Leto 1887.
117
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos V. — Izdan in razposlan dne 5. februvarja 1887.
8.
Razglas ministra za trgovino od 1. februvarja 1887,
o tem, kdaj stopijo v moč določila členov I in II v končnem zapisniku II. Bernske mednarodne konferencije od 15. maja 1886 gledé tehnične jednice pri železnicah.
Naslednja določila členov I in TI končnega zapisnika II. mednarodne konferencije o tehnični jednici pri železnicah, katerega so odbranci c. kr. in kralj, ogerske vlade, po tem vlad nemškega cesarstva, francoske, italijske in švicarske v Berni dne 15. maja 1886 podpisali, in ki je bil sè strani e. in kr. avstro-ogerske vkupne vlade dne 22. decembra 1886 odobren, razglašajo se s tem pristavkom, da pridejo ta določila v moč dne 1. meseca aprila 1887.
	Največ/na	Najmanjina
Člen I.	milimetrov	milimetrov
Raztečina Železnocestnih kolej med notranjimi stranmi kolejničnih glav pri kolejah, ki se po tem ko pridejo v moč določila, na novo polagajo ali prestavljajo, ne iznašaj na ravnih kosih manj nego	 in v krivinah, vštevši razteg raztečine, ne prestopaj .	1465	1435
Člen II.		
Kolotečno blago železnic, če ustreza naslednjim določilom, ne sme se od mednarodnega prometa izključevati 2 razlogov, ki se tičejo načina, kakö je katera stvar zdelana.		
,	(Tu navedene največinske in najmanjinske mere veljajo 7.a uže narejeno robo, kn kor tudi za robo, ki se ima i/.novoga narediti, vendar s pridržkom posebnih med oklepajema pridanih mer, ki so dopuščene za robo, ki je uže izgotovljena takrat, edar obveljajo ta določila,)		
(Sloveni.oh.)		19
	Največina	Najmanjina
§. 1. Razstoj (razdalja) osi pri novih tovornih vozovih, ki	milimetrov	milimetrov
se zdelajo	 To določilo se ne uporablja na premične podvozke. Zavračajo se vozovi, ki ne morejo na kateri železnici voziti se, ker imajo prevelik stalen razstoj. Do-tični propisi železnocestnih uprav naj se udeleženim državam dajö na znanje. §. 2. Razstoj koles ene in iste osi, merjen med notranjimi		2500
ploskvami kolesnih obročev ali dotičnih nadomestil . Zdanji vozovi francoskih državnih železnic in francoskih zahodnih železnic, pri katerih razstoj koles ene osi iznaša čez 1366 mm, a ne doseza 1370 », pripuščajo se do konca leta 1893 ter smejo prehajati na železnice udeleženih držav pod tem uvetom, da razdalja vnanjih strani okolesnikov (§. 5) ni manjša od 1408 mm in ne večja od 1422 mm. A ni nobene dolžnosti, takšne vozove vstavljati (vvrščevati) v vlako ve za vožnjo ljudi.	1366	1357
§. 3. Sirokost kolesnih obročev ali njih nadomestil .... Dopuščena najmanjina za uže obstoječe vozove, pod uvetom, da razstoj koles (§. 2) iznaša najmanj	150	130
1360 mm	 §. 4. Razhod okolesnikov (vencev), merjen po skupnem za-		(125)
tegu osi, pri raztečini od 1440 mm		 §. 5. Naraznost (razdalja) med vnanjimi stranmi okolesnikov, merjena 10 mm pod vozno ploskvijo obeh kolesnih	35	15
obročev, če so vozni krogi 1500 mm oddaljeni . . . §. 6. Visokost okolesnikov, pri pravilnem stanji koles na ravni, horizontalni koleji, od gornje ploskve kolej-	1425	1405
nične naopično merjena	 §. 7. Debelina kolesnih obročev pri vozovih, merjena na naj-	36	-25
tanjšem mestu ploskve	 §. 8. Kolesa iz trde (lupinave) litine dopuščena so v mednarodnem prometu pod tovornimi vozovi, ki nimajo zavornic. Opomnja. Ni nobene dolžnosti, vozove s kolesi iz trde litine vstavljati v take vlake, ki se vozijo z večjo brzino nego 45 km na uro. §. 9. Prožni priredi (aparati) za nateg in odboj morajo biti nameščam na obeh čelnih straneh vozovnih podstav (stanov). To določilo se ne uporablja na tovorne voze, ki so namenjeni za kako posebno vožnjo.		20
§• 10. Visokost, v kateri lezé odbijači, pri praznih vozovih,
merjena naopično od gornje kolejnične ploskve do
sredine odbijačevega krožea (koluta)..............
Dopuščena mera za uže narejene vozove . . . Najmanjina se ne ustanavlja za uže obstoječe vozove.
§.ll. Visokost, v kateri ležč odbijači, pri največem obreme-njenji vôz . ...........................................
Dopuščena mera za uže narejene vozove . . . Opomnja. Ni nobene dolžnosti, voze, pri katerih višina odbijačev ne doseza 940 mm, vstavljati v vlake za prevažanje ljudi.
§. 12. Razstoj odbijačev, od srede do srede krožcev od
dveh odbijačev....................................
Za vozila, pri katerih je razstoj odbijačev manjši nego 1720 mm, mora premer odbijačevih krožcev (§. 13) iznašati najmanj 350 mm.
Dopuščene mere za uže obstoječe voze ....
§. 13. Premer, ki naj ga imajo krožci odbijačev..........
Dopuščena mera za uže obstoječe vozove . . . §• 14. Voljni prostor med krožci odbijačev in glavnim pragom VÔZ, odnosno deli, ki na njih izstopaje (ven molč), merjena, kadar so odbijači popolnem potisneni vspo-redno s podolžno osjo voza, na obeh straneh kljuke natežne med to kljuko in krajem odbijačevega
krožea v najmanji širini od 400 mm................
Za voze, kar jih je uže zdaj, ne postavlja se nobena mera.
§. 15. Preseg odbijačev čez natežne kljuke, merjen od prije-malne ploskve ne napete kljuke do čela ne zatlačenega odbijača vsporedno z vozovo osjo...................
Dopuščene mere za ) za ljudi.....................
uže obstoječe vozove \ za blago..................
§• 16. Dolgost Stikal (pripon) od čelne strani odbijača do notranje strani zatikalnega oboda (ušesa) merjena
pri popolnoma stegneni priponi....................
Vozovom, kar jih jo uže zdaj, ne postavljajo se nikake mere.
§17. Mali premer poprečnega preseka zatikalnih obodov
na dotikališči natežne kljuke.....................
Dopuščena mera za } za tovor........................
zdanje vozove ) za ljudi.........................
§• 18. Zavarovalna (zasilna) stikala. Vsa železnocestna vozila naj imajo na vsakem čelu po eno ali dve zasilni sti-
Največina	Najmanjina
milimetrov	milimetrov
1065	1020
(1070)	'
	940
	(900)
1760	1710
(1800)	(1700)
—	340
	(300)
—	300
400	300
(430)	—
(430)	(223)
550	450
35	30
—	(25)
	(22)
kalni (spenjalni) pripravi, s katerima se ubrani pretrg vlaka, kadar bi se zlomilo glavno stikalo. Torej se smejo doslej sploh zapovedane zasilne verige (lanci) nadomestiti z osrednjim zasilnim stikalom. Ali vsekakor bodi mogoče takšne priprave stakniti s takimi železnocestnimi vozovi, kateri imajo zasilne verige.
§. 19. Razstoj onih delov ne napetih stikal, ki najniže visé, od zgornje ploskve kolejnicne, kadar je voz poln tovora, kolikor ni moči stikal obesiti...................
§. 20. Vsak voz za ljudi ali blago mora imeti nosilne vzmeti.
§. 21. ZavorniČne ročice morajo biti tako uravnane, da se, če pritegneš zavornico, zavrté na desno (t. j. v tisto mer kakor kazalci kake ure).
§. 22. ZaviraŠka sedala na tovornih vozovih naj bodo tako narejena, da bode, kadar stojita dve sedali eno proti drugemu, polna sprednja ploskev sedal stala zadej za potisneno odbijačevo ploskvijo.
Vodoravni razstoj sprednje ploskve od čelne
ploskve odbijačev..................................
Za dozdanje vozove ne postavlja se nikaka mera.
§. 23. Vozovi, ki se zarad mere svojih poprečnih presekov
ne morejo voziti po kaki železnici, izključujejo se od mednarodnega prometa. Dotične propise že-leznocestnih uprav dajati je na znanje udeleženim državam.
§. 24. Vsak VOZ mora na sebi imeti naslednja oznamenila (obeležbe):
1.	železnico, katere lastnina je ;
2.	zapored idoče Število;
3.	taro ali lastno težo vozila, vštevši kolesa in osi, kakor se je našla pri poslednjem tehtanji;
4.	nosilnost ali največo nakladno težo; gledé vôz za ljudi to določilo ne veljâ;
5.	razstoj osi, če iznaša čez 4500 mm\ to določilo tiče se samo novih voz, ki se zdelajo;
6.	posebno naznambo, če so osi radijalno premične.
§. 25. Ključanice na vozéh za ljudi v mednarodnem prometu,
ako se dveri teh voz sploh s ključem zaklepajo, naj ustrezajo eni ali drugi izmed ključevih podoh, ki so predočujeta v priloženem načrtku dvojnatega ključa.
Naj večina	Najmanjina
milimetrov	milimetrov
—	75
	30
Kralj, ogerski minister za javna dela in občila, s katerim je bilo dogovarjanje o tej reči, ukrene ob enem enakšen ukaz za železnice po deželah ogerske krone.
Bacquehem s. r.
Priloga k §° 26 v členu II.
Dvojnati ključ
na vozéh za ljudi, služečih mednarodnemu prometu.
Ravni kos
(Vpisane mera so milimetri.)
O.
Ukaz ministra za trgovin« od I. februvarja 1887,
o narejanji ieleznocestnih vozil.
Odnašaje ze na razglas današnjega dne o določilih členov I in II v končnem Vpisniku U. Bernske mednarodne konferencije od 15. maja 1886, gledé tehnične Jfidnice pri železnicah, ukrepajo se niže stoječa določila in razveljavljajo ob enem ^8a nasprotna ukazila, sosebno ona v §. 24 ukaza trgovinskega ministerstva od ianuvarja 1879 (Drž. zak. št. 19) o sestavljanji projektov gledé železnic in o Sadnih z njimi zvezanih poslovih, namreč:
(8l»v«nUch.)
§• 1.
Načrte za nova železnocestna vozila (lokomotive, vozove itd.) treba je brez izimka predložiti v odobrenje trgovinskemu ministerstvu, predno se naročč.
Isto veljâ za predelovanje dozdanjih vozil, če se ima predrugačiti vzornica (tipa).
Kadar gre za poznejšo (dopolnilno) nabavo vozil na podlogi takih tipnih črtežev, ki so uže bili odobreni brez določene omejitve, bode dovolj, če se naznani namera, naročiti taka vozila, ter v misel vzame, da so dotični črteži bili odobreni.
§. 2.	'	I
Sestavljaje v §. 1 omenjene načrte treba se je najstrože držati za edinstvo nemških železnoeestnih uprav veljajočih zavezljivih določil, kakor jih je po tehničnih domenilih edinstva v oziru na zgradit jo in vršbene uredbe glavnih železnic uredila tehnična komisija edinstva na podlogi ukrepov zbora tehnikov bivšega dne 19./20. maja 1882 v Gradci in dne 28./30. julija 1886 v Salcburgu. Kak odstop od teh določil treba je, kadar se načrti predlagajo, posebej podkrepiti z razlogi, in predno se izvede, potrebuje tak odstop v vsakem posamičnem slučaji posebnega dovoljenja sè strani trgovinskega ministerstva.
§. 3.
Pričujoči ukaz pride v moč z dnem, katerega bode razglašen.
Kralj, ogerski minister za javna dela in občila, s katerim je bilo dogovarjanje o tej reči, ukrene ob enem enakšen ukaz za železnice po deželah ogerske krone.
Bacquehem s. r.