli so 4-krat prečko oz. vratnico) in nezmogljivost pred golom sta preprečila jasno zmago. GLOBASNICA: Smrečnik 3, Mišic 3, Kordesch 4 (81. G. Sadjak 0), Tratar 4, Grubelnik 4, M. Sadjak 4, Wolbl 5, Silan 5, Pasterk 3 (46. Buchwald 3), Szabo 4, Blažej 4 Globasnica: 300 gled.; sodnik: Eberhard (povprečen); Klopinj - Šmihel 0:3 (0:0) Medtem ko so se Šmihelčani v 1. polčasu še prilagajali slabi igri domačinov, so se po odmoru bistveno stopnjevali ter zaigrali odlično. Igralec tekme je bil Andreas Gros, ki je bil tokrat neustavljiv. ŠMIHEL: Suschnig 5, H. Motschilnik 4, Burckhard 4 (85, Kraiger 0), Janet 5, Švab 4, E. Sadjak 4, Žohar 4 (81. Ch. Figo 0), Hribernik 4, Andreas Gros 6, W. Motschilnik 4, Ch. Gros 5 Klopinj: 150 gled.; sodnik: Rath (zelo slab); strelci: Andreas Gros (50.), Ch. Gros (78.), Ch. Figo (83.) Železna Kapla - Šentlenart 2:2 (1:1) Pravičen remi, kajti Kaplčani so bili v polju močnejši, gostje pa v napadu nevarnejši. ŽELEZNA KAPLA: Ojster 4, Kock 4, Germadnik 5, G. Grubelnik 3, Nerz 3 (80. O. Schorli 0), H. Grubelnik 3, Lippusch 3, Užnik 3, F. Ošina 3, J. Ošina 2 (46. Miklau 3), Kržan 3, Železna Kapla: 100 gled.; sodnik: J. Ebner (povprečen); strelec: Germadnik (35 ./11 -m., 56.) Hm * 2- razred C Treffen - Sele 1:0 (0:0) Zopet odličen nastop ekipe trenerja VVieserja, žal pa je bila sreča na strani domačinov, ki so v 60. minuti zadeli zmagoviti gol, medtem ko je malo prej zapravil stoodstotno priložnost Dovjak. SELE: M. Oraže 3, Djogič 4, Marko Draže 4, M. Mak 3, Božič 3,1. Kelih 3, Diexer 4, R. Roblek 3, F. Dovjak 4, A. Oraže 3, M. Dovjak 3 (60. D. Mak 3) Treffen: 100 gled.; sodnik: Kury (dodličen); ■HI 2. RAZRED D JHHHI Guttaring - SAK II 2:1 (2:1) Druga ekipa SAK se je sicer predstavila z dopadljivim nogometom, toda se zaradi nepotrebnih osebnih napak prinesla ob sadove. SAK II: Regvar 5, Tolmajer 2 (35. Kreutz4), Blajs 3, Ha-jnžič 2, Messner 3, M. Nachbar 3, M. Blažej 3, Kojič 2 (35. S. VVieser 3), Ch. VVoschitz 3, Mandl 2, Jenschatz 2 Guttaring: 100 gled.; sodnik: Kulterer (dober); strelec: M. Nachbar (40.) 2. RAZRED E Dobrla vas - Bikarja vas 1:2 (0:1) Obe ekipi sta se predstavili napadalno, temu primerno so bile priložnosti številne. Gostje so sicer takoj po odmoru povišali vodstvo iz prvega polčasa na 2:0, toda Dobrolčani se niso vdali ter kaj kmalu skrajšali na 1:2 ter bili v nadaljnjem poteku igre celo nekajkrat blizu izenačenja. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Golautschnig 4, Nachbar 3, Benetik 2, Roger 2, Petek 3, Zunder 3, Hudi 3, Kulterer 2 (60. M. Lesjak 3), Ch. Lesjak 3, Pustoslemšek 4; RIKARJA VAS: Brezovnik 5, Urch 4, Streicher 4, Gomernik 3, Truschner 4, F. Sienčnik 5, S. Sienčnik 4 (77. Rebernig 0), Kampusch 5, Dollinger 3, Picej 3 (64. Sporn 0), Figoutz 4 Dobrla vas: 250 gled.; sodnik: Schonlieb (dober); strelci: Pustoslemšek (52.) oz. Kampusch (8., 47.) Žvabek - Tinje 0:1 (0:0) Žvabečani so bili skoraj celo tekmo boljša ekipa, toda tekmo so dobili gostje. K temu je potrebno dodati, daje k zmagi prispeval tudi sodnik, ki je pri svojih odločitvah vedno dajal prednost gostom. ŽVABEK: Jakob 5, Mlinar 5, Homer 2, Kapp 2, Berchtold 3, VVriessnig 3, Juvan 4, Trampusch 3 (75. Ja-mer 0), Pistotnik 2, Ramusch 3 (80. Budja 0), Zechner 3 Žvabek: 150 gled.; sodnik: Pudgar (izredno slab); Šport Rikarja vas proti Sinci vasi ali boj za krono v 2. razredu E V nedeljo, ob 17. uri, je v Bikarji vasi na sporedu vrhunska tekma v 2. razredu E - drugi proti prvemu ali Rikarja vas proti Sinči vasi. Kaže, da bo zmagovalec tekme tudi prvak, čeprav je nato na programu še 6 krogov, kjer se lahko še mnogo zgodi oz. spremeni. Vsekakor je za ta derbi zanimanje veliko, Rikarjani pričakujejo celo rekordno število gledalcev. Kako enakovredni sta si ekipi, kaže tabela: obe moštvi sta namreč še neporaženi, prav tako sta doslej obe slavili 14 zmag in 4 remije. Enakovrednost še dodatno potrjuje jesensko srečanje v Sinči vasi, kjer je bil rezultat prav tako enakovreden - torej neodločen (0:0). Isti rezultat bi bil tudi tokrat logičen, toda iz obeh taborov je slišati drugo. Sinča vas se namreč čuti boljšega in zato je zanj upoštevanja vredna le zmaga. Tudi trener Rikarjanov raznaša optimizem, čeprav spoštuje moč nasprotnika, predvsem obeh slovenskih legionarjev. Fera: „Oba sama lahko odločata tekmo, zato bo- „Samo točka proti Sinči vasi je kakor poraz. Za to bomo igrali na vse ali nič“ TRENER RIKARJANOV J. FERA mo njima posvetili posebno pozornost. Kljub temu bo naša igra usmerjena v napad, kajti točka nam v boju za naslov prvaka ne bo zadostovala. Poleg tega bi remi pomagal le tretje uvrščenim Tinjam, ki bi se v primeru zmage proti Šentpetru nevarno vključili v boj za krono. Zato bomo tvegali ter igrali na vse ali nič.“ PRIHODNJI KROG: PODLIGA ZAHOD Bilčovs - Šmohor (v nedeljo ob 17. uri) - Trener Bilčovščanov Igor Strugger svari pred tokratnim nasprotnikom, ki je v času tekočega prvenstva podlegel šele 2-krat (mdr. jeseni prav proti Bilčovščanom). „Slepo napadati je prepovedano, kajti Šmohor je v protinapadih izredno nevaren," pravi Strugger. Vsekakor pa vlada v taboru Bilčovščanov optimizem, kajti zadnje tekme, predvsem zmaga na tujem proti Irschenu, je igralcem dala mnogo samozavesti. 1. RAZRED D St. Stefan - Globasnica (v soboto ob 17. uri) - Globašani hočejo tokrat nadoknaditi izgubljeni točki proti Rudi, kajti Žita-ra vas in tudi Šmihel se z velikimi koraki bližata vrhu lestvice. Ekipa trenerja VVolbla, ki bo tokrat nastopila v popolni postavi, pa kljub temu ne bo na slepo napadala, kajti St. Stefan je nevarna ekipa, predvsem na domačem igrišču. Šmihel - Grebinj (v nedeljo ob 16.30) - Slej ko prej bo Šmihelčanom manjkal Aleksander Gros, ki je pri vojakih na Gradiščanskem. Uspešni trener Kužnik ima na voljo kljub temu močan kader, predvsem pa nekaj igralcev, ki so v odlični formi. .Razveseljivo je, da večinoma ne le VValter Motschilnik zadeva gole, ampak tudi mnogi drugi. Tako nas nasprotniki le težko izračunajo," pravi Kužnik. Tekma proti Grebinju obeta biti napeta in izenačena, kajti ekipi sta soseda na tabeli. Če Šmihelčani želijo posežti še v boj za naslov prvaka, pa je tokrat upoštevanja vredna le zmaga. Ruda - Železna Kapla (v nedeljo ob 17. uri) - Trener Kaplčanov Benno Germadnik računa tokrat spet z legionarjem Jerajem, ki je na zadnji tekmi manjkal za- radi poškodbe. Z njim je ekipa bistveno močnejša, predvsem pa sredina bolje organizirana. Vprašljiv pa je nastop Trauna, Nerza in S. Grubelnika, ki so še poškodovani. 2. RAZRED C Selani konec tega tedna nimajo prvenstvene tekme, pač pa šele v nedeljo, 3. maja. 2. RAZRED D SAK II - StraBburg (v soboto ob 16. uri) - SAK II trpi vigredi usodo, da ji manjka sreče. V polju je ekipa trenerja Kreutza vedno enakovredna če ne boljša nasprotnikom, medtem ko mladi fantje v napadu popolnoma odpovedujejo. Prav tako je njih velika slabost, da se z nepotrebnimi napakami spravijo ob sadove. Proti Strafiburgu pa trener Kreutz upa končno na prvo zmago v vi-grednem delu prvenstva. 2. RAZRED E Rikarja vas - Dobrla vas (v nedeljo ob 17. uri) - Na tekmi sezone bosta obe ekipi nastopili v popolni postavi. Važenberk - Dobrla vas (v nedeljo ob 10.30) - Predsednik Dobrolčanov Tinej Lesjak je tokrat optimističen in zato prepričan o pozitivnem rezultatu. „Na minulih tekmah smo pokazali, do v Dobrli vasi z nogometom zopet gre navzgor. Zato se nam ekip kakor na primer Važenberka sploh ni treba bati. Z zbrano in disciplinirano igro nam naj bi uspelo osvojiti tri točke,11 pravi predsednik Lesjak, ki že pridno načrtuje za prihodnjo sezono. Djekše - Žvabek (v nedeljo ob 12. uri) - Žvabečani so previdni, kajti Djekše so, predvsem na domačem igrišču, zelo nevaren nasprotnik. PODLIGA ZAHOD 1. Bad Bleiberg 19 14 5 0 52:14 47 2. Landskron 19 14 3 2 71:15 3. Šmohor 18 11 5 2 40:11 38 4. Bilčovs 19 9 4 6 30:20 31 5. Baško jezero 19 8 5 6 29:28 29 6. VVernberg 19 8 3 8 28:29 27 7. Oberdrauburg 17 8 1 8 25:28 25 8. Radenthein 19 5 7 7 25:31 22 9. Wei(3enstein 19 6 4 9 26:39 22 10. Irschen 18 6 210 27:32 20 11. Baldramsdorf 18 6 210 15:41 20 12. Brnca 19 4 312 18:48 15 13. ASV Lienz 18 3 312 9:35 12 14. Winklern/R. 19 2 512 12:36 11 ■ 20. krog (25726. april): VVeiBenstein ■ ■ Baško jezero, Radenthein - VVernberg, Bad Bleiberg - Irschen, biicovs ramsdorf, Brnca - ASV Lienz; 1. RAZRED D 1. Globasnica 19 11 5 3 2. Žitara vas 19 11 3 5 3. Vovbre 19 10 6 3 4. Šmihel 19 10 4 5 5. Grebinj 19 9 5 5 6. Eitvveg 19 8 5 6 7. Klopinj 19 6 9 4 8. St. Stefan 19 7 6 6 9. Železna Kapla 19 7 5 7 10. Maria Rojach 19 4 7 8 11. Ruda 19 3 9 7 12. Šentlenart 19 4 510 13. Labot 19 3 313 14. Frantschach 19 2 413 39:20 37:23 35:21 36:20 32:21 34:24 24:22 21:20 32:30 25:31 15:23 20:34 16:43 17:51 38 36 36 34 32 29 27 27 26 19 18 17 12 10 ■ 20. krog (25726. april): Žtara vas - Eitvveg, St. Stefan; Globasnica, Ruda - Železna Kapla, Šentlenart - Klopinj. Šmihel - Grebinj, Maria Rojach - Vovbre, Labot - Frant-schach; 2. RAZRED C 1. Tholica 18 11 5 2 41:17 2. Poreče 18 10 7 1 41:12 3. Treffen 18 11 4 3 45:28 4. Kotmara vas 17 11 3 3 51:23 5. Rožek 18 9 5 4 37:29 6. Sele 18 7 3 8 32:32 7. Ledince 18 5 8 5 32:34 8. Donau 18 6 4 8 35:34 9. Kriva Vrba 17 6 3 8 30:31 10. Šentjakob 17 6 011 22:46 11. Pošta 18 3 510 20:39 12. HSV 17 1 511 16:35 13. Osoje 18 2 214 23:65 37 36 32 24 23 22 21 18 14 8 8 ■ 19. krog (25726. april): Tholica - Ledince, Pošta - P°' reče, Rožek - Treffen, Kriva Vrba - Kotmara vas, Donau -HSV, Šentjakob - Osoje; 2. RAZRED D 1. KAC 18 15 2 1 47:10 2. Oberglan 18 13 2 3 35:14 3. Krka 18 12 3 3 42:22 4. Guttaring 18 12 1 5 32:21 5. SAK II 17 7 1 9 39:30 6. Kappel 18 6 4 8 24:26 7. St. Urban 17 7 1 9 23:45 8. Steuerberg 18 6 3 9 28:30 9. VVeitensfeld 17 5 5 7 19:26 10. Kraig 17 5 210 27:34 11. Eberstein 17 5 210 25:41 12. StraBburg 18 3 213 22:52 13. Ulrichsberg 17 2 411 15:27 47 41 39 37 22 22 22 21 20 17 17 11 ■ 19. krog (25726. april): Krka - KAC, VVeitensfeld - Guttaring, SAK II - StraBburg, Eberstein - Oberglan, Kraig * Kappel, Ulrichsberg - St. Urban; 2. RAZRED E 1. Sinča vas 19 2. Rikarja vas 19 3. Tinje 19 4. Reichenfels 19 5. Djekše 18 6. St. Margarethen/L. 19 7. Galicija 19 8. Dobrla vas 19 9. Šentpeter 19 10. Žvabek 19 11. Preitenegg 19 12. Pliberk II 19 13. Važenberk 19 14. Mauterndorf 18 15 4 0 68:16 ® 15 4 0 59:14 49 14 3 2 61:20 43 , 12 2 5 35:19 38 9 4 5 51:27 3J 7 3 9 32:29 24 5 8 6 24:31 23 5 6 8 20:32 21 4 6 9 27:44 1$ 3 8 8 18:34 1' 3 7 9 18:38 13 ■ 3 610 19:37 1j 3 412 18:54 13 0 315 13:68 3 ■ 20. krog (25726. april): Pliberk II - St. Maraarethen, Galicija - Mauterndorf, Djekše - Žvabek, Tinje - Šentpete/. Reichenfels - Preitenegg, Važenberk - Dobrla vas, Pikati3 vas - Sinča vas; Šah. Šahisti SŠK „Obir“ I so uspešno zaključili boj za obstanek v 1. razredu. Na skupnem zaključnem krogu v NuBdorfu so premagali Grabštanj z 8:0. Razlog maksimalne zmage pa je bil v tem, da je imel nasprotnik na voljo samo štiri igralce In zaradi tega ni smel nastopiti. 19 Šport Igralci SAK so bili v šoli Stessla na Portugalskem Zelo pomemben pospeševalni motor v razvoju mladega nogometaša so starši. . Delo z naraščajem v zadnjih le-l|h pri SAK (je vzorno in vodilno na Koroškem) vse bolj napreduje. Medtem ima SAK celo največ ekip naraščaja (14), ki prvenstve-no tekmujejo na Koroškem. V ozadju so prizadevni in strokovno izobraženi trenerji, idealisti - pač 'Judje, katerim je mladina oz. SAK Pri srcu. Vso delo vodij ekip naraščaja pa bi bilo bistveno težje, ce oe bi bili deležni tudi pomoči staršev, ki gmotno podpirajo konjiček lastnih fantov ter jim ustavrjajo osnovne pogoje na poti k članski ekipi. Nekaterim staršem je nogometni razvoj lastnega tanta celo tako pri srcu, da mu še dodatno k intenzivnim in načrtnim klubskim pripravam in treningom omogočajo še razne druge stro-kovnopripravljalne „campe“, kot na Primer obisk šole znanega tre-uerja Hermanna Stessla (z dunajsko Austrio je bil v finalu evropskega pokala), ki stane kar 10.000 Šilingov. p. S. REZULTATI naraščaja sak SEHLER plibfrk U 16 in U 14 sta na 1. mestu mje igralci v reprezentanci Ekipi U 16 (trener Silvo Kumer) in U 14 (trener Bernard Olip) sta tudi v 3. krogu slavni zmago in sta tako na 1. mestu. Trije igrači letnika 1985 (Partl, Riedl, Pandi) pa so bili od KFV vpoklicani na trening in tekmo reprezentance. UJS; SAK/1 - Ruda 6:2 (Verdel 3, Krajger 2, on. Galo); UJ4: Labot - SAK/1 1:3 (Part 2, Ofc); UJ2: SAK/1 - Šenpavel 1:5 (Aleksič); -JO: SAK/1 - Velikovec 2:6 (K. Dlopst, Stuck) %°dni' krog: Velikovec U 16 - SAK (ned. o™),SAKU 14-Grebinj(sob. 17.00), Pliberk VJZ-SAK (ned. 13.00), Metlova U 10 - SAK IPet. 17.00), turnir U 8 v Globasnici (ned. 13.00) kSMIEB CELOVFO Tesni poraz proti favoritom Dolgo je SAK U 16/2 vodila proti ce vskim favoritom ASV/Žrelec 1:0 in je iz. 'Ia *®sno 1:2. „Če bi imeli le še igralca \ Kadru' bi zmagali", tako trener Oraže. —11; SAK/2 - ASV/Žrelec 2:1 (T. Ogris); U w2' Zrelec 5:0; LM0: Vetrinj U10-SAK Prihodnji krog: Vetrinj U 16 - SAK, Ausirii s Aiž m Ak’ ®AK U 12 - Austria (ned. 14.' SAK U10-ASV (pel. 16.00) ^MUEB-ŠENTPRIMnŽ V nedeljo U 8 v Šentprim V novih dresih je ekipa trenei inJ-a slavila visoko zmnago. hnaCU pred ku|turnim domom v Še 0 v dedeljo igrali najmlajši (pod železna Kapla - SAK/3 1:i emsek 3, Triplat 2, P. Starmuž 2, Jat ^nra ni' kro9: SAKU 12 - Šrr 1 o.OO), turnir U 8 (ned. 13.00) Teden pred veliko nočjo so se štirje mladi nogometaši udeležili „campa“ nogometne šole Hermanna Stessla v Lisboni na Portugalskem. Na sliki z leve: Samo Olip, trener Hermann Stesst, Tomi Riedl, Rene Partl, trener Hans Riegter in Markuš Pernjak. SAK_______________________ Le s pomočjo navijačev bo SAK kos pritisku Po porazu proti Voitsbergu se je položaj SAK na tabeli zopet zelo poslabšal, zato je na srečanju z Gratkornom upoštevanja vredna le zmaga. Pritisk, ki ga igralci zaradi tega čutijo, je velik, zato upajo na podporo navijačev. Nalogo še dodatno oteži dejstvo, da sodi Gratkorn med najboljše ekipe v tej ligi in je v tekoči sezoni bil šele 3-krat poražen. Vsekakor so igralci SAK obljubili borbenost do zadnje minute, čeprav bodo morali nastopiti oslabljeni: Šmid zaradi 4. rumenega kartona ne sme igrati, zaradi poškodbe pa je vprašljiv nastop Lessniga. SAK - Gratkorn (v nedeljo ob 16. uri) SVG PLIBERK_______________ Austrio/VSV v Pliberku pričakuje pekel na zemlji Pliberk na derbiju nima nič izgubiti, kajti favorit je Aus-tria/VSV, ki si v boju za naslov prvaka ne sme privoščiti spodrsljaja. Toda Pliberčani so vigredi že nekajkrat pokazali, da so v stanju premagati vsakogar v tej ligi - torej tudi Austrio/VSV. Trener Pliberča-nov Polanz: „Austria/VSV naj pazi, da ne bo doživela veliko presenečenje, kajti pred množično publiko so moji igralci še posebej nevarni." Na nevarnega napadalca gostov Zimmerlinga pa bo pazil Krevvalder, ki je bil v vigred-nem delu prvenstva doslej vsem napadalcem kos. Pliberk - Austria/VSV (v soboto ob 16. uri) REGIONALNA LIGA/18. KROG Prvi poraz na tujem za SAK SAK se je pri prvemu na tabeli iz Voitsberga predstavil z najboljše strani - taktično zrel, borben in pred golom zelo nevaren. Kljub temu se je ekipa trenerja Telliana vrnila s Štajerske praznih rok, kajti gole je prejela po nepotrebnih osebnih napakah, medtem ko je sama izkoristila le eno (Lessnig/17.). Zadjo priložnost na tekmi je zapravil kapetan L. Sadjak, ko je njegov strel z glavo le za las zgrešil vrata. Že prej pa so številne lepe priložnosti zapravili med drugim Roy, S. Sadjak in Eberhard. Vsekakor bi bil vsaj remi pravičen. Voitsberg - SAK 2:1 (1:1) SAK: Malleg 3, Vrabac 4, A. Sadjak 3, Zanki 4, Koreimann 3, S. Sadjak 4, Roy 4, Šmid 4, Kircher 3, Lessnig 4(51. Kuttnig 3), Eberhard 3 (78. Hajdini 0) Voitsberg: 500 gled.; sodnik: Steininger (povprečen); strelca: Schreiner (10., 71.) oz. Lessnig (17.) Pliberk odpovedal v napadu Pliberčani so se tokrat predstavili kot pravi mojstri v zapravljanju odličnih priložnosti. Tako bi morali že po prvih 10. minutah voditi najmanj z 2:0. Vsekakor se je slabost v zaključkih krepko maščevala, kajti domačini so izkoristili eno redkih priložnosti za srečni zmagoviti zadetek. Sicer pa je bila igra Pliberčanov, kakor že celo vigred, zelo dopadljiva. Rohrbach - Pliberk 1:0 (0:0) PLIBERK: Matschek3, Lutnik3, Krevvalder 4, F. VVriessnig 3, Škof 3, Urnik 3, Bajrovič 2 (65. D. VVriessnig 0), Hribar 3, Slamanig 3 (85. Skorianz 0), Miklau 4, Lisic 2 (80, Brežina 0); Rohrbach: 200 gled.; sodnik: Nestler (dober); strelec: Zyka (75.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Voitsberg 18 13 2 3 30:13 41 2. Austria/VSV 18 9 8 1 34:11 35 3. Gratkorn 18 8 7 3 29:19 31 4. St. Florian 18 7 7 4 30:16 28 5. Pliberk 18 7 5 6 21:22 26 6. Lienz 18 7 4 7 27:29 25 7. WAC 18 6 6 6 27:20 24 8. SAK 18 5 9 4 26:22 24 9. Grieskirchen 18 7 3 8 30:30 24 10. Leibnitz 18 6 5 7 20:21 23 11. Pollau 18 5 4 9 17:25 19 12. Flavia Solva 18 4 6 8 14:29 18 13. Zeltvveg 18 3 312 13:33 12 14. Rohrbach 18 3 312 13:41 12 ■ Rezultati 18. kroga: WAC - Pollau 0:0, Gratkorn - Grieskirchen 3:1 (1:0), Rapid Lienz - St. Florian 4:3 (0:3), Rohrbach - Pliberk 1:0 (0:0), AustriaA/SV - Zeltvveg 5:1 (2:0), Voitsberg - SAK 2:1 (1:1), Flavia - Leibnitz 2:2 (0:1); ■ 19. krog (25. 26. april): Lienz - WAC, Pliberk - Austria, SAK - Gratkorn, St. Florian -Rohrbach, Zeltvveg - Flavia Solva, Leibnitz -Voitsberg, Grieskirchen - Pollau; ■ Strelci (SAK in Pliberk): 8....Miklau (Pliberk) 6....Urnik (Pliberk) 5....Kudler (SAK, sedaj Bad Bleiberg), 4....Vrabac, Lessnig (oba SAK), Lisič (Pliberk) 3....Hajdini, (SAK) 2....Koreimann, Kircher (oba SAK), Krevvalder (Pliberk) 1....Hober, Roy, A. Sadjak, S. Sadjak, Eberhard (vsi SAK), M. Sadjak (sedaj Globasnica), Škof (Pliberk) LETEČE PROCESIJE GLAS IZ LJUDSTVA Na drugi petek po veliki noči, na „petek treh žebljev" je na Koroškem od nekdaj v navadi starosvetno romanje na Štalensko, Šenturško, Šentvidsko in Šentlovrenško goro, ki z vseh štirih vetrov čuvajo Gos-posvedsko polje. Romanje je treba opraviti v urnem teku ali vsaj v urni hoji, tako da se je romanja prijelo ime Jeteča procesija", po nemško „Vierbergelauf“. Romanje naj bi posnemalo sončni tek z vzhoda na zahod in pospešilo rast na polju. OSEBE & DOGODKI MLADINSKI ZBORI POJEJO ZA LENČKO KUPPER Pesnici Lenčki Kupper je posvečeno letošnje srečanje mladinskih zborov. „Enkrat je bil en škrat11 Celovec. Letošnje srečanje mladinskih zborov bo popolnoma v znamenju 60-letnice pesnice Lenčke Kupper. Pod geslom znane njene pesmice „Enkrat je bil en škrat" bodo naslednjo nedeljo v Domu glasbe ob 14.30 pele naslednje mladinske in otroške skupine: Živ-žav iz Globasnice, otroški zbor z Radiš, otroški zbor iz Šmihela, otroški zbor iz Šentilja, otroški zbor iz Šentprimoža, Mlada Podjuna Pliberk, otroš-ko-mladinski cerkveni zbor iz Bilčovsa, otroški zbor iz Dobrle vasi, šolski zbor LŠ Mohorjeve, otroški zbor jz Škocijana, otroški zbor iz Železne Kaple, Amabilis iz Galicije, otroški zbor Slovenske^ gimnazije, otroški zbor iz Šentlipša ter družina Kupper. FRLOŽEV LUKA Državnega predsednika imamo. Za predsednico je še prezgodaj. Saj, ko bi ženske volile žensko, imamo vsaj po drugih odločilnih volitvah predsednico. Tako pa se je izteklo, kakor se je. Nekateri pravijo, da je tako, kakor je, za tisti čas vedno prav. Kle-stilu pa se je ponudila zlata priložnost, da končno uresniči obljube izpred volitev 1992, Pri koroških socialistih je vse v pravljičnem redu. To je pokazal zadnji deželni shod. Da so le sami o tem prepričani, pa je že prav. OD TOD IN TAM Nova maša bo meseca junija Rinkole. Dl mag. Ignac Domej iz znane Zgončeve družine iz Rinkol je bil pred kratim posvečen za diakona. V soboto, 27. junija, pa bo v Krki posvečen za duhovnika. V nedeljo, 28. junija, bo v Rinkolah bral slavnostno novo mašo. Kje bo redovnik Frančiškove smeri deloval kot duhovnik, še ni znano. Želja Korošcev pa je vsekakor, da bi prišel v eno koroško faro. Stanko Vauti 70-letnik Šmihel. Komaj bi verjeli, da je že 20 let od tega, odkar je znani šmihelski komunalni politik in kulturnik Stanko Vauti, p. d. Hanin srečal Abrahama. V krogu številnih znancev in prijateljev je tajnik Društva upokojencev Pliberk slavil svoj 70. življenjski jubilej. Gratu-lantov je bilo veliko, ki so vsi občudovali elan in agilnost jubilanta, ki v svojem „prostem času" vodi privatno galerijo „Hanin". Ignac Domej bo bral novo mašo. Stanko Vauti je praznoval. Jubilej. Foltej Šumnik iz Črgovič pri Šmihelu je preteklo nedeljo praznoval svojo 60. življenjsko pomlad. Znanemu pevcu MoPZ Foltej Hartmann je prišel čestitati celotni zbor, v šotoru pri Šumeju pa so se znašli tudi drugi gostje iz kulture, politike in gospodarstva K sliki: v imenu zbora je Franc Kuežnik (desno) predal slavljencu in njegovi ženi Citi spominsko darilo. FRA Slavko Kraut je v Pretoriji. Avstrijski diplomat v Južni Afriki Južna Afrika. Slavko Kraut z Bistrice nad Pliberkom je že vrsto let v avstrijski diplomatski službi po vsem svetu. Trenutno zastopa Avstrijo kot generalni konzul v republiki Južni Afriki, kjer je izmenoma v poslanstvih v Pretoriji in v Kapstattu. S koroško domovino povezan pa je z Našim tednikom. „V tujini še posebno začneš ceniti domač časopis", tako Kraut, ki je pred kratkim bil doma na obisku. Župnik Marko Jernej 50 - letnik Tinje. Župnik Marko Jernej je pred kratkim slavil svoj 50. življenjski jubilej. Jernej, ki je bil v vseh farah, kjer je župnikoval, zelo priljubljen dušni pastir, ima še posebno veliko posluha za mladino. Tako tudi V Tinjah, kjer mu je uspelo nagovoriti mladino, njih starše in s tem celo farno družino, ki mu je za jubilej iz srca česti-Marko Jernej je slavil 50 letnico, tala in želela še veliko let v fari.