PRIMORSKI dnevnik )e začel izhajati v Trstu ! 13- maja 1945, njegov 1 Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 Po 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
C-. “< ic p
^
6 G) C 2
o £ 2
T! p 53
_rnxz
/•. *•*-	'zr
o O	>
f‘ r	c.	_	^
p; c	j>	Z	9.
ije)
o
f-
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 184 (12.815)
Trst, torek, 4. avgusta 19£
:A
ro
Položaj v Zalivu je vsak dan bolj zapleten in ničesar ne gre izključiti
Araeriško-kuvajtski tanker Gas Prince je včeraj brez težav prešel Hormuška vrata
Ivan je pričel izredne pomorske manevre - Se bodo zahodni evropski zavezniki premislili?
Bombni atentati na štiri tuniške hotele
* * * »*«,-*; r
* * *«'«»* v
9 *MU
IIi vi
.rr|Trt'S"S
M
Hotel Hannibal palače v Soussu
(telefoto AP)
TUNIZ — Štiri eksplozije, za katere si ni še nihče prevzel odgovornosti, so odjeknile v noči med nedeljo in ponedeljkom v štirih hotelih v Monastiru in Soussu v Tuniziji. V atentatih je bilo ranjenih 12 gostov, med temi je bilo tudi sedem Italijanov, ki so jih že sinoči pripeljali s posebnim vojaškim letalom v Rim, ter uslužbenec enega izmed hotelov. Najtežje je bila ranjena 28-letna Škotinja, ki je izgubila nogo, ranjena pa je bila tudi 6-letna deklica.
Do eksplozij peklenskih strojev domače proizvodnje je prišlo na predvečer vsedržavnega praznika ob 84. rojstnem dnevu predsednika Bur-gibe. Preiskovalci domnevajo, da so peklenske stroje namestili člani pro-iranskih organizacij, saj so iranski fundamentalisti že lani snovali državni udar v Tuniziji, ki je zaradi tega tudi pretrgala diplomatske odnose z Iranom.
VVASHINGTON V Zalivu je ozračje vsak dan bolj napeto. Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj odposlalo na to krizno območje štiri stare minolovce, ki so jih uporabljali že med vojno v Vietnamu in so edini, s katerimi razpolaga ameriška mornarica. Američani bodo z ladjami, ki so dolge 20 metrov, imajo 39 ton, na krovu pa 6 mornarjev, odstranili mine s plovnih poti Zaliva, da bi s tem omogočile varen prehod kuvajtsko-ameriš-kim tankerjem. Štiri stari minolovci pa potujejo na vojaški transportni ladji, da bo verjetno trajalo kar nekaj časa preden bodo dospeli v Zaliv. Kot alternativo minolovcem imajo Američani posebne helikopterje za iskanje morskih min, tudi ti pa ne bodo na razpolago v Zalivu pred mesecem dni.
Iz Pentagona so včeraj zanikali izjavo iranskega namestnika zunanjega ministra Bešeratija, ki je dejal, da je imel helikopter, ki se je pred nekaj dnevi ponesrečil v Zalivu, podtaknjeno bombo. Potrdili so, da je šlo le za normalno nesrečo med pristankom.
Glasnik Bele hiše Mariin Fitzvvater je včeraj uradno izjavil, da Reaganova administracija nikakor ne odstopa od
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
0	—
-J*
2
1	~ o
V
Cossiga v Valtellini
MILAN — Valtellini ponovno grozi nevarnost nalivov. Vremensko stanje se namreč naglo slabša, gledanje meteorologov pa je kar pesimistično. S slabšanjem vremena se je v dolini ponovno pojavil strah pred novimi plazovi, usadi in poplavami. Prav zaradi tega je v Valtellini izbruhnila tudi prva demonstracija.
Pri Ardennu se je zbralo kakih sto ljudi, ki je zahtevalo od družbe Enel naj takoj ustavi dela na porušenem bregu Adde. Na dan prve katastrofalne poplave so tisti del brega porušili kar vaščani, ki so tako vsaj delno omejili škodo na bližnjem jezu. To, da se skušajo zdaj braniti popravil, je lahko dokaz, da si ne delajo utvar glede bližnje prihodnosti doline, da ne izključujejo možnosti novih poplav.
Primer Valtellina pa si je že utrl pot do rimskega javnega tožilca, ki je na zahtevo zelenih in WWF odprl preiskavo o morebitnih odgovornosti javnih upraviteljev pri posledicah naravne tragedije. Že danes bo vsekakor v dolini minister za civilno žaščito Gaspari, medtem ko bo v četrtek na obisku predsednik republike Cossiga.
Vladne stranke so si razdelile predsedstva komisij
RIM Razprava o zaupnici vladi se je od včeraj s senata preselila na Mon-tecitorio. Po tej obveznosti se bo parlament spoprijel s prvo zakonodajno oviro, saj bo razpravljal in naj bi tudi izglasoval zakon, ki bi moral omogočili jesenski referendum o jedrski energiji in o sodstvu. O referendumih pa je že izbruhnila polemika. PSDI je napovedala skupaj z DP, zelenimi, neodvisno levico in radikalci predložitev resolucije, ki zahteva zamrznitev del pri gradnji jedrskih elektrarn Trino in Montalto di Castro ter seveda zaprtje stare elektrarne v Latini. Socialdemokratska poteza je že povzročila proteste liberalcev, kritizirali pa so jo tudi socialisti.
Parlamentarne skupine vladne večine so si medtem razdelile predsedstva Parlamentarnih komisij, ne da bi se zmenile za proteste komunistov. Tako v Palači Madama kot na Montecitoriu bo KD predsedovala sedmim, PSI štirim, PRI in PSDI pa bosta imeli po onega predsednika. Liberalci se bodo v senatu zadovolili s komisijo za evropska vprašanja, medtem ko bodo imeli v poslanski zbornici le enega Podpredsednika.
Imena večine predsednikov niso še znana. KD se bo o svojih imenovanjih odločila danes. Med poslanci KD vlada precejšnje nezadovoljstvo, ker so izgubili komisijo o kulturi, ki v bistvu nadzoruje javno šolstvo, in jo prepustili laikom. O predsedniku se socialisti Pogajajo z republikanci, prav tako tudi za komisijo o prevozih in komunikacijah, da niso izključena presenečenja v zadnjem trenutku. Nedeljski dogovor med petimi strankami vladne koalicije predvideva, da bo imela KD v poslanski zbornici komisije za zunanje zadeve, za pravosodje, za proračun, za okolje, za delo in kmetijstvo, v senatu pa komisije za ustavna vprašanja, za obrambo, za proračun, za finance, za šolstvo, za javna dela in za kmetijstvo. PSI naj bi imela v poslanski zbornici komisijo za ustavna vprašanja, za obrambo, za zdravstvo in naj bi z republikanci izbirala med komisijo za kulturo ali prevoze. V senatu bodo socialisti imeli komisijo za delo, za zunanje zadeve, za zdravstvo in industrijo. Republikanci bodo med drugim dobili pravosodno komisijo v senatu, PSDI pa komisijo za okolje v senatu in za finance v poslanski zbornici.
G. R.
Ob spornih podatkih končnega petkovega obračuna
»ZDA krive za pokol v Meki« Homeini napada tudi Riad
TEHERAN Vodja islamske revolucije Homeini je včeraj javmvmagovoril svoje somišljenike in ostro napadel Američane. Govor je bil namenjen 150-tisočim Irancem, ki se trenutno nahajajo v Meki na vsakoletnem romanju. Homeini je izjavil, da je petkov pokol v Meki zakrivila Saudska Arabija po navdihu ZDA. »Z Ameriko, ki bo morala plačati za zločine v Meki, bomo obračunali ob pravem času«, je zagrozil Homeini, ki bi rad »odrešil Meko in Medino, islamska sveta kraja, Saudske oblasti«.
ZDA so demantirale sleherni vpliv na Saudsko Arabijo, ogorčeno zavrnile obtožbe o soodgovornosti za poseg saudskih varnostnih sil med petkovimi izgredi v Meki, ki so povzročili toliko mrtvih in ranjenih v svetem mestu islama.
Dokončni obračun žrtev je vsekakor še nepopolen. Iranci trdijo, da je v Meki umrlo 600 iranskih vernikov, 4.500 pa naj bi jih bilo ranjenih, medtem ko saudski viri poročajo o 402 mrtvih in 649 ranjenih. Iranci med drugim razlikujejo tudi med žrtvami, ki so v Meki postale »mučeniki« (v kolikor mrtve) in tistimi, ki so še žive, a v saudskih rokah.
Glede izvora spopadov pri Meki pa so saudski viri informacij posredovali vest, da so lani na letališču v Džidi zaplenili iranskim vernikom na poti v Meko 95 kovčkov, v katerih so skrivali kar 51 kilogramov razstreliva, ki -naj bi služil za atentate v svetem kraju. Saudski tisk je tudi objavil vest, da je iranska vlada mobilizirala 20.000 pasdaranov, ki naj bi morali, primerno izurjeni, zanetiti nerede v Meki.
Na sliki (Telefoto AP): teheranski vodja Homeini
Reakcije v Italiji na dogajanja v Zalivu
KD in KPI enotni: besedo naj ima OZN
RIM V italijanskih političnih krogih se je razvnela izredno ostra diskusija glede ameriške prošnje, da bi Italija odposlala v Zaliv nekaj svojih minolovcev.
Zunanji minister Andreotti tudi tokrat ponavlja, da mora OZN poiskati ključ za rešitev sedem let trajajočega iraško-iranskega spora. Andreotti se v tem naslanja na zadnjo resolucijo Varnostnega sveta o takojšnji prekinitvi zalivskega spopada, katerega so iranski politični veljaki dejansko že odklonili, niso pa še tega lormalno sporočili generalnemu tajniku svetovne organizacije. O perspektivi neposrednega sodelovanja italijanskih sil v Zalivu pa je zunanji minister dejal naslednje: »Počakajmo na odgovor OZN... eno stvar naenkrat...«
To možnost izredno negativno ocenjujejo komunisti, namestnik predsednika parlamentarne skupine Adalberto Minucci je namreč mnenja, da mora Italija ohraniti neke vrste nevtralnost in bi s tem prispevala k začetku poga-janj.
Diametralno nasprotne pozicije imajo socialisti, socialdemokrati, liberalci in republikanci. Craxi je včeraj dejal, da morajo zahodne evropske zaveznice pomagati Američanom pri zaščiti svobodne plovbe v Zalivu, vprašanje ima namreč takšno razsežnost, da je enostavno ni mogoče prezreti. V tem slogu se je včeraj izrazil tudi liberalec Egidio Sterpa, ki je dejal, da si ne moremo za vselej »umivati roke«. Glasilo PRI La voce repubblicana je, posredno, ostro kritiziralo zunanjega ministra. V današnjem uvodniku namreč piše, da čakanje na OZN še ne pomeni rešiti vprašanje.
Pet mrtvih v letalski nesreči pri Bovcu
MARJAN DROBEŽ
BOVEC — Prebivalce Posočja in turiste, ki letujejo na tem območju, je globoko pretresla letalska nesreča, ki se je zgodila v nedeljo okoli 16.15 ure. Tedaj je eriomotorno šolsko letalo YU-CDB, ki ga je upravljal 28-letni poklicni pilot Zvonko Bučko, član letalskega kluba iz Maribora, strmoglavilo v gozdiček pri sotočju reke Soče in potoka Lepene, v začetku Doline Lepena. Pri nesreči so umrli pilot in vsi štirje potniki v letalu.
Sodeč po ugotovitvah preiskav - opravili so jih komisija uprave za notranje zadeve iz Nove Gorice, dežurni preiskovalni sodnik temeljnega sodišča iz Nove Gorice Jernej Kovše in zvezna letalska komisija iz Beograda - so razjasnjeni poglavitni vzroki in okoliščine te tragedije. Letalo je izvajalo panoramski izletniški polet nad
Bovcem, oziroma Gornjim Posočjem, pri tem pa je letelo prenizko. Zaradi tega je s krilom zadelo v žico za vleko sena, ki je bila razpeta v dolini. Treščilo je v že omenjeni gozdiček, pri čemer je bilo letalo povsem uničeno, potniki pa so vsi umrli. Pri njih so ugotovili zlasti poškodbe na glavi. Levo krilo letala je žica za vleko sena dobeseno odrezala od letalskega trupa ter so ga našli približno 200 metrov daleč od mesta nesreče na travniku na drugem bregu Soče. Pri identifikaciji ponesrečencev v Bovcu je sodeloval tudi zdravnik specialist iz goriške bolnišnice dr. Vasja Klavora, ki se je v nedeljo mudil v Posočju. V letalski nesreči so poleg pilota, že omenjenega Zvonka Bučka, ki je bil kot poklicni pilot zaposlen v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju, življenje izgubili še: 30-letni elektromonter Mirko Pavšič iz Pirana, 32-letna medicinska sestra Irena Žetko iz Kopra, 32-letna administratorka Nevenka Men-
hart iz Kopra ter 28-letni študent Vladimir Kverh iz Bovca. Vsi so bili člani kajakaškega kluba Kajak v Bovcu.
Enomotorno šolsko letalo YU-CDB je priletelo iz Maribora zato, da bi v Bovcu prevzelo jadralno letalo, ki je v nedeljo sodelovalo na letalskem mitingu v Bovcu in ga odvleklo nazaj v Maribor. Pilot pa je v zahvalo za sodelovanje s kajakaši ob tem popeljal na panoramski letalski izlet omenjeno skupino članov kajakaškega kluba Kajak v Bovcu. Odpeljali so se na svojo zadnjo vožnjo z letalom, v smrt.
Danes, v torek, bodo v goriški bolnišnici dr. Franc Derganc izvedenci sodnomedicinskega inštituta iz Ljubljane opravili obdukcijo trupla pilota Zvonka Bučka. Trupla ostalih ponesrečencev pa so bodisi že ali pa jih bodo še prepeljali v kraje njihovega prebivališča, kjer jih bodo pokopali.
• Tanker Gas Prince
NADALJEVANJE S 1. STRANI
načrta, ki si ga je zastavila, da bodo tako njene vojaške ladje še vedno ščitile tankerje v Zalivu. Verjetno je Američane nekoliko ohrabrilo dejstvo, da je včeraj tanker Gas Prince srečno priplul čez Hormuška vrata. Fitzwater je dejal, da ne obstaja nobene vzroč-no-posledična zveza med dogajanjem v Zalivu in tistim v Meki, prepričan pa je, da med Riadom in Teheranom ne teče dobra kri, Saudska Arabija je namreč ena izmed najbolj zvestih ameriških zaveznic v tem delu sveta.
Po besedah glasnika Bele hiše bi se evropski zavezniki lahko premislili glede sodelovanja v »čiščenju« Zaliva. Na to misel, ga je verjetno zanesla izjava francoskega ministrskega predsednika Chiraca, ki je v televizijskem intervjuju grozil Iranu, da v primeru napada na francoske interese ne bodo ostale francoske vojne ladje križem rok. Baje se za možnost neposredne vojaške prisotnosti v Zalivu ogreva tudi Thatcherjeva, ki je sicer v prejšnjih dneh gladko odklonila ameriško vabilo.
Radio Teheran je včeraj oddal sporočilo varuhov revolucije, v katerem piše, da bo iranska mornarica do četrtka zvečer izvedla vzdolž vse obale izredne manevre imenovane »mučeniš-tvo« in zato naproša zaustavitev vsega pomorskega in letalskega prometa v Omanskem morju in v iranskih ozemeljskih vodah.
Iranska tiskovna agencija Irna je včeraj sporočila, da so v sobotni ofenzivi v centralnem delu iraško-iranske fronte iranski vojaki ubili ali ranili kar 10 tisoč Iračanov. Hudi boji naj bi se odvijali v goratem predelu Mei-mak, ki naj bi ga iranske sile osvojile prejšnji teden. Iz istega vira se je tudi zvedelo, da so v spopadih, od 40 do 100 odstotno, uničili kar 14 iraških brigad.
Po drugi strani ni iraška tiskovna agencija Ina v zadnjih dneh nič poročala o morebitnih hujših spopadih na območju Meimaka. Agencija je objavila vest, da je bila rezidenčna četrt Basre »pod kriminalnim ognjem iranskega topništva«.
Iranski mudžahedini, ki se borijo proti homeinijevemu režimu, so včeraj sporočili vest, da so v zahodnem Iranu ubili ali ranili 114 varuhov revolucije. Kot običajno so sporočilo po teleksu iz Bagdada poslali na Ciper.
Izraelska vojska obkolila mesto
Izredna napetost v Gazi po nedeljskem atentatu
JERUZALEM — Od predsinočnjim je mesto Gaza v bistvu odrezano od sveta, saj je izraelska vojska obkolila mesto in z orožjem preprečuje ljudem prihod ali odhod. Ta izreden ukrep so sprejeli po nedeljskem atentatu, v katerem je bil s streli iz pištole pri belem dnevu ubit neki kapetan izraelske vojaške policije. Oblasti niso še izsledile morilca, prav tako niso ugotovile, ali je bil atentat delo posameznika ali pa akcija organizirane skupine. Vsekakor je odgovornost že prevzela skupina »enota 17« iz sklopa palestinskega Al Fataha.
Zapora je povzročila izredne nevšečnosti in seveda skrajno napetost. Predsinočnjim je namreč vojska preprečila, da bi se arabski delavci vrnili na svoje domove z dela v Izraelu, včeraj dopoldne pa so tisočim preprečili, da bi odšli na delo v Izrael. Po vsem sodeč bo zapora v veljavi še danes.
Izraelski obrambni minister Rabin je včeraj opravičeval ukrep »zaradi izrednosti nedeljskega atentata«. V bistvu je to le poskus okupacijskih sil, da z izrednimi posegi utišijo proteste židovskih skrajnežev in desnice, ki že zahteva smrtno kazen za teroriste. Bivši župan Gaze Rašad Sava je atentat obsodil, a je obenem poudaril, da je v Gazi napetost dosegla vrelišče zaradi izraelske politike na zasedenih arabskih ozemljih in zaradi nedavnih izjav namestnika obrambnega ministra Dekela, da bi bilo treba izseliti vse Arabce iz Gaze in s Cisjordanije. Minister brez listnice Weizman pa je izjavil, da se ne sme kriminalizi-rati vsega arabskega prebivalstva Gaze, saj terorizem podpira le peščica skrajnežev.
Resnici na ljubo izraelsko gospodarstvo potrebuje ceneno delovno silo iz Gaze, prav tako krvavo potrebujejo za svoj obstoj izraelske delodajalce Arabci iz Gaze.
Porast potrošnje naftnih derivatov
RIM — V teh dneh je Zveza petrolejskih industrij-cev objavila podatke o porabi petroleja in naftnih derivatov v teku junija. V primerjavi z istim obdbo-jem lani so zabeležili znaten porastek v višini 14 od sto.
Poraba gorilnega olja za električne centrale je skokovito narastla za 50 odstotkov. Temu dejstvu je po mnenju Zveze botroval manjši energetski doprinos jedrskih in hidroelektričnih central in predvideno večje povpraševanje po električni energiji. Tudi poraba bencina in dizelskega goriva je znatno porastla, za 9,1 odstotka oziroma 12,3 odstotka. Porastek naj bi bil odvisen od večjega turističnega pritoka in cene goriva za prevozna sredstva, ki se ni bistveno spremenila v minulih sedemnajstih mesecih. Gre omeniti, da je navada po razčlenjenih počitnicah v vikendih, nedvomno pripomogla k večjemu povpraševanju po gorivu za avtomobile. Pri vsem tem je padlo le povpraševanje po plinskem olju za ogrevanje. V teku junija so prodali 2,7 odstotka manj kurilnega olja kot lani v istem obdobju.
Turistični val zatrpal Kako bo z odplačevanjem
jugoslovanskih dolgov?
ceste v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Dolgo pričakovani val tujih turistov je končno prišel in kot kaže, je zatrpal ceste. S številnih koncev Jugoslavije so namreč v nedeljo prihajala sporočila o kolonah in zastojih.
Precejšnja gneča je vladala že na mejnih prehodih. Na najbolj obremenjenem Šentilju, je samo v nedeljo vstopilo približno 140 tisoč turistov, kar je po okvirnih ocenah skoraj 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Še bolj obremenjeni so bili prehodi z Italijo, od koder je minuli konec tedna pripotovalo kar 250.000 gostov.
Informativni center AMZ Hrvaške je sporočil, da je promet na vseh pomembnih magistralnih cestah zelo gost. Jadranska magistrala je bila obremenjena predvsem v južni smeri, na odcepih za turistična mesta pa je kljub posredovanju milice promet potekal zelo počasi. Na Rupi so vozila stala v do pet kilometrov dolgi koloni za vstop na Reko. V samem mestu je vladala precejšnja gneča, podobno pa je bilo tudi na izhodu iz Kraljeviče. Motorizirani turisti so zamašili tudi Split. V večernih urah so pričakovali še povečan promet od morja proti notranjosti, predvsem na liški magistrali na cesti Reka - Karlovac.
Trajektna pristanišča so bila zelo oblegana, tako na severnem kot na južnem Jadranu. Trajekti so pluli bolj ali manj brez prestanka, kljub temu je bilo potrebno precej čakati, v Jablancu denimo kar debelih pet ur. Jadrolinija je uvedla dodatne trajekte za Cres, Rab, Hvar in Vis. (dd)
BEOGRAD - Predstavnik zveznega ministrstva za zunanje zadeve je v imenu vlade tujim in domačim novinarjem pred dvema tednoma sporočil, da je odložitev odplačila tujih dolgov samo »sezonska premostitev« pomanjkanja deviz, običajna zd to državo in da bo Jugoslavija tudi v prihodnje redno vračala svoje dolgove. Prejšnji četrtek pa je Janez Zemljarič, podpredsednik Z/S, delegatom skupščine Jugoslavije sporočil, da je, položaj glede odplačila dolgov zelo težak in da bo vsak dan težji, ker očitno v naslednjih petih letih ne bo mogoče odplačati celo 76 odstotkov glavnice in vseh dospelih obresti, ker bi to preveč obremenilo devizne dohodke države - da se iščejo načini za odložitev finančnega kraha. Kdo je torej govoril resnico sprašuje Jug Grizelj v Slobodni Dalmaciji in daje prednost Janezu Zemljariču, ki je znan po tem, da težko obljublja nekaj, kar ne bi mogli izpeljati.
V tem kontekstu opozarja, da po vsem svetu prižigajo rdečo luč v trenutku, ko zadolženost neke države preseže 20 odstotkov njenega deviznega priliva in sprašuje, kako je mogoče, da so delegati zvezne in republiško-pokrajin-skih skupščin takorekoč že pripravili kovčke in odšli na skupščinske počitnice, ne da bi vladi postavili vprašanje, kdaj bo razpravljala in odločala o likvidnosti države. »Kako je mogoče, da pri nas prižgemo rdečo luč vedno šele tedaj, ko nam motor že zavre,« se sprašuje Slobodna Dalmacija, (dd)
Prva aretacija v zvezi z begom Vallanzasce
GENOVA — V Genovi so včeraj aretirali mladega karabinjerja, pripadnika petčlanske straže, ki je neuspešno pazila na kriminalca Renata Val-lanzasca. Presenetljivo vest je potrdil tudi sodnik Pio Macchiavelli, ki od včeraj vodi celotno preiskavo o slikovitem begu znanega morilca.
Iz dobro obveščenih virov izhaja, da ni aretirani karabinjer podčastnik, ki je vodil spremstvo, temveč eden izmed štirih članov straže. V istih krogih se tudi šušlja, da so mladega karabinjerja zaprli zaradi obrekovanja. Pred sodniki je namreč izjavil, da je obvestil podčastnika o pomoti, ki je nastala, ko so Vallanzasco namestili v zgrešeno kabino, kar pa so ostali člani spremstva odločno zanikali.
Macchiavelli je izjavil, da bo v kratkem ponovno zaslišal peterico karabinjerjev, najprej pa bo preveril verodostojnost Vallanzascovega telefonskega sporočila neki zasebni milanski radijski postaji.
Z mesecem junijem je potekel enoletni mandat predsedniku predsedstva Zveze socialistične mladine Jugoslavije Hashimu Rax-hepiju, predstavniku avtonomne pokrajine Kosovo, po nacionalnem ključu je bila tokrat na vrsti, da imenuje svojega kandidata, Slovenija. Pri mladinski organizaciji se kot v vseh predstavniških organih federacije strogo držijo nacionalnega ključa, nekaj pa se je tokrat le zataknilo.
Prvi »alarmni« signal so dali slovenski mladinci že pred enim letom med svojim kongresom v Krškem. Takrat je ZSMS imenovala v zvezno predsedstvo Sandija Češka in Boruta Šukljeta, sprejela pa je stališče, da ni nujno, da bi eden od njiju bil tudi bodoči predsednik. Vpeljana praksa je sicer velela, da bi to mesto zasedel profesionalni član predsedstva (Sandi Češko), slovenski mladinci pa so se odločili, da bodo ocenili njegovo enoletno delo v zveznem organu in šele nato odločali o slovenski kandidaturi. Želeli so namreč uveljaviti stališče, da ne obstaja vnaprej določena pravica tistega, ki je izvoljen, da avtomatično postane predsednik, ko je njegova republika na vrsti.
Nov veter je tako zavel v slovenski mladinski organizaciji. V tem duhu so letos, in to prvič, med volitvami predsedstva univerzitetne konference ZSMS v Ljubljani, volivci lahko izbirali med dvema skupinama, ki sta predstavili vsak svoj program. Nadalje, študentje ljubljanske Univerze so zahtevali, da bi bilo za mesto rektorja letos prvič več kandidatov z različnimi programi, o izbiri pa se je odločalo na tajnem glasovanju.
Kot logična posledica so se zato mladi odločili, da bodo imenovali svojega kandidata za mesto predsednika predsedstva ZSMJ po najbolj demokratični poti. Za to mesto so kandidirali Sandi Češko, Jožef Školč in Željko Cigler, slednji pa je bil po večmesečnem volilnem boju imenovan tudi za kandidata na najvišje mesto v državi. Presenečenj pa še ni bilo konec. Kljub temu, da so Željka Ciglerja podprla vsa vodstva republiških in pokrajinskih organizacij, zvezna konferenca ZSMJ slovenskega kandidata ni izvolila.
Ciglerja, 28-letnega dipolomiranega politologa, smo pred kratkim obiskali, da bi nam razjasnil okoliščine, ki so privedle do tega edinstvenega volilnega poraza v povojni zgodovini Jugoslavije .
V Jugoslaviji se širijo govorice o obstoju »slovenskega sindroma«. Slovenski mladinci so se namreč na svojem zadnjem kongresu v Krškem pogovarjali o temah, ki so bile doslej tabu-tema za širšo jugoslovansko družbo. To naj bi jih privedlo na rob jugoslovanske mladinske stvarnosti, ki naj ne bi razumela naprednega značaja njihovih predlogov. Kako ti to komentiraš?
Mislim, da »slovenski sindrom« ne obstaja in to iz vrste razlogov. Res je, da smo v Krškem sprejeli nekaj, za dosedanje delo mladinske organizacije, nevsakdanjih sklepov. Obravnavali smo ukinitev smrtne kazni (to je zahtevala KPJ že pred vojno), vprašanje političnih jetnikov, neodvisnost sodstva, ukinitev verbalnega delikta, (obstaja namreč očitno protislovje med z ustavo zagotovljeno pravico do svobode misli in govora in verbalnim deliktom), civilno služenje vojaškega roka, to so vprašanja o katerih se v jugoslovanskem političnem prostoru ne govori. Ta pa zadevajo vso jugoslovansko družbo in niso torej izključno slovenskega značaja. Jasno nam je tudi, da so nekatera okolja do tega vprašanjem bolj pozorna, druga pa manj, med mladimi obstajajo namreč kar precejšnje razlike, to pa še ne pomeni, da smo na eni strani Slovenci, na drugi pa ostali.
Mladini so očitali, da se ubada z vprašanji, ki se jih ne tičejo.
To ni res in niti ne more biti res. Drži, da smo doslej v mladinski organizaciji večkrat razpravljali le o mladinskih delovnih akcijah, ideoloških in idejnih vprašanjih in podobnem, bila pa je to naša velika napaka. Nismo se namreč ukvarjali s konkretnimi vprašanji, z zagotavljanjem osebnih dohodkov, izobraževanjem, štipendiranjem. Ali ni mogoče predvsem naše vprašanje ekonomskega razvoja Jugoslavije, ali se vedno večja brezposelnost mladih nas ne tiče?
Zato je bilo v vseh predvolilnih razpravah večkrat poudarjeno, da bi morali za to najodgovornejšo funlcijo imenovati človeka, ki ima čimveč izkušenj in znanj s področja družbenoekonomskih odnosov. Edino tako lahko postane mladinska organizacija resen politični subjekt, ki se ukvarja z razvojnimi vparašanji, do katerih ni doslej nastopala iz samostojnih pozicij.
Nesojeni predsednik ZSMJ Željko Cigler o aktualnih vprašanjih jugoslovanske družbe
FABIO GERGOLET
Željko Cigler
Pomembno je vprašanje samostojnosti akcije in kadrovanje mladinskih organizacij. V tem pogledu lahko trdimo, da so Slovenci za korak pred ostalimi.
V Sloveniji je mladinska organizacija zelo samostojna in je doslej izbojevala pomembne dosežke. Na iniciativo mladinske organizacije v skupščini nastajajo pa tudi padajo zakoni, še več, mladinska organizacija je tudi močno botrovala padcu ministrskih kandidatov (op. ur. med drugim je ZSMS dosegla neizvolitev Natana Bernota, pristaša gradnje jedrskih central, ekstenzivnega modela razvoja in energetsko preveč potratne industrije), novembra pa bo v skupščini, na naš predlog, sprejet zakon o prepovedi gradnje jedrskih central v Sloveniji do konca stoletja.
Tisti, ki niso podpirali tvoje kandidature, so se vselej sklicevali na tisti del programa, v katerem si ti strmel za »pluralistično, demokratsko in samostojno ZSMS«. Spraševali so se kaj pravzaprav pomenijo ta »osebna gledanja« slovenskega kandidata.
Moja gledanja so slovenska le toliko, v kolikor so pisana v slovenščini, odpirajo pa vsebinska vprašanja političnega in gospodarskega razvoja Jugoslavije in izhajajo iz statuta ZSMJ in kongresnih dokumentov. Rešitev številnih jugoslovanskih problemov pa ne bo mogoč, brez odprtega, tolerantnega in strpnega dialoga na podlagi arumentov in to v odprtem političnem prostoru, v katerem se bodo enakopravno srečevali programi. Politični pluralizem zato ne pomeni strankarski pluralizem in se veže na obstoj samostojnih političnih subjektov in interesov, ki jih ti zastopajo. Ti interesi pa se lahko dopolnjujejo, lahko so med sabo enotni, lahko si nasprotujejo, ali pa so si celo lahko v konfliktu; to pa pomeni, da so si s tem v konfliktu nosilci interesov.
Nastajajo tudi nova družbena gibanja, ki zajemajo različne sfere našega dogajanja, ekologijo, varnost in obrambo ter izobraževanje. V našem družbenem okolju se vsi zavzemajo za približno isti cilj: svobodnejšo, demokratičnejšo, pravičnejšo in v svet odprto samoupravno varianto socializma, tako imenovanega socializma »s človeškim obrazom«.
Vendar je za dosego tega visokodonečega cilja potrebna ekonomska baza, ki pa je samoupravljanje še ni zgradilo. Nasprotno, kaže, da gre gospodarski razvoj Jugoslavije v čisto na-sporotno smer.
Samoupravljanje je nedvomno dober gospodarski model, saj ga namreč vse bolj pogosto uvajajo tudi na Zahodu, veliko vprašanje pa je, kako bomo mi resnično uveljavljali samoupravni sistem. Nahajamo se na razpotju: ena pot vodi preko gospodarskih reform do demokratičnejših družbenih odnosov, druga pa pelje v unitaren, centralističen sistem, kar pa pomeni konec samoupravnega fenomena. Odločiti se moramo za pomembne gospodarske reforme.
Naše gospodarstvo moramo preusmeriti na intenzivnejši model razvoja, ki bi ne temeljil na konceptu razvoja težke industrije, ki zahteva veliko kapitala, energije, nekvalificirano delavno silo in ki uničuje okolje ter zahteva močno zaščitniško vlogo države. Postavlja se tudi vprašanje priznavanja in dopuščanja ekonomskih zakonitosti. To zahteva tudi drugačno družbeno nadgradnjo in demokratizacijo, predvsem pa večjo vlogo skupščine. Boriti se moramo, da bomo v skupščini res razpravljali in odločali in ne le potrjevali sklepe, ki so sprejeli zunaj teh okvirov. Skupščine se morajo oblikovati na principu svobodnih volitev in morajo imeti v rokah vso pristojnost za odločanje.
V tem kontekstu morajo imeti menežerji in upravljalski sloji moč odločanja, nima namreč smisla, da vsi o vsem, hkrati pa nihče o ničemer ne odloča. Rešiti moramo vprašanje kompetenc in usposobljenosti. To zahteva znanstveno tehnološka revolucija, večjo moč pa morajo imeti tisti, ki so bolj sposobni in uspešni. Naloga delavskih svetov pa naj bo ta, da nadzorujejo in volijo svoje upravljalce na osnovi opravljenega dela. Podpirati moramo tudi zasebno pobudo in nagraditi moramo tiste, ki dobro poslujejo.
S temi zahtevami pa niste bili povsem uspešni.
Ne bi rekel, da nismo bili uspešni. Na volitvah sem bil sicer poražen, ne smemo pa pozabiti, da je za mojo kandidaturo glasovalo 59 delegatov, le 9 od teh pa je bilo iz Slovenije; lahko torej trdim, da širok krog mladih podpira naš program. Kar se pa tiče predsednika predsedstva bomo verjetno Slovenci vrnili mandat, da bi na ta način na konkretnem primeru odprli razpravo o avtomatizmih v kadrovski politiki.
Odločili smo, da bomo mi poskusili postaviti nove, netradici-onalne načine odločanja. Naš konkretni primer — več kandidatov s svojimi programi in o katerih se je odločilo na tajnem glasovanju je naletel na velike odpore tudi zaradi tega, ker je enkrat vpeljan model lahko uporabljiv tudi v drugih primerih. Doslej je avtomatizem silil nekoga k nedelu, saj je po treh-štirih letih, če se ni nikomur zameril (z nedelom pa to ni težko) lahko samo napredoval. Sedaj pa se vso to postavlja pod vprašaj. Ne želimo več avtomatizmov, ne maramo tistih, ki napredujejo brez dela, hočemo delavne, uspešne ljudi, ki imajo za seboj bazo. Tako bi se marsikateri stolček zamajal... V tem je bistvo vsega.
Po vsej F-JK se nadaljuje turistični naval
TRST — Po vsej deželi Furlaniji — Julijski krajini se nadaljuje turistični naval.
Promet na cestah je sicer nekoliko manj gost kot v prejšnjih dneh, a je še vedno zelo intenziven. Najbolj so obremenjene ceste in avtoceste, ki vodijo proti Jugoslaviji. Na mejnih prehodih Pesek in Škofije so tudi včeraj beležili več kilometrov dolge kolone, na Fernetičih je bilo nekoliko bolje, a je bila vrsta vozil na izstopu še vedno dolga en kilometer. Turisti, v glavnem gre za tuje obiskovalce iz Nemčije in Nizozemske, so namenjeni na jadransko obalo v Dalmacijo, nekateri pa tudi v bolj oddaljeni Grčijo in Turčijo. Goste čakalne kolone so se včeraj nabirale tudi ob izstopu na avtocesti A4.
Na italijanskih mejnih prehodih z Avstrijo je promet tekoč, tudi na izstopu trbiške avtoceste ni večjih zastojev. Vrste so na mejnih prehodih dolge Približno en kilometer, vendar poteka promet brez večjih ovir. Obiskovalci so večinoma italijanski turisti, ki se na Počitnice odpravljajo v vzhodno-evro-poske države.
Iz obmorskih centrov v naši deželi, Gradeža in Lignana, poročajo, da je še nekaj prostih mest na razpolago.
Vremenske razmere pa ostajajo po včerajšnjih plohah še naprej nestalne, možne so pooblačitve in posamezne nevihte predvsem v Trstu, osrednji Furlaniji in v gorskih krajih.
Na Obali več Skandinavcev obisk pa na lanski ravni
PORTOROŽ — V turistični informacijski pisarni v Portorožu so povedali, da je trenutno na Obali in Krasu 16.851 gostov, od katerih jih je 13.572 iz tujine.
Četudi so zmogljivosti na obalno-kraškem območju zasedene le 82-odstotno, je gostov še vedno toliko kot lani ob enakem času. Nekoliko boljše pa je v Portorožu, kjer so našteli 11.678 gostov, od katerih je 2.000 Jugoslovanov. V celoti je v Portorožu obisk za odstotek večji od lanskega, zasedenost pa je 89-odstotna. Gostov imajo več le v obalnih kampih, kjer je trenutno prijavljenih kar 22 odstotkov več kampistov kot v začetku lanskega avgusta.
Med tujci je letos več Skandinavcev, Američanov in Francozov.
Podatki s primorskih mejnih prehodov, kjer turisti vstopajo v treh ali petih kolonah —na prestop pa ni treba nikjer čakati več kot 20 minut—, obetajo, da se bo zasedenost v prihodnjih dneh verjetno še izboljšala. Tako je — denimo — včeraj na tem območju vstopilo v Jugoslavijo kar 139.711 tujcev, domov pa jih je odšlo le 46.360.
J. O.
Nove investicije Dežele za metansko mrežo
TRST Deželna uprava bo nakazala skoraj osemnajst milijard lir v teku leta 1989 za zaključno fazo del na metanski mreži v Furlaniji-Julijski krajini. Tako sporoča v komunikeju, v katerem tudi pravi, da na osnovi veljavnih normativov dodeljuje finančne prispevke na račun kapitala »una tan-tum«, poleg teh pa še desetletne prispevke v višini 7 od sto predvidenega in dovoljenega izdatka. Na tej osnovi bo v desetih letih nakazala še osem milijard in 690 milijonov lir.
Finančne prispevke bodo poleg občin, njihovih konzorcijev in gorskih skupnosti prejele še družba SNAM, ki bo skrbela za priključke znotraj občinskih območij in Konzorcij vodovoda vzhodne Furlanije (CAFO).
Kot je rečeno v poročilu odbornika za javna dela Bombena, gre tokrat za delno razdelitev sredstev za triletje 1987	- 1989, ki je bila sprejeta na
osnovi doslej predloženih zahtev in na osnovi stanja načrtov del, ki jih bo deželna uprava finansirala.
V seznamu prejemnikov prispevkov so tako posamezne občine, kakor tudi — iz praktičnih razlogov, da bi se birokratski postopki poenostavili - »vodilne« občine za širše komprenzorije.
Med občinami bodo teh finančnih prispevkov deležne tudi. občine Trst, Devin-Nabrežina in Dolina.
Važna pridobitev za koroške Slovence
Slovenski vestnik v novi obliki
S§m.€WlSINfSIC* §i*
L avgusta vsi na uprizoritev Mikiove Zale ’87 v Svatnah
.. \-■ ‘'N:.*
i	s§
; i« P

A.LD.L.C.M. svat*: Ločevanje bi presegalo šolo!
.>.»>•> -v.<.	,	'J ■>	.■.	'	/ ' v'-'	'	<	-.V	vV
- .. <	%	-■ ' ' >■ V"'- '	' ' ^ ^ *.N
%	< ss v v	A	-.'v'	^	%	%. .".s	•>
s	% s	,	V- V ^	V'	«V'
s, , ^ W w s > -.s ^ X 'v > > '	' i' v
A :, : . :
■■■........

„ S	v ••	4 w ■	s-	' ■»>	'4
/v.:• .v .v.vy.v .	:v.v.v.v.
•.	'	>4	4.. 4,

p«£se*rrs

: 'vx- 4y,»3h*&c ,
.	• 4> V .4' V."X'.-
SsIKS.
SAK je v .pokalu premaga! Pliberk
Podprimo
Glasbeno
Šolo
TRST — Slovenski koroški tednik SLOVENSKI VESTNIK, ki izhaja v Celovcu, si je nadel novo obleko. S prejšnjim tednom je začel izhajati v novem formatu, obenem tudi s popestreno vsebino v razširjenem obsegu in v dvobarvnem tisku. Odslej bo izhajal ob sredah.
»Postati hočemo tisti slovenski list na Koroškem«, je zapisal njegov glavni urednik Ivan P. Lukan v tej prvi številki, »ki ne samo napoveduje več odprtosti, ampak jo iz tedna v teden tudi prakticira! List bo svojim bralcem nudil obsežno orientacijo v narodno—političnih, kulturno—prosvetnih in drugih vprašanjih, sprožil bo impulze na vseh področjih življenja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in preko nje v deželi Koroški, v Avstriji in v matični domovini. Cilj preurejanja časopisa je postati širok forum za diskusijo ne samo za vse Slovence, temveč tudi za ves demokratični tabor. Slovenski vestnik bo s krepitvijo informacijske dejavnosti odprl pot k resnemu dialogu, ki naj bi bil v korist vsem.«
Tednik bo odslej imel 12 strani, predvidene so tudi redna mesečna revija in posebne priloge. Posebna novost je tudi redna rubrika s povzetki najvažnejših objavljenih člankov v nemščini.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser pa v »Besedi bralcem« med drugim pravi, »da z novim vestnikom izpolnjujemo eno najbolj pomembnih točk akcijskega programa ZSO, ki je bil sprejet na zadnjem občnem zboru«. Obenem ugotavlja, da je SV »dediščina, ki so nam jo zapustili naši predhodniki in začetniki tradicije, na
katero smo ponosni«.
Uredništvu SV gredo tudi naše čestitke in želja, da bi s svojim delom žel veliko uspehov.
Slovenija bo prispevala k finansiranju ZZS v Devinu
TRST - SR Slovenija bo z neposrednim nakazilom prispevala k finansiranju svojih študentov v okviru Zavoda združenega sveta na mednarodni šoli v Devinu. Takšen je bil rezultat pogovorov na srečanju v Ljubljani, ki sta se^ ga udeležila predstavnik Kulturne skupnosti Slovenije Franci Pivec in rektor šole v Devinu, prof. David Suttcliffe
Gre za dve štipendiji, ki bosta zaobjemali dvoletni študij, s pričetkom meseca septembra letos. V duhu kreativnega sodelovanja na prostoru Alpe Adria je to pomemben prispevek k tvorbi tesnejših medsebojnih stikov. Prvič se bo v delovanje Devinskega šolskega kolegija aktivno vključila tudi država iz vzhodno evropskega področja, je poudaril prof. Suttcliffe. Za devinsko šolo, ki se je do sedaj obračala le na mediteransko stran, predstavlja zveza s Podonavjem in srednjo Evropo možnost, ki jo že zaradi svoje geografske lege mora izkoristiti. Pomembnost takšnega povezovanja je potrdila tudi slovenska vlada, ki je predložila bogat osnutek novih možnih sodelovanj. Predlaganih je bilo več strokovnih srečanj in medšolskih obiskov, kot lansko srečanje z neko šolo v Mariboru. Dijaki devinskega zavoda naj bi sodelovali tudi pri delu Morskega raziskovalnega centra v Piranu, predavatelji zavoda pa naj bi na seminarjih izmenjevali mnenja s kolegi iz Slovenije. Naslednje leto bo v zavodu poučeval tudi predavatelj iz Slovenije, devinski šoli pa so predlagali možnost uporabe koče v Triglav-skem pogorju za aktivnosti v prostem času.
750 milijonov lir plena v ropu na avtocesti
BENETKE — Štiri ali pet oseb je včeraj zjutraj oropalo vozilo družbe »Autovie venete«, ki upravlja avtocesto Benetke — Trst. Do ropa je prišlo na avtocestni postaji San Slino di Livenza. Iz vozila so neznanci odnesli okrog 750 milijonov lir, ki so jih uslužbenci »Autovie venete« do tedaj dvignili na raznih avtocestnih postajah. V vozilu so bili trije uslužbenci, ki so skrbeli za kasiranje avtomobilskih cestnin; med ropom sta bila dva lažje ranjena: Omero Comuzzi iz Rivignana v videmski pokrajini in Maurizio Galluzzo iz Pozzuola del Friuli. Oba so takoj prepeljali na oddelek za prvo pomoč v Portogruaro, kjer pa sta se odrekla vsaki pomoči in se raje zatekla v j bolnišnico v Latisani.
Po prvi rekonstrukciji dogodkov je pet oboroženih roparjev pričakalo vozilo pri vhodu na avtocestno postajo; potem ko so uslužbence družbe »Autovie venete« prisilili, da so jim izročili denar, so zbežali s fiatom »croma«, ki so ga preiskovalci našli malo pozneje le nekaj kilometrov od avtocestne postaje. Pri begu so se roparji poslužili še drugih avtomobilov.
Na kraj ropa so prihiteli karabinjerji iz Portogruara, ki so tudi začeli preiskavo. V večernih urah še ni bilo konkretnih rezultatov.
Oropano vozilo, last neke videmske družbe, ki ima v zakupu kasiranje denarja na avtocestnih postajah, je običajno vsak dan menjalo uro in smer poti, ki jo je uporabljalo za to svoje delo.
V okviru Delovih in Kompasovih iger
Krpan v Lipiškem drevoredu
LIPICA — Sam Martin Krpan si za svoj sobotni obisk v okviru Delovih in Kompasovih poletnih iger ne bi mogel izbrati primernejšega kraja, kot so ga izbrali organizatorji tokratnega srečanja z bralci, ..ko so se odločili za Lipico. Upravljalči kobilarne, ki so v več kot 400 letih njenega delovanja ta delček sicer skopega Krasa spremenili v pravo oazo, bi bili po volji tudi dobrodušnemu popotnemu Krpanu, ki je pred stoletji v bližini po glavni cesarski cesti tovoril sol od morja. Seveda, če bi mu glači takrat na Škotovem posestvu pripravili vsaj približno tako prijazen in pester sprejem, kot so ga lipiški turistični delavci tokrat pripravili za obiskovalce Lipiške noči in za udeležence Delovih in Kompasovih iger.
Prijeten hlad gostega lipiškega drevoreda pred hotelom Maestoso je bil v soboto pozno popoldne kot naročen za nestrpne in tekmovalno razpoložene ekipe ter za njihove navijače, ki so dobro uro bodrili, a tudi karali, svoje skupine. Navijači so namreč svojo nalogo vzeli tako zares, da poleg spodbud in ploskanja ob morebitnih spodrsljajih ni manjkalo niti razočaranih žvižgov.
Preden so tekmovalci obnovili nekaj najbolj dramatičnih epizod iz bogatih dogodivščin dobrodušnega notranjskega hrusta, se je v šaljivih spretnostih pomerilo tudi nekaj mlajših gledalcev. Kljub temu je pol ure napihovanja balonov in teka v vrečah za neučakane ekipe vleklo skoraj kot šiht, saj so komaj dočakali starterjev znak za preskus spretnosti pri natovarjanju in vodenju Krpanove kobile.
V prvem navdušenju seveda ni manjkalo zmede in težav pri plezanju preko lojtrnika, iskanju in polnjenju vreče in izbiranju prave osle oziroma Krpanovega klobuka. Ko so Krpani ob pomoči sotekmovalcev premagali tudi zadnje ovire do cilja, so sodniki ugotovili, da so se najbolje odrezali
tekmovalci iz Senožeč, medtem ko so tokrat povsem zatajili njihovi nasprotniki iz Hrpelj in Kozine. Na drugo in tretje mesto so se uvrstili Dutovljam in tekmovalci Vina Kras.
Že pri naslednji igri, ki je ponazarjala Krpanovo srečanje s cesarsko kočijo, ko so morali tekmovalci pokazati svoje znanje pri vpreganju »konja«, se je vrstni red povsem spremenil. Prvi so konja vpregli in cesarja privlekli do cilja plesalci Vina Kras Sežana, za njimi so se uvrstile ekipe iz Kozine, Dutovelj in Senožeč.
Pri tretjem preizkusu, pri katerem je bila glavna naloga tesanje Krpanovega kija, se je pokazalo, da kamečka ekipa nima pravih tekmovalcev, saj si je tokrat priborila že drugo zmago, kar ji je uspelo še v predzadnji, četrti igri. Resnici na ljubo je treba dodati, da se tudi druge ekipe niso vdale kar tako, saj se je pri iskanju označene opreme, med katero so bile tudi čisto zaresne sekire, med tekmovalci vnel skoraj zaresni spopad.
Zadnji utrinek iz Krpanovih dogodivščin je bil spopad našega junaka z Brdavsom. Pri tem so na srečo namesto glav letele samo trske. Zmagovalci so si, kot se spodobi, prislužili dekliške lovorove venčke. Za konec so morali nastopajoči pokazati še svoje poznavanje jahačeve opreme, ki so si jo morali priboriti s premagovanjem različnih ovir. Ker je pri tem šlo za sekunde, so pripomočki neredko »potovali« kar po zraku, tako da se je nekaj škornjev namesto na nogah ustavilo kar na tekmovalčevih glavah. Pri tej igri so se najbolj izkazali predstavniki Senožeč, ki so se v skupni uvrstitvi s 25. točkami sicer morali zadovoljiti s predzadnjim mestom.
Delove in Kompasove igre so bile prijeten uvod v Lipiško noč, na kateri je vsakdo med številnimi obiskovalci našel kaj zase.
JANEZ ODAR
DANIELLE STEEL	32.
IvjCTiO	c!)u>ino
Prevedla	
Irena Trenc-Frelih	
Sprehajala sta se po njenem vrtu, se pogovarjala o vojni in drugih stvareh. Imela je prosto popoldne, Arthur in Elizabeth pa sta odpotovala za konec tedna. Preveval ju je občutek miru. Faye je pripovedovala Wardu o svojem otroštvu, starših, obupni želji, da bi se rešila Pennsylvanije, začetne vznemirjenosti, ko je začela delati kot manekenka, in nato zdolgočasenosti; priznala mu je, da še zdaj včasih občuti isto.
»Tako je, kot bi lahko počela še kaj več... z glavo... ne samo z obrazom in besedami. Ne bi hoptela porabiti vsega življenja samo za učenje tujih misli.«
Ta zanimiva izpoved mu je vzbudila radovednost. »Kaj Pa bi raje počela, Faye? Pisala?« Kot vedno si je hrepeneče želel njenega telesa, vendar se ni tu dalo storiti ničesar. Tokrat sta bila za spremembo vsaj sama. Ni se ji mudilo na ali s snemanja, Arthur ni postaval pri vratih s pladnjem v rokah in niša nameravala na nobeno zabavo. Vedno bolj sta si želela nekaj trenutkov samote, zato se je Faye ponudila, da bo tega večera sama pripravila večerjo. Za njima je bilo čudovito popoldne, ki sta ga prelenarila ob bazenu in nato ha potepanju po vrtu. »Bi rada napisala scenarij?« Obrnil se
je in se zasmejal izrazu na njenem obrazu. Zdela se mu je prav prestrašena ob tej misli in odločno je zmajala z glavo.
»Mislim, da tega ne bi zmogla.«
»Kaj pa potem?«
»Lahko bi režirala... nekega dne...« Te besede je izdahnila skoraj neslišno. Za žensko je bila to dokaj nenavadna želja, Ward še ni slišal za nobeno, ki bi kdaj režirala filme.
»Misliš, da bi ti kdo dovolil?«
Nasmehnila se je in odmiknila. »Dvomim. Nihče ne verjame, da je ženska zmožna tega. Jaz pa vem, da ni lahko. Včasih, ko opazujem Saint Georgea pri snemanju, me ima, da bi zakričala. Vem, kaj je zahtevala od njega... kako bi ga vodila... kako bi režirala zanj. Vanče je preprost bedak, zanj moraš dogajanje poenostaviti na čustva, ki jih pozna, in verjemi mi,« obupano je pogledala Warda in zavrtela oči, »da je teh presneto malo.«
Ward se ji je nasmehnil, odtrgal živo rdeč cvet in ji ga zataknil za uho. »Sem ti v zadnjem času že povedal, da se mi zdiš fantastična?«
»V zadnji uri že ne.« Občudujoče ga je pogledala. »Razvajaš me, veš. Z menoj ni bil še nihče tako dober kot ti.« Zdela se mu je nenarejeno srečna in ni se mogel upreti skušnjavi, da je ne bi še malo dražil. Drug do drugega sta se vdala sproščeno in lahkotno in oba uživala v tem.
»Niti Gable ne?«
»Nehaj s tem.« Spačila se mu je in stekla mimo njega, on pa se je pognal v dir za njo; ujel jo je in jo pograbil in in začela sta se poljubljati sredi grmovja in nenadoma ju je zasoplost prevzela; Wardu se je zazdelo, da ne bi prenesel, če bi jo moral spustiti ali svoje ustnice odtrgati od njenih. Skoraj bolelo ga je, ko se je navsezadnje odtrgal od nje-.
»Ni lahko, veš.« Napotila sta se proti hiši; Ward je bil videti v takšnih mukah, da je prikimala. Tudi njej ni bilo
lahko, vendar z njim ni hotela zagrešiti napake. Že od samega začetka ji je bil jasno razložil svoje namere, te pa so bile prenevarne, da bi se igrala z njim. Hotel je, da se njemu na ljubo odpove skoraj vsemu... in včasih je bila skušnjava že prevelika. Pred kratkim je celo naročila svojemu zastopniku, naj ne hiti z naslednjo pogodbo, čeprav je zastopnik pomislil, da se ji je zmešalo. Toda koj, ko je nujno potrebovala čas za premislek, kadar je bil Ward v bližini, pa je bilo zadnje čase vse teže misliti.
»Tudi ti me spravljaš ob pamet, veš,« mu je zašepetala, ko sta se po rožnatih marmornih stopnicah povzpela v njeno delavno sobo. Toda prostor se jima je zdel prepust, zatohel in preuraden. Skuhala jima je čaj in nato predlagala, da se preselita v salon v prvem nadstropju. Bil je manjši, toplejši in prijaznejši; Ward je zakuril v kaminu, čeprav ognja pravzaprav nista potrebovala. Bilo pa je lepo, zato sta drug ob drugem sedla predenj in ga občudovala. »Dobila sem ponudbo za čudovit film,« mu je povedala, vendar v njenem glasu ni bilo navdušenja, ker še sama ni dobro vedela, ali si ga želi ali ne. Njen zastopnik je bil besen nad njeno neodločnostjo.
»Kdo bo še igral?«
»Zaenkrat še nihče, imajo pa nekaj strašansko dobrih predlogov.«
»Bi ga rada snemala?« Njegov glas ni zvenel prizadeto, zastavil je samo navadno vprašanje, vendar je precej časa oklevala, preden mu je odgovorila, in pri tem gledala v plamene.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Poletno zapiranje javnih lokalov bi morala urejati Občina
Trgovci in gostilničarji spet na množičnem dopustu
Kaj menijo pri SDGZ in na Zvezi trgovcev
Prvi avgustovski konec tedna v znamenju strankarskih in vaških praznikov
Pester program na Našem prazniku v Zgoniku SSk pozorna na prihodnje politične dogodke
Lepo število ljudi se je v soboto, nedeljo in včeraj zbralo na prireditvenem prostoru v Zgoniku, kjer je domača sekcija Slovenske skupnosti priredila Naš praznik. Po sobotni briškoli, v kateri se je pomerilo 48 parov (dva pršuta si je priboril par Živec-Budin, ki je v finalu ugnal dvojico Pangos-Spetič), sta bila v nedeljo v ospredju praznika pester kulturni program in politični govor.
Prireditelji so povabili v svojo sredo društva Zveze kulturnih organizacij Občine Ljubljana-Bežigrad, ki so s svojimi nastopi pritegnila pozornost prisotnih. Malčke je prevzela predstava lutkovne skupine Bežigrad z zgodbo o nagajivem racmanu, žabici, lisici in ježku. Lutkarji so povabili k sodelovanju tudi otroke same, ki so se spontano odzvali vabilu. Črnuški oktet je zapel zatem vrsto slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, tamburaški ansambel Mandolina pa zaigral nekaj skladb.
Po kulturnem programu je na Našem prazniku, ki ga zgoniška sekcija SSk prireja že osmo leto, spregovoril devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar. Poudaril je, da praznik v Zgoniku sovpada s koncem dolge nemirne politične dobe, ki je bila predvsem na Tržaškem za našo narodnostno skupnost zelo težka. Ob oceni sedanjega političnega položaja na Tržaškem je ugotovil, da ga obeležujeta dve nestabilni upravi (tržaška občina in pokrajina), ki pa po mnenju SSk nimata bodočnosti. Omenil je vzpon Liste za Trst, ki ni pokopana, kot je kazalo pred letom dni. Zgodovinsko odgovornost, da je LpT spet pri moči, je Brezigar pripisal zadržanju PSI.
Devinsko-nabrežinski župan je zavrnil obtožbe tistih, ki so pred meseci zahtevali odstop odbornika SSk iz tržaškega občinskega odbora. Dejal je, da bi odstop pred volitvami mnogi smatrali za oportunistično volilno gesto. SSk je zato po volitvah zahtevala
preverjanje v vrstah večine, in ker župan ni spremenil svojih stališč o vprašanjih slovenske manjšine, je odbornik SSk odstopil.
Brezigar je nato ocenil volilno zavezništvo s Sardinsko akcijsko stranko. Dejal je, da. SSk ni zabeležila vidnega uspeha, čeprav tega tudi ni bilo pričakovati. S svojim nastopom pod drugim volilnim znakom pa je SSk vsekakor preprečila večjo razpršitev glasov drugim strankam. Zavezništvo s Sardinsko akcijsko stranko je vsekakor obrodilo že prve sadove. Med razpravo o zaupnici vladi v senatu je namreč edino predstavnik te stranke govoril o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, je poudaril Brezigar, in obljubil, da bo tudi v tej zakonodajni dobi SSk posredno vložila v parlament zakonsko besedilo o zaščiti Slovencev.
Govornik se je zaustavil tudi ob Enotni delegaciji. Dejal je, da je Slovenska skupnost edina politična stranka, ki je v delegaciji celovito zastopana, v oceni dela delegacije, pa je poudaril, da je bilo doslej vse preveč besedi (mnogo obiskov pri ministrih in političnih predstavnikih tostran in onstran meje) in premalo dejanj (Travnik in Trebče). Ob vprašanju postopnosti je bil mnenja, da je možna le, če so cilji jasni. Cilj SSk je jasen: ne smemo popuščati na načelnosti, je naglasil Brezigar.
V sklepu svojega govora je devinsko-nabrežinski župan opozoril na težke čase, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih (napetost ob referendumih), in predvsem spomladi ob upravnih volitvah. SSk na teh volitvah tvega, da ne bo izvolila svojega predstavnika v pokrajinski in v deželni svet, kar bi bila velika izguba ne le za stranko samo, pač pa za vso našo manjšino, je opozoril Bojan Brezigar.
Na sliki: nastop Črnuškega okteta in tamburaškega ansambla Mandoli-
Štiridnevni praznik v Nabrežini na pobudo krajevne sekcije KPI
Dopustniški avgust se je šele začel in že je zasvojil še tako delavno razpoložene marljiveže. Zaprl je urade in tovarne, zdesetkal armado trgovcev in gostilničarjev in že spravlja ob živce vse tiste, ki si iz najrazličnejših razlogov ne privoščijo avgustovskega oddiha. In v Trstu teh ni ravno malo. Kot večkrat prej se bo nemara tudi letos dogajalo, da v celem rajonu ne bo mogoče priti do svežega kruha ali zele-
Za sanacijo morja v pasu od Milj do Pantelejmuna
Ustanova za tržaško industrijsko cono (EZIT) bo izpeljala uvodno študijo o sanaciji morske vode v obalnem pasu med Miljami in Pantelejmunom. Ustanovi, ki so ji tržaška, miljska in dolinska občina že poverile nalogo, da pripravi načrte za kanalizacijo, je dežela namreč dala dovoljenje za dejanski začetek operacije, ki ima za končni cilj postavitev depura-cijske naprave. Naj še dodamo, da bo omenjeni obrat zgrajen na zemljiščih, ki so last EZIT in da je tudi to dejstvo botrovalo izbiri te ustanove za izpeljavo načrtovanja.
Odbornik Rinaldi odprl razstavo Intergraf Alpe Adria
Deželni odbornik za finance Dario Rinaldi je včeraj na gradu Sv. Justa otvoril mednarodno razstavo INTERGRAF ALPE ADRIA. Pobudo za razstavo je dal Furlanski center za plastično umetnost pod pokroviteljstvom Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Trstu.
Na razstavi sodelujejo umetniki, ki prihajajo iz Koroške, iz Avstrije, iz Bavarske, iz Benečije, iz Slovenije, iz Tridentinskega-Gor-njega Poadižja in iz Furlanije-Ju-lijske krajine.
' V svojem govoru je Rinaldi dejal, da so v skupnosti Alpe Adria doslej razpravljali o ekonomiji, prometnih zvezah in prometu, medtem ko bi se morali v bodoče zbližati umetnostnemu področju in spoznavanju prebivalstva, saj je tako resnično lažje premostiti meje, ki ločujejo narode skupnosti Alpe Adria. Tudi drugi govorniki na včerajšnji otvoritvi so podčrtali važno vlogo umetnosti in kulture v zbliževanju med narodi.
Razstava bo odprta vsak dan od lO. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob praznikih od lO. do 13. ure.
njave in celo zdravila. V okoliških vaseh sicer ni tako hudo, saj malokateri vaški trgovec zapre svojo trgovino, zato pa ponekod v mestu prihaja do pravega obsednega stanja. Odločili smo se, da malce poizvemo, zakaj vlada v poletnih mesecih v Trstu taka "anarhija". Pravzaprav nam je radovednost vzbudilo vprašanje časnikarja iz nekega velikega mesta, ki je želel vedeti, po kakšnem kriteriju tržaški trgovci in gostilničarji zapirajo svoje lokale.
Na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju so nam vljudno ponudili nekaj pojasnil. Vsak trgovec ali gostilničar sam dobro ve, kdaj je najprimernejši čas, da si tudi sam privošči krajši ali daljši oddih. Po delovni pogodbi upravitelji javnih lokalov lahko izkoristijo 6 tednov dopusta, kar seveda povzroča nemalo težav. Dopust je namreč nemogoče izkoristiti v celoti, zato se odločijo, da zaprejo lokal prav v času, ko je doma predvidoma najmanj ljudi. To pa so poletni meseci.
Na Zvezi trgovcev so nam povedali, da je občinska uprava pristojna za izdajanje dovoljenj za zapiranje javnih lokalov. Pravila pa za to ni. Lastniki le-teh bi se morali med seboj zmeniti, kdaj naj kdo zapre in za koliko časa. Žal pa se malokdo zmeni za resnične potrebe tistega dela prebivalstva, ki ne odhaja na dopust in, resnici na ljubo, so to v glavnem ostarele osebe in revnejši upokojenci. Po drugi strani pa imajo tudi trgovci in gostilničarji svoje potrebe, saj je poletje edini letni čas, ko se lahko z družino odpravijo drugam. Na Zvezi trgovcev sicer že več, let razmišljajo, kako bi stvar uredili, kajti ljudje velikokrat potožijo, da se morajo zlasti avgusta pošteno namučiti, preden naletijo na odprto trgovino jestvin. Kljub naporom, pa do danes še niso našli kake ugodnejše rešitve. Veliko enostavneje je s trgovinami, kjer prodajajo drugo blago širše potrošnje. V tem primeru trgovec najavi razprodajo, proda več kot sicer, in se nato lahko mirne duše odpravi na dopust.
Tudi lastniki in upravitelji javnih lokalov v Trstu v glavnem zapirajo avgusta. Izjema so tiste tipične restavracije, ki se ponašajo s turistično tradicijo in si seveda od poletnega časa obetajo največ. Manjše kavarne in gostilne pa najraje zaprejo okoli velikega šmarna, ko naj bi bilo najmanj ljudi doma. Tega pa se ne držijo okoliške gostilne, saj je znano, da se zlasti v najsoparnejših večerih mesto domala izprazni in da se ljudje podajo na zrak na Kras in v Breg. Okoliški javni lokali torej večinoma zapirajo jeseni in pozimi, poleti pa se lastniki raje odločijo za nekajurno opoldansko zaporo. Gostilničarji morajo zaprtje lokala javiti kvesturi, če ga zaprejo za manj kot 30 dni, kvesturi in Občini pa, če ga zaprejo za več časa in pri tem navesti vzrok zapore. Združenje Fipe pa je v tem primeru nekoliko bolje organizirano kot Združenje trgovcev, saj začne že sredi julija pripravljati sezname lokalov, ki jih nameravajo lastniki zapreti, in ga potem po potrebi objavijo v sredstvih javnega obveščanja. Prve letošnje projekcije v tem smislu pa potrjujejo že ustaljeno pravilo: v Trstu bo največ lokalov zaprtih prav avgusta. Zato, če se nam bo za veliki šmaren zahotelo sladoleda ali vrčka piva, bo najbolje, če jo mahnemo na Kras, sicer bomo tvegali, da nas pred spuščenimi navoj nicami mestnih lokalov, stisne od žeje. (mi)
Včeraj zvečer se je ob prijetnih zvokih Planšarjev na nabrežinskem igrišču ŠD Sokol zaključil festival komunističnega tiska, ki ga je priredila krajevna sekcija E. Berlinguer. Braco Koren in Andreja Župančič sta skupaj s komikom Ferijem navdušila prisotne. Vse skupaj pa se je začelo že v petek s plesnim ansamblom Venera iz Postojne. Odziv publike ni bil prav najboljši, saj so se vzporedno s festivalom odvijali še drugi prazniki. Več ljudi se je vsekakor zbralo v soboto, ko so malce skeptično sledili ljubljanskemu bandu Can Can, ki je v glavnem predvajal moderno glasbo.
V nedeljo pa so se začeli zbirati obiskovalci že zgodaj popoldne. Vsi so namreč pričakovali nastop akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. In res gledalci in poslušalci so bili poplačani z zelo dobrim nastopom skupine, ki je ob priliki izvedla več poznanih slovenskih in jugoslovanskih plesov: tako smo z navdušenjem sledili gorenjskim, dolenjskim in belokranjskim spletom, nakar so bili na vrsti Sumadija, Bunjevačke igre in vlaški plesi. Ob koncu Maroltovega nastopa pa so že zazveneli akordi ansambla Bazar iz Kopra, ki je letos že tretjič zmagal na Melodijah morja in sonca v Portorožu. Dober dan, Sabina, Amerika, te in druge pesmi so nekoli-
ko zbudile letos malce zaspane prisotne, ki so plesali tja do polnoči.
Skratka zelo dober obisk, čeprav je organizator verjetno pričakoval kaj več, tudi glede na kvaliteten in pester kulturno-glasbeni spored. Na sporedu je bila tudi okrogla miza na temo Ses-
Ijanskega zaliva, vendar pa je iz nepredvidenih razlogov odpadla. Tako sta v nedeljo popoldne v kratkem političnem- shodu obrazložila govornika Ivan Širca in Ugo Poli. (db)
Na sliki: nastop folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane
Muhasto nedeljsko sonce ni prestrašilo kopalcev Tudi včeraj intenziven promet na mejnih prehodih
Naj večji počitniški prometni val se, kot kaže, ni oddaljil s komaj preteklim koncem tedna. Nadaljeval se je tudi včeraj, čeravno z nekoliko zmanjšano intenzivnostjo, usmerjen pa je bil pretežno proti jugoslovanski meji. Del počitniške reke iz severnoitalijanskega industrijskega trikotnika se očitno odpravi tudi proti vzhodu, večino v prometnem navalu na jugoslovanske meje pa vsekakor že tradicionalno predstavljajo Zahodni Nemci, ki tudi letos niso zanemarili za markin tečaj cenenih počitnic v sosednji državi.
Nedeljsko sicer toplo, a zelo spremenljivo vreme, je Tržačane v največji meri zvabilo na plaže. Na mejnem prehodu pri Škofijah je bila že ob 8. uri več kilometrov dolga vrsta vozil, med domačini, ki so se napotili v Istro, pa je bilo največ prikolic z registrskimi tablicami severnejših dežel (ZR Nemčije, Švice, Nizozemske, Belgije,
Avstrije in Francije) ter številnih severnoitalijanskih pokrajin. Muhasto sonce, ki ga je veter z morja vendarle zajamčil za ves dan, saj je pridno podil oblake v notranjost, je kopalcem omogočilo še eno obmorsko nedeljo. Odveč je seveda dokazovati, da je bil v Barkovljah zaseden vsak kotiček betonske plaže in da se je vzdolž tržaške obale trlo avtomobilov in ljudi. Slabše se je godilo tistim, ki so se napotili v hribe, saj jim je bilo tam vreme mnogo manj naklonjeno. Prav pa je seveda prišlo tistim, ki so nedeljo izkoristili za potovanje: že navsezgodaj smo pred mejnimi prehodi z Jugoslavijo srečavali avtomobile iz Milana in iz drugih krajev Lombardije, Veneta in Emilije-Romagne. Ugibamo lahko, kdaj so se ti popotniki odpravili od doma...
Kljub navalu na ceste, pa v tržaški pokrajini ni bilo večjih prometnih ne-
sreč in niti zastojev. Glede položaja na meji pa je treba reči, da so se jugoslovanski obmejni organi tokrat dobro odrezali in zelo hitro spuščali vrste avtomobilov skozi svoja rešeta. Morda so bili nekoliko manj ažurni na italijanski strani, kjer obmejno osebje kronično tare preskop organik. Sicer pa ni tako redko videti skoraj smešne primere strogega carinskega pregleda preutrujenih turistov, pred katerimi je še zadnji del dolge poti, in ki kar ne morejo razumeti, kaj skrupolozni cariniki iščejo v njihovih prikolicah in kamperjih.
Čeprav z nekoliko manjšo intenzivnostjo, se je turistično "preseljevanje" nadaljevalo tudi včeraj. Na mejnih prehodih pri Škofijah in na Pesku sta bili dopoldne po pet kilometrov dolgi vrsti, pri Fernetičih pa je kolona merila dober kilometer. Odločno so prevladovali tuji turisti, namenjeni v Istro in
Dalmacijo ali pa v Grčijo in Turčijo. Tržačani so povečini ostali doma, spremenljivo vreme pa je olajšalo delovni dan tistim, ki še niso odpotovali na počitnice. In teh je na prvi pogled kar precej, saj je glede na nekatere prejšnje avguste mnogo manj trgovin in drugih dejavnosti spustilo navojni-ce "zaradi dopusta". Mnogi bodo zanj izkoristili še zadnji veliki "preseljeval-ni" čas pred velikim šmarnom. Takoj nato pa se bodo začeli povratki, sorazmerno z vrstnim redom odhodov. Toda, prej nas čaka še lep avgustovski del poletja, ko se sopara nekoliko unese, dnevi pa prej prepustijo prostor večeru. Nič ne bomo zato verjeli dolgoročnim napovedim vremenarjev, ki so svojčas obljubljali mrzel in deževen avgust, saj se po tradiciji velika večina njihovih slabih obetov k sreči ne uresniči.
Šagre in prazniki v Bazovici, Križu in Prebenegu
Lepo sončno vreme je konec preteklega tedna botrovalo uspehu številnih vaških šager in praznikov, ki so jih priredila naša društva na Krasu in v Bregu.
V	Križu je ŠD Vesna priredilo tradicionalno vaško šagro. Na prireditvenem prostoru se je v soboto in v nedeljo zbralo res veliko ljudi. Glavna »atrakcija« šagre je bila gotovo loterija, ki so jo izvedli v nedeljo zvečer.
V	Bazovici, na vrtu Gospodarske zadruge, je ŠZ Sloga organiziralo športni praznik, ki se je iztekel v včerajšnjih nočnih urah. Za zabavo in dobro počutje je poskrbel ansambel Zvezde.
KD Jože Rapotec je v Prebenegu priredilo že tradicionalno šagro, ki je tudi privabila veliko obiskovalcev. Ljudje so se lahko okrepčali ob dobro založenih kioskih, tistim, ki so jih srbele pete, pa sta s svojimi poskočnicami ustregla ansambla TAIMS in Pomlad.
Ob skrčenem tajništvu novi izvršni odbor
Odslej večja kolegialnost pri vodenju tržaške KPI
Tiskovna konferenca predstavnikov pokrajinskega vodstva KPI
Nedopustna negibnost odgovornih za usodo opernega gledališča Verdi
Preteklo soboto sta se zbrala v Trstu na skupnem zasedanju federalni komite in federalna nadzorna komisija tržaške KPI. Sprejela sta vrsto sklepov, ki vnašajo pomembne spremembe v krajevno organizacijo stranke, še zlasti kar zadeva njena vodstvena telesa. Gre za otipljiv plod široke samokritične razprave, ki so jo tržaški komunisti razvili po nezadovoljivih izidih na junijskih parlamentarnih volitvah.
Na zasedanju je uvodoma tajnik Poli predstavil in obrazložil predloge za utrditev pokrajinskih vodstvenih teles, katere je izdelala posebna 14-članska komisija. Le-ta je bila ustanovljena 3. julija in se je sestala štirikrat. Njeni predlogi so bili predmet poglobljene razprave, v katero so posegli Martone, Viezzi, Gialuz, Giorgio Apostoli, Pierini, Nico Costa, Monfal-con, Švab, Cuffaro, Depangher, Silva Monti in posl. Bordon. Predlogi so bili naposled odobreni soglasno, razen enega, ki je bil sprejet z veliko večino glasov.
Ena vidnejših novosti zadeva strukturo in funkcijo pokrajinskega tajništva. Število njegovih članov je bilo od 7 skrčeno na 3. Poleg tajnika Folija ga bodo sestavljali Maurizio Pessato in Nico Costa. Tajništvo bo imelo znatno manjše pristojnosti kot doslej, saj bo le koordiniralo vsakdanje delovanje partije. Politično vodstvo bo prevzelo novo telo, in sicer 15-članski izvršni odbor. Vanj so bili izvoljeni Giorgio Apostoli, Giorgio Canciani, Nives Košuta, Giorgio Depangher, Giorgio De Rosa, Alberto Gagliardi, Paolo Geri, Jelka Gerbec, Bruno Grego, Boris Iskra, Fausto Monfalcon in Ester Pacor.
Izvršni odbor je vmesno telo med pokrajinskim tajništvom in federalnim komitejem, katerega struktura je tudi
nekoliko spremenjena. Število odbornikov so povečali za 6, na ta mesta pa so bili imenovani Nives Košuta, Pavel Fonda, Bruno Grego, Anamarija Kalc, Enzo Marinelli in Dennis Visioli. Tudi federalno nadzorno komisijo so razširili, in sicer za dve mesti. Nova člana sta Annamaria Depangher in Sergio Tremul. Omenimo naj še zadnjo organizacijsko novost: vsak drugi mesec se bo pokrajinsko vodstvo zbiralo na zasedanjih, ki bodo odprta vsem strankinim članom.
Kakšen je smisel teh novosti? »Podčrtal bi predvsem dva aspekta,« nam je povedal tajnik Poli. »Po eni strani bo politično vodenje tržaške KPI bolj kolegialno in torej trdneje povezano z bazo. Po drugi strani pa bodo vse te spremembe omogočile uveljavitev mlajših kadrov, ne da bi pri tem prišlo do kakih generacijskih prelomov.« Navedene organizacijske spremembe se uokvirjajo v širša prenovitvena prizadevanja, ki so v KPI v teku na vsedržavni ravni, vendar so jih tržaški komunisti sprejeli povsem avtonomno, ne da bi izvrševali kakih natančnih direktiv iz centra ali se zgledovali po kaki drugi federaciji.
Povolilno razmišljanje v tržaških komunističnih vrstah pa se ne omejuje le na organizacijska vprašanja. V teh tednih so namreč stekle prve priprave na programsko konferenco, ki jo nameravajo prirediti oktobra. Na njej bodo odobrili organske predloge za razvoj Trsta.
Ob koncu naj omenimo še, da je bil bivši poslanec Antonino Cuffaro potrjen kot odgovorni za znanstveno raziskovanje pri vsedržavnem vodstvu KPI. Prav zaradi tega ni prevzel nobene funkcije v okviru tržaške federacije.
Operno gledališče Verdi je brez pravega vodstva, njegovi problemi pa se večajo, tako da je že resno ogrožena prihodnja sezona in sploh bodočnost te prestižne tržaške kulturne ustanove. Tako so ugotovili predstavniki tržaškega vodstva KPI na tiskovni konferenci, na kateri so včeraj pojasnili svoja stališča o zaskrbljujoči krizi, v katero je Verdi zabredel. Govorili so odgovorni za kulturna vprašanja pri pokrajinskem tajništvu KPI Maurizio Pessato, načelnik komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu Arturo Calabria in kandidat KPI za člana Verdijevega upravnega sveta Ravel Kodrič.
Ni še dolgo tega, kar je tržaški občinski svet po večletnem zavlačevanju imenoval prof. Arduina Agnellija za superintendanta mestnega opernega gledališča. To vprašanje pa je danes ponovno na dnevnem redu, saj je Agnelli napovedal odstop. Ne zato, ker je medtem bil izvoljen na listi PSI v senat, marveč zato, ker ne more izpolnjevati pogojev, ki jih za to mesto predvideva vladni odlok o opernih in simfoničnih gledališčih štev. 277 z dne 10. julija 1987. Ta zakonski ukrep med drugim določa, da je superintendanca gledališč redna in ne več častna služba, kot je bilo doslej, in jasno je, da se Agnelli ne more polno zaposliti v Ver-
diju, ker je univerzitetni profesor in zdaj še senator.
Upoštevajoč izkušnje iz preteklosti, je povsem razumljivo, da so predstavniki KPI izrazili veliko dvomov o zmožnosti sedanje upravne večine v tržaškem občinskem svetu, da bi hitro in dobro rešila to vprašanje. Sicer pa je bilo na včerajšnji tiskovni konferenci poudarjeno, da je vodenje prestižne tržaške kulturne ustanove stvar, ki bi
Obvestilo Trg. zbornice
Trgovinska zbornica obvešča, da je ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt s posebnim odlokom podaljšalo rok za vplačilo letnega prispevka za leto 1987, ki ga morajo podjetja nakazati trgovinskim zbornicam, in sicer do 31. avgusta.
Prispevki, ki so bili vplačani z že razposlanimi nakaznicami, ostanejo seveda veljavni. Tisti, ki poštne nakaznice še niso prejeli, jo morajo dvigniti pri okencih urada za register podjetij, in sicer vsak delovnik od 8.30 do 11.40.
Obisk tržaških gospodarstvenikov v SZ
V preteklih dneh se je v Sovjetski zvezi mudila delegacija tržaških gospodarstvenikov, ki jo je vodil predsednik Trgovinske zbornice Tombesi. S sovjetskimi kolegi se je v glavnem pogovarjal o možnostih povečanja tržne izmenjave. Obravnavali so tudi možnosti ustanovitve mešane družbe za prodajo marmorja in strojne opreme za njegovo obdelovanje. V delegaciji je bil tudi predsednik Pristaniške ustanove dr. Zanetti, ki se je v Moskvi srečal z direktorjem sovjetske trgovinske mornarice.
Zeleni polemični do ustanov, ki so pristojne za čiščenje
Namesto na plaže hodimo na smetišča
Tržaška Zelena lista je v nedeljo zjutraj organizirala čiščenje nekaterih plaž vzdolž obale, s čimer je želela opozorti na potrebo po njihovem vzdrževanju in po občasnem odstranjevanju odpadkov. Ob koncu akcije, v kateri so sodelovali kakih dvajset prostovoljcev in nekateri kopalci, je Zelena lista izdala tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na hudo nesnago na tržaških plažah: odpadkov je bilo toliko, da bi lahko na samih 150 metrih plaže napolnili 30 vreč za smeti, poleg tistih, ki so odložene na štirih improviziranih "odpadih". Skratka pravijo zeleni - namesto v morje, se hodimo kopat na pravo pravcato smetišče.
Na nič boljši položaj niso čistilci naleteli na ostalih plažah, ki jih je zajela akcija. Mnogokje je jasno razvidno, da kopalci ne poberejo niti lastnih odvrž-kov, ali pa jih zberejo in jih v najboljšem primeru odvržejo na nekatere divje "odpade", vzpenjajoč se na glavno cesto. Jasno je zato, da krivda za tak položaj v prvi vrsti bremeni kopalce same, res pa je tudi, da se ustanove, ki so zadolžene za snago, premikajo z velikimi zamudami, če se sploh premaknejo. Prav zato so se zastopniki zelenih včeraj dopoldne podali na Pristaniško poveljstvo in na Pokrajino (ki sta očitno pristojni za ta vprašanja): komadant prve ustanove jim je zagotovil, da kapitanerija od leta 1982 ni več zadolžena za čistočo na obali in
da je ta naloga prešla v pristojnost obalnih občin, ki pa se doslej še niso zganile. V pogovoru s pokrajinskim odbornikom za ekologijo Dinijem pa je prišla na dan slaba volja zaradi obnašanja zelenih, ki hočejo zvaliti krivdo na Pokrajino. Le-ta je namreč prostovoljno prevzela nalogo periodičnega čiščenja plaž, čeprav ne gre za njeno institucionalno obvezo. Dini je tudi oznanil, da je bila za 22. avgust v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino že programirana čistilna akcija ob obalni cesti.
Zelenih odbornikova izvajanja niso prepričala, saj v svojem komunikeju poudarjajo, da je nesmiselno prevzemati naloge, če jih potem ne uresničimo v času, povrhu pa ni mogoče govo-
riti o periodičnem čiščenju, kadar je to programirano za konec kopališke sezone. Zelena lista zato poudarja, da bo še naprej pozorno sledila razvoju tega vprašanja in opozarja na odgovornost pristojnih občinskih uprav, ki so po petih letih od prevzema pristojnosti ostale povsem ob strani tega hudega problema.
Ne glede na upravičenost te polemike, razpete med pristojnostmi in dobro voljo, ostaja dejstvo, da so naše plaže lep primer kulture njihovih uporabnikov. Ne bo torej dovolj rešiti le vprašanja odgovornosti za čiščenje, pač pa bo nujno poskrbeti tudi za dvig civilne zavesti prebivalcev naše pokrajine.
Po avtocesti je vozil v nasprotni smeri
Na avtocesti Trst-Benetke je v nedeljo ponoči 37-letni Tržačan Fulvio Collarini, ki stanuje v Ulici Gavardo 7, z oplom kadett pomotoma vozil v prepovedani smeri. Le za las je manjkalo, da ni zaradi te nepazljivosti povzročil pravo tragedijo. Na avtocesti je bil namreč promet okrog 1. ure ponoči izredno gost, saj so se tuji in domači turisti vračali domov.
Kot kaže, je Collarini zavozil v napačno smer, ko je zapuščal parkirni prostor pri Gonarsu in je zapeljal proti Latisani. Z nasprotne smeri je tedaj v bližini Porpetta trčil v golf, ki ga je upravljal 58-letni Fulvio Bernardis. Voznik golfa je namreč zapeljal v pas za prehitevanje, po katerem se je vozil Collarini. Bernardis je opazil luči avtomobila in je obrnil volan na desno, da bi se izognil čelnemu trčenju, pri tem pa se je zaletel v fiat uno 22-let-nega Marca Antonia Spadinija, ki je vozil proti Vidmu. Voznik opla je silovito zavrl, golf pa je zgrmel v prepad. Izredno nevarno prometno nesrečo so vsi trije vozniki preživeli brez hujših poškodb. Le Bernardis se je lažje ranil.
■ Tržaška občina je odredila prepoved parkiranja na obeh straneh ceste pri Elizejskih poljanah na odseku med Ul. Carli in Ul. Morgagni. Prepoved bo veljala dokler uslužbenci ACEGA ne bodo opravili del za potenciranje vodovodnega in plinskega omrežja.
Operni filmi na Gradu sv. Justa
Včeraj zvečer so na Gradu sv. Justa predvajali operni film Traviata v režiji Franca Zeffirellija v okviru tretjega Festivala opernih filmov, ki ga pod pokroviteljstvom Turistične in letoviščarske ustanove prirejata združenji A1ACE in FICE. Prireditev je stekla prejšnjo soboto z nastopom jugoslovanske mezzosopranistke Jadranke Jovanovič, ki je požela veliko odobravanja med poslušalci.
Danes zvečer bo na sporedu operni film Tosca v režiji Giulia de Bosia s Placidom Domingom in Raino Kabaiwansko. Jutri bo na vrsti filmska verzija opere Carmen, ki jo je režiral Francesco Rosi, medtem ko bodo v petek, 7. avgusta, predvajali filma Carmina Burana in Labodje jezero. Ciklus opernih filmov bo zaključilo predvajanje Princa Igorja v režiji Romana Tihomirova.
Vse predstave se bodo pričele ob 21.15.
Pridržana prognoza za »slepega potnika«
V nedeljo se je ponesrečil v Dolini Glinščice
Hotel je skočiti v morje, a je silovito treščil na pomol
Skozi ladijsko okence je hotel skočiti v morje, a je z vso silo priletel na asfalt Sedmega pomola. Tako se je končal včeraj beg 28-letnega Afričana Seizuja Missina, rojenega v Džibutiju blizu Somalije. Missin se je v Džibutiju kot slepi potnik vkrcal na italijansko tovorno ladjo Arcadia, ki ji poveljuje kapitan Paolo Lucesole. Mornarji pa so ga kmalu odkrili in ga v skladu z zakoni pomorskega prava zaprli v eno od kajut. Arcadia je včeraj prispela v Trst, po nekajdnevnem postanku pa bo ponovno zaplula proti Džibutiju. Tu bi morali Missina izročiti tamkajšnjim oblestem.
Slepi potnik pa se očitno ni hotel vrniti domov. Včeraj zjutraj okrog 5. ure je namreč nemoteno odvil vijake in snel ladijsko okence. Odprtina je bila dovolj velika, da se je lahko splazil skoznjo in skočil v prazno. Prepri-. čan je bil, da je pod njim morje. Žal pa je temnopolti Afričan slabo ocenil položaj ladje in za nekaj metrov zgrešil morje.
Posledice 10-metrskega skoka so bile izredno hude. Mladenič se je pri padcu izredno hudo poškodoval. Zaradi večkratnih zlomov in poškodovane hrbtenice so ga sprejeli na oddelku za oživljanje v glavni bolnišnici. Popoldne so ga premestili v ortopedski oddelek, čeprav je še vedno v smrtni nevarnosti.
Občinsko kopališče še dalje zaprto
Občinsko kopališče v Ul. Veronese, ki bi ga morali odpreti v torek, 4. avgusta, bo zaprto do 20. avgusta. Oddelek za mladino, šport in prosti čas pri Tržaški občini je odredilo preložitev odprtja, ker v kopališču niso še dokončali vseh predvidenih del na električni napeljavi. Medtem ostaja odprto kopališče na Trgu Liberta s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 18. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob sredah je kopališče zaprto.
Se v smrtni nevarnosti mladi tržaški izletnik
Med plezanjem se je v nedeljo popoldne hudo ponesrečil 18-letni An-drea Bossi, ki stanuje v Ulici Doda 3. S prijateljem, 17-letnim Cristianom Vas-cottom iz Ulice Bazzoni 5, se je odpravil na izlet v Glinščico. Mlada plezalca sta prišla v Dolino Glinščice okrog 13. ure. Povzpela sta se do cerkvice Na Pečeh, po stezi pa sta se nato napotila proti Botaču. Tu sta se prijatelja ločila in izbrala dve različni poti, ki peljeta do zavetišča Premuda. Andrea se je hotel spustiti v dolino po strmini ob slapu. Nenadoma pa mu je zdrsnilo, izgubil je ravnotežje in strmoglavil v globino. Potem ko se je večkrat odbil od stene, je obležal štirideset metrov nižje.
Njegov prijatelj je videl, kaj se je zgodilo in je takoj stekel po pomoč. Na poti je srečal dve dekleti, ki sta nemudoma poklicali rešilec Rdečega križa. Okrog 16.30, približo pol ure po nesreči, so že prihiteli reševalci. Reševalne akcije so se udeležili gasilci, RK in prostovoljci gorske reševalcne skupine Italijanskega alpinističnega klu-
ba (CAI). Šele po dveh urah napornega dela so končno prišli do ponesrečenca. Andrea Bossi je bil v šoku, vendar še pri zavesti. Reševalci so ga na nosilih s težavo prenesli do rešilca, saj so morali paziti, da mu ne bi prizadeli še hujših bolečin.
Mladega Andreo so nemudoma odpeljali v bolnišnico na Katinari. Njegovo stanje je izredno resno, saj si je pri padcu nevarno poškodoval medenico in dobil večkratni zlom kosti, zdravniki pa so ugotovili, da ima tudi pretres možganov. Številni udarci so povzročili notranjo krvavitev. Zaradi nadvse nevarnih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo. Od nedelje leži mladi Andrea Bossi na oddelku za oživljanje.
■ Zaradi urbanističnih del pri novem sedežu Lloyda Adriatica je Občina odredila prepoved parkiranja na obeh straneh ceste v Ul. Carli na odseku med Sprehajališčem sv. Andreja in hišno številko 4.
jo bilo treba urediti v najširšem soglasju. Pessato, Calabria in Kodrič so izrazili pripravljenost tržaške KPI na dogovor v tem smislu z ostalimi političnimi silami, poudarili pa so, da bo sporazum mogoč samo ob kandidatu, ki bo izbran na osnovi njegovih sposobnosti in ne po političnem ključu.
Dobiti primerno osebnost za superintendanta ni preprosta naloga, saj je današnji položaj Verdija takšen, da bi se najvišje odgovornosti v njem mnogi otepali. Kot znano, se je operno gledališče moralo pred nedavnim izseliti iz svojih prostorov, ker jih je treba prilagoditi novim varnostnim predpisom. Prav zaradi neurejenega vodstva pa še danes ni jasno, katera dela bodo opravili in v kolikšnem času. To meče težko senco na Verdijevo bližnjo in celo daljnjo prihodnost. Njegovo vodstvo pa je okrnjeno ne samo zaradi zapletov okrog imenovanja superintendanta, marveč tudi zato, ker gledališče že dalj časa nima stalnega zborovodje in stalnega dirigenta, umetniški vodja pa ne opravlja svoje naloge ravno z največjo vnemo.
Vrzeli so tudi v samem upravnem svetu. Ministrstvo že dalj časa zavlačuje z imenovanjem novih članov, ki jih je tržaški občinski svet sicer že predlagal (med temi kandidati je tudi Kodrič). Vse to je posebno hudo tudi zato, ker že omenjeni vladni odlok štev. 277 nalaga upravnim svetom nove in velike odgovornosti. Ti sveti so po eni strani pridobili na avtonomiji, po drugi strani pa bi morali skrbeti za finančno zdravje gledališč, in sicer dokaj strogo: tisti sveti, ki jim v teku dveh let ne bo uspelo uravnovesiti bilance, bodo morali odstopiti.
Vseh teh pomembnih novosti Verdijev upravni svet doslej ni niti vzel na znanje. Sestaja se namreč zelo neredno in zadnjič se je zbral konec junija. KPI zahteva, naj ga tržaški župan Staf-fieri v svojstvu predsednika nemudoma skliče. Poleg vsega naštetega bi svet moral razpravljati tudi o novostih, ki jih je vladni odlok uvedel glede pravnega statusa gledaliških uslužbencev. Med drugim bo na njegovi osnovi mogoče urediti vprašanje dopolnilnih delovnih pogodb, ki je bilo dolgo odprto.
Po mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama
Justa Košuta vd. Tence
Pogreb bo jutri, 5. t. m., .ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev.
Žalujoči hči Hirlanda, Slavko, Bogomir, Boris, vnuki in drugo sorodstvo
Križ, 4. avgusta 1987
Ob izgubi drage mame Juste Tence izreka svojemu članu Slavku Ten-ceju iskreno sožalje Zadruga Kriški breg.
4. 8. 1986	4. 8. 1987
Ob prvi obletnici smrti drage
Repke Grilanc
se je z ljubeznijo spominjajo
vsi njeni
Salež, 4. avgusta 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago
Leo Cante roj. Cosmino
Posebna zahvala dr. Grudnu in vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči svojci
Šempolaj, Bardonecchia, 4. avgusta 1987
Ob smrti Andreine Trevisan izrekajo sinu Lauru iskreno sožalje bivši sošolci V. a razreda.
Na operetnem festivalu v gledališču Verdi
Prva italijanska postavitev »Clivie« operete med tradicijo in muzikalom
Letošnji operetni festival v gledališču Verdi je poskrbel za prvo italijansko uprizoritev operete »Clivia« dunajsko-češkega avtorja Nica Dostala, ki je v srednjeevropskem, zlasti nemškem glasbenem svetu sicer dobro poznan, kot so poznana in izvajana tudi druga gledališko-glasbena dela tega verziranega skladatelja. Sobotna premiera je pokazala, da je vodstvo operetnega festivala imelo srečno roko tudi tokrat in ne samo z izbiro dela, pač pa tudi z njegovo postavitvijo, polno izvirnih scenskih domislic, in bogate koreografije, ne nazadnje pa tudi z režijo samo, oboje v rokah izkušenega mojstra, kakršen je Gino Landi.
Opereta »Clivia« (v igri sami z delovnim naslovom »Trgovci z orožjem v Boliguayu«) izdaja avtorjevo kozmopolitsko glasbeno poreklo, ki se opira na tradicionalno dunajsko šolo, ki pa je istočasno obogateno z berlinskimi glasbenimi izkušnjami na področju lahke glasbe v času nastajanja zvočnega filma v tridesetih letih tega stoletja, povrhu pa še s kabaretskimi manirami in iz Amerike prodirajočega muzikala. Tako je »Clivia« kot opereta z vsemi značilnostmi tega scensko-glasbenega žanra obenem tudi muzikal z vsem, kar je novega predvsem v plesnem oziru, vnesel v evropski glasbeni svet.
Tudi vsebinsko se »Clivia« nekoliko oddaljuje od tradicionalne operete. Ohranja sicer vso lahkotnost in tudi banalnost zgodbe same, ki se mora po pravilu po raznovrstnih pripetijah srečno končati, vnaša pa tudi gledališki pristop teatra v teatru, ki predpostavlja določeno mero pi-randellovskega prepletanja med fikcijo in stvarnostjo, čeprav seveda v mejah operetne površinskosti in neproblematičnosti. Nastopajoče osebe namreč zavestno igrajo igro in se tako tudi obnašajo in vsa fikcija je dejansko samo v tem.
Zgodba se začne v hollywoodskih ateljejih, kjer skuša v vrvežu statistov in tehničnega osebja Jimmy Brown plasirati svoj najnovejši tekst za njegovo filmsko realizacijo. Med prijatelji razdeli vloge: zajetni Potterton postane producent, Maks režiser, kabaretska zvezdnica Clivia Gray nosilka glavne ženske vloge, sam Jimmy Brown prevzame vlogo »Caudilla«, prijatelja bolyguajskega revolucionarja Juana Darniga, ki pa v prvem delu operete nastopa kot nosilec glavne moške vloge Juan Mendoza, itd. Sredi priprav pride producentu Pottertonu (v igri ga kličejo Pott) na misel, da bi eksterjerje za film posneli v Južni Ameriki, konkretno v imaginarni državi Boliguay, saj ima tudi bodoči film delovni naslov »Trgovci z orožjem v Boliguayu«, Pott sam pa pri tem tudi svoje določene privatne politično-poslovne interese. Vendar pa miss Gray temu nasprotuje in hoče, da se film imenuje po njej, to je »Clivia«. Sredi priprav na odhod v Boliguay prispe vest, da je v državici izbruhnila revolucija, da bi zrušila diktatorski režim in da zato ne izdajajo vstopnih vizumov za tujce. V tem trenutku stopi na pozornico Lelio v vlogi posebnega poročevalca iz Južne Amerike in predlaga producentu Pottu izhod iz zagate: glavna igralka Livia Gray naj poroči kakega boligu-ayskega državljana si tako pridobi boliguaysko državljanstvo in potni list. Clivia se tej nameri upira, vendar nazadnje pristane, ko spozna Juana Mendoza, ki pa v resnici ni nihče drug kot eden od voditeljev boliguayske revolucije, ki je ušel iz svoje domovine, da bi v tujini preprečil pošiljanje orožja diktatorskim oblastem v domovini. Iz tega razloga Mendoza tudi rade volje sprejme Pottovo ponudbo, da bi v filmu igral glavno moško vlogo in tudi predlog, da poroči miss Gray, katero so medtem tudi prepričali, da gre samo za potni list in da se bo lahko potem tudi takoj ločila. Medtem pride iz Boliguaya sporočilo, da so revolucionarji zmagali, sporočilo pa prinese nihče drug kot Jim-my Brown, zdaj že v vlogi revolucionarja in Mendozovega
največjega prijatelja, kateremu prinese obenem tudi sporočilo, da je bil imenovan za predsednika nove boliguayske vlade. Na hitro opravijo pred filmskimi kamerami poroko med Mendozo (Damigom) in Clivio in vsa ekipa se preseli na vrat na nos v Boliguay.
Snemanje filma poteka s pospešeno naglico in dejstvo, da je glavni igralec v filmu obenem tudi predsednik boli-guayske vlade snemanja prav nič ne moti, pač pa Juan Damigo v svojstvu predsednika vlade med prvimi ukrepi sprejme tudi ukrep o prepovedi ločitve. Fikcija s poroko je namreč začela postajati stvarnost, saj sta se Clivia in Juan medtem tudi dejansko zaljubila, čeprav si tega nočeta priznati.
Snemanje filma se medtem približa kraju, toda Clivia noče posneti zaključnega prizora: poljuba med zakoncema. Tik pred povratkom ekipe v Hollywood pride do novega zapleta. Po višjem ukazu vrnejo potne liste vsem članom ekipe, le Cliviinega zadržijo. Zaman so vsi apeli na Juana Darniga, toda končno se vse uredi, ko si Clivia in Juan izpovesta medsebojno ljubezen. Kot dejanje ljubezni vrne tudi Clivii njen potni list, toda zdaj je Clivia tista, ki ga odkloni.
Kot v vsaki pravi opereti se ob glavni splete še vzporedna ljubezen med Daudillom in Juanovo graciozno sestrično Jolo in vsi skupaj se vrnejo v Los Angeles.
Skladatelj Dostal je glasbo smiselno podredil zgodbi v vseh njenih vsebinskih in ambientalnih aspektih. Prepletel jo je z lahkotno spevnimi melodijami in plesnimi motivi od valčka in tanga do fokstrota in vročega španskega bolera tako, da je celotna opereta z vmesnimi recitativi in komičnimi vložki od začetka do konca ena sama prijetna melodija, ki kljub svoji lahkotnosti in pogostim refrenom nikoli ne zapada v kabaretsko banalnost.
Na tej vsebinski in glasbeni predlogi je režiser in koreograf Gino Landi ustvaril pravo mojstrovino scenske nadgradnje s koreografsko barvitostjo in režisersko inventivnostjo, kakršnih zlepa ni zaslediti tudi na svetovno uglednih odrih. Celotna predstava z dokaj komplicirano kulisno dinamiko vred, je tekla kot dobro naoljen stroj brez pavz in zastojev v bogastvu in barvitosti kostumov Sebastiana Soldatija. Imenitno je tokrat opravil svojo nalogo baletni zbor, ki je Landijevo koreografijo interpretiral z utečeno plesno veščino.
Glasbeno vodstvo je bilo v rokah domačega dirigenta Guerina Gruberja, ki je orkester in soliste vodil s potrebno ritmično prožnostjo in melodično spevnostjo. Zbor je vodil Andrea Giorgi. Naslovno vlogo miss Clivie Gray je pela in igrala Tiziana Sojat, ki se vse bolj uveljavlja kot operetna pevka z milino svojega lahkotnega (včasih celo prelahkotnega) soprana in sproščeno odrsko pojavnostjo. Juana Da-miga (Mendozo) je pel tenorist Carlo Bini z izkušenostjo opernega pevca, ki zna dozirati sedanje zmogljivosti svojega glasu in ga zlasti v srednjih legah tudi ustrezno obarvati. Pevsko in igralsko prikupna je bila Tiziana Caminiti kot Jola Damigo, Juanova sestrična v vlogi subretke. Ob njej se je potrdil kot odličen komik (s kar dobrim glasom) Ugo Maria Morosi kot Jimmy Brown (pozneje Caudillo), kar velja tudi za simpatičnega in dovtipnega »slona« Elia Crovetta v vlogi mr. Pottertona (Potta). Riccardo Peroni je bil živahen in prijeten Lelio Down, nastopili pa so še Daniela Franchi (tajnica miss Gordan), Gianfranco Saletta (režiser Maks von Strobel) in Giuseppe Botta (spravni sodnik). Prva plesalca sta bila Cristina Pittoni in Marca Sellati.
Številno občinstvo je premiersko predstavo sprejelo z dolgimi in navdušenimi aplavzi, ki so si jih vsi realizatorji postavitve tudi zaslužili, (jk)
gledališča		kino		izleti
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Jutri, 5. avgusta, ob 20.30 bo na sporedu tretja predstava operete CLIVIA N. Dostala. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Nastopali bodo: Tiziana Sojat, Tiziana Caminiti, Carlo Bini, Elio Crovetto, Riccardo Peroni, Ugo Maria Morosi, Daniela Franchi, Gianfranco Saletta in Giuseppe Botta. Ponovitve bodo: 5., 9., 11., 13. in 14. avgusta. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
razstave
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka -17.00-20.00, v soboto in nedeljo - 11.00-13.00 in 17.00-20.00.
vazna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti od 3. do 24. avgusta.
Sklad M. Čuk obvešča, da bo vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE NA OPČINAH potekalo samo v ponedeljek, 10. avgusta, na sedežu Sklada, Proseška ulica 133 (nasproti cerkve), od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Ker bo zaradi novih zakonskih predpisov število otrok omejeno na 80, bomo pri vpisu upoštevali časovno zaporedje.
Sklad M. Čuk obvešča, da bo poletno središče v Prosvetnem domu na Opčinah začelo z dejavnostmi v ponedeljek, 17. 8. Prihod ob 8. uri, odhod ob 17. uri. Odprto bo vsak dan, razen sobote in nedelje, do 28. 8. 87. Cena 50.000 lir. Vpisovanje 10.
8. 87.
VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA sporo-
čajo, da bodo uradi zaprti zaradi letnega počitka do 31. avgusta.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120': r. Randa Haines, i. William Hurt, Marlee Matlin.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Scuola di ladri, kom., It. 1987; r. N. Parenti: i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
EXCELSIOR II - zaprto za počitnice.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 007 Ber-saglio mobile, akcij., VB 1985; r. John Glen; i. Roger Moore, Christopher Walken.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 La proies-soresa erotica, □ □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 The Hit-cher, krim., ZDA 1986; r. R. Harmon; i. R. Hauer, Th. Howell, J. J. Leigh, □
EDEN - 16.00, 22.00 Le bambole di čarne, porn. □□
PENICE - zaprto za počitnice.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Telefone rosso, i. Ilona Staller, □ □
MIGNON - 17.00, 22.15 Stati di alluci-nazione, fant., VB 1980, 97'; r. Ken Rus-sel; i. William Hurt, Blair Brown. EXCELSIOR I - zaprto za počitnice. CAPITOL - 16.30, 22.00 II mattino dopo, krim., ZDA 1986; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges, Raul Julia. LUMIERE - zaprto za počitnice VITTORIO VENETO - zaprto za počitnice.
RADIO - 15.30, 21.30 A. A. A. - Donna tuttofare cercasi, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □.-18. letom □ □
čestitke
Danes praznuje 70-letnico rojstva MARA WITINE iz Nabrežine. Obilo sreče ji voščijo mož Mario ter družini Caharija in Vogrič.
V nedeljo sta praznovala 40-letnico skupnega življenja JELKA in MILAN MIJOT. Še na mnoga srečna in zdrava skupna leta jima iz srca želijo Ljuba, Marjan, Aleš, Davorin ter vsi, ki ju imajo radi.
Včeraj je JASNA PERIC dopolnila 18 let. Mnogo zdravja, sreče in ljubezni ji želita Mitja in družina Žagar.
SPDT prireja 8. in 9. avgusta dvodnevni avtomobilski izlet v gorsko skupino SCHOBER GRUPPE v bližini Lienza z vzponom na 3283 m visoki Petzeck; potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram; odhod v soboto, 8. avgusta, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Vojku Slavcu na tel. št. 764832 ob delovnih urah.
Sindikat upokojencev CGIL - Opčine, Narodna ulica 69 - tel. 214222 organizira 2. in 3. septembra dvodnevni izlet v Bologno na vsedržavni Festival Unita in v San Marino na praznik republike. Vpisovanje na sedežu v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 15. in 16. avgusta v Cerkno z ogledom bolnice Franje in okolice. Za informacije in vpis telefonirati na št. 827528 ob uri kosila.
mali oglasi
MUCKO svetlorjave barve podarim. Tel. 200079.
PRODAM 6 stotov koruze po ugodni ceni. Tel. 231901 od 20. do 21. ure.
SAMOTEŽNA VRATA (porta basculan-te) - zunanje mere: višina 220 cm x širina 228 cm, odprtina: 190 cm x 207 cm) podarim. Telefonirati ob uri kosila ali zvečer na št. 040/53874.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina.
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
PSIČKA bele barve in z dolgjo dlako se je izgubila v Boljuncu. Najditelja naprošamo, naj telefonira na št. 228338.
PRODAM motor gilera RX arizona 125 s prtljažnikom, letnik 1985. Cena 2.400.000 lir, možnost dogovora. Tel. 227478.
PRODAM akacijeva in češnjeva drva. Tel. 0481/884161 ob večernih urah.
PRODAM kajak z veslom v dobrem stanju ter šotor za 5 oseb. Tel. 200236.
PRODAM vespo PK 125, novo. Tel. 229331.
V SOBOTO, 1. t. m„ sta se izgubila v Ul. Montecengio nemški ovčar po imenu Lolli ter psiček po imenu Bobi z dolgo belo dlako z rjavimi lisami. Kdor ju je videl, naj tel. 53301 — popoldne.
PRODAM osebni računalnik amstrad-schneider 6128 z barvnim monitorjem in s floppy diskom in veliko programov ter atari 520 ST s floppy diskom in programi. Tel. 302748.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 4. avgusta
JANEZ
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob 16.17 in zatone ob 24.37.
Jutri, SREDA, 5. avgusta
NIVES
PLIMOVANJE DANES: ob 0.52 najnižje -30 cm, ob 8.52 najvišje 2 cm, ob 10.14 najnižje 1 cm, ob 17.50 najvišje 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 4 km na uro zahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara del Piero, Gianlu-ca Minucci, Mattia Carraro, Sara Perini, Francesca Sinožič, Bruno Groppi, Dario Groppi, Maela Grilli, Corina Parisi, Alan Crevatin.
UMRLI SO: 83-letna Maria Fermo vd. Perossa, 67-letni Vittorio Lonzar, 84-letna ■Caterina Caisutti vd. Birri, 40-letna Emi-lia Esposito, 80-letna Armanda Voltolina vd. Tosolini, 78-letni Giusto Martini, 61-letni Gianfranco Azzano, 74-letna Angela Radolovich por. Micalich, 85-letna Antonia Scrigner vd. Del Bello, 49-letna Ada Fabbro vd. Cossino, 75-letni Giovanni
V	spomin na Ivana Novaka, Rudija Mahniča in Lojzeta Bucika daruje Anica Gombač 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pepija Doljaka darujeta Kristina in Stano Žigon 20.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grobova Emila Guština in Pepija Doljaka druje Milan Purič (Repen 57) 20.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Adele Metli: kovec daruje družina Vladislav Petelin
40.000	lir za SKD I. Gruden.
Namesto cvetja na grob Franca Zidariča daruje družina Stanko Legiša (Šempo-laj 48) 20.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Milka Guština daruje družina Škabar (Repen 30) 10.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Franjo Deklevo daruje Lydia Cergoly-Serini 50.000 lir za Glasbeno matico.
Srečko Grgič, hvaležen za prejeto voščilo, daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na drago botro Stanko Škerlj darujeta Laura in Zofija Žagar
30.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Zofije Sancin-Škerlj daruje Modra Godina-Rinzner
10.000	lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Rozalijo Počkar darujeta Mira in Darinka Šuman 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Zofijo Sancin-Škerlj darujeta Mira in Darinka Šuman 20.000 lir v isti namen.
V	spomin na drago Silvo Čok daruje Ernesta Jagodic z družino 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Glavina, 65-letna Mila Vukčevič por. Do-nadel, 90-letna Maria Gardos vd. Brusco-vich, 85-letna Elisabetta Francin vd. Ci-farelli, 74-letni Cataldo Galia, 80-letna Maria Brussich por. Delise, 62-letna Antonia Pozzecco por. Stipancich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3. avgusta, do sobote, 8. avgusta 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Namesto cvetja na grob Ane Sancin vd. Žerjal daruje Zofka z družino 15.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Adele Radovič daruje Liliana 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Igorja Zaccar rie daruje Liliana 20.000 lir za Čenter za rakasta obolenja.
V	spomin na srčno ljubljenega moža dr. Draga Martelanca, na njegovo mater mučenico Doro roj. Trobec in njegovega plemenitega očeta Angela Martelanca ter v spomin na njegove padle brate Vla-dimira, Milivoja in Cirila Martelanca daruje žena Jožica Martelanc 500.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico v Trstu.
V	spomin na svojega dragega Josipa Doljaka daruje družina 50.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor, 50.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom in 50.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob teta Adele darujeta nečakinji Laura in Liana Drašček
100.000	lir za Čenter za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Pepija Doljaka daruje družina Škabar (Repen 135)
20.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Pepija Doljaka daruje družina Purič (Repen 160) 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na moža Virgilia daruje Vida Mora 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin, na Franca Zidariča darujeta Dragica in Ljubo Perčič (Šempolaj 31) 20.000 lir za VZPI-ANPI Devin-Nabreži-na.
prispevki
menjalnica________________________3. s. 198?
Ameriški dolar............. 1333.—
Nemška marka ............... 721,50
Francoski frank............. 214,50
Holandski florint ........ 640.—
Belgijski frank ,............. 34,20
Funt šterling............. 2125.—
Irski šterling............. 1910.—
Danska krona.............. 186.—
Grška drahma .:........... 9.—
Kanadski dolar ........... 980.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 870.—
Avstrijski šiling............ 102,40
Norveška krona ............ 195.—
Švedska krona.............. 205. -
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................. 9,50
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar................... 1,70
Drobni dinar................... 1,70
Df*||#n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881 DV«II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
IZREDNO!!!
Ul. Piccardi 1 - 34141 TRST
RAZPRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE
V ponedeljek odprto
obu. obč. 17. 7. 87
V
OPČINE (Trst) Narodna ulica 87 Tel. (040) 213193
šport
obvešča, da začne danes, 4. avgusta
SEZONSKO RAZPRODAJO
s popusti od 20% do 60%
Obv. občini 27/7/87
slike, ki niso le spomin
damjana ota
S poročnega dne Alberta Sirka
Slika je neposreden in hiter spomin na dogodek, morda tudi najbolj jasen. V trenutku nam pred očmi zariše obrise preteklosti, istočasno pa nam lahko posreduje tudi vzdušje dogodka, ki je bil ujet na filmski trak.
Slika s poročnega dne je za protagoniste nedvomno spomin, najpogosteje pa tudi dokaz zelo važne in včasih ' usodne" življenjske izbire. Poroka je bila v preteklosti praznična priložnost, pri kateri je sodelovala vsa vas. Fotografija je take priložnosti morala" ovekovečiti. Postala je tako spomin, ki so ga skorajda "ljubosumno" hranili na straneh družinske knjige ali v dragocenem okviru, še nov kamen, ki je večal biografski zaklad dedičem. Ko je to fotografski utrinek s poročnega dne kakega uglednega para, postane slika še nepogrešljiv dokument naše zgodovinske preteklosti. Osebni spomin se tako zlije z zavestjo in posebnim čarom preteklih dni.
Albert Sirk ali Jožinov Berto, kot so mu rekli po domače, si je svojo življenjsko družico poiskal v rojstni vasi. Še
več, svojo izvoljenko je zasnubil kar pri Dovšakovih, ki so živeli v hiši nasproti njegove, tako da ga je od nevestinega doma ločevala le cesta. Ko sta se 31. januarja leta 1921 Albert in Dora vzela, je bil slovesno in praznično okrašen ves Križ. Če si jo pozorno ogledamo, nam o tem lahko veliko pripoveduje že zgornja slika, ki je bila posneta na kriškem Kalu. Tam se šopiri sedaj ezulsko naselje in o Kalu ni več sledu, kot še o marsičem ne...
Ženske so oblečene v bogato in razkošno praznično nošo, kot je bilo za slovesne priložnosti v navadi. "Nedeljsko" obleko nosijo tudi moški. Med povabljenci, ki se potrpežljivo nastavljajo fotografu za skupinsko sliko, v prvi vrsti vidimo še godce, ki so predstavljali skoraj pravo razkošje v neprijaznih povojnih časih. Tudi iz tega lahko razberemo, da je bila poroka Alberta Sirka, uglednega vaščana, zavednega zamejskega Slovenca in likovnega ustvarjalca, po katerem sta bila poimenovana kriška osnovna šola in kulturni dom, velik dogodek za vso vas.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.35 uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lepo pozdravljeni ob vročih motivih letošnjega poletja. Po nekaterih predlogih naj bi se naša rubrika vsaj med poletjem preimenovala v Mrzlih 10, kar bi delovalo bolj osvežilno, vendar to ne bi bilo v stilu najpopularnejših motivov, ki so včasih prav razbeljeni od silnega vrtenja na radijskih postajah... Toliko o tem, zdaj pa k bistvu... tednov na pretekli
ted. na I. 6 7
4
5 4
13
9
2
13
pr. ted.
1	1. Martin Krpan - Še je čas
3	2. Cook Robin - The biggest fool of ali
5	3. tVh/fne/Houston -1 vvanna dance
with somebody
2	4. David Bowie - Day-in Day-out
4	5. Chris Hea - Giverny
6	6. Vasco Rossi - C'e chi dice no
8	7. Housemartins - Caravan of love
9	8. TTte Stoang/ers - You’ll always
reap what you saw
—	9. LA? - With or vvithout you
—	10. Little Števen - Bitter fruit
Lestvica je tudi tokrat zanimiva, vendar brez »čudežnih« obratov. Na vrhu je, za to mesto že »abonirana«, skupina Martin Krpan, ki je s podobnim motivom (Od višine se zvrti) žela podobne uspehe. Duet Cock Robin je tokrat prekosil svoj najboljši dosežek prejšnjega hita The promise you made, Whitney Houston se strmo vzpenja k vrhu, David Bowie je dve mesti nižje, Chris Rea je v »zlati sredini«, Vasco Rossi je obdržal mesto iz prejšnjega tedna, to velja tudi za Housemartins, višje pa so The Stranglers, povratniki U2, edina novost pa je Bitter fruit Little Stevena... Tokrat nismo »klasično« obdelali predlogov. Namesto teh pa smo imeli gosta Igorja Mer-moljo in Danila Kocjančiča, člana skupine Bazar, ki sta predstavila zadnje dosežke te vse popularnejše primorske skupine. Amerika, zmagovalna pesem letošnjih Melodij morja in sonca, bo svoje privržence gotovo dobila tudi med vami...
Glasovnice, predvsem pa se imejte vsaj dvakratno...
Z nagradami sodelujejo:
EI*fc!rot*hna Ij"; DO M»l<x)l|o
k j frcr (jgi
sr,,-,.
X-
Glasovnica za Vročih 10
Imo in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
r
današnji televizijski in radijski sporedi
C RAM
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Franco, Ciccio e il pirata Barbanera (kom., It. 1969, r. Mario Amendola, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
15.35	Risanka: Marco
16.35	Risanka: Disneyev svet - La tigre di Wahoo
17.30	Tv film: Doppia indagine (i. Lui-gi Pistilli, Giancarlo Santelli, Čarlo Cataneo, 2. del)
18.30	Variete: Portomatto
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.30	Nad.: Cronache marziane (i. Rock Hudson, Gayle Hunnicutt, Bernie Casey, 1. del)
22.20	Dnevnik
22.30	Nad.: Cronache marziane (2. del)
23.10	Variete: Napoli prima e dopo
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Košarka: Svetovno prvenstvo jr. (prenos iz Bormia)
RAI 2_____________________]
11.55	Risanka: Yakari
12.10	Nad.: Una storia viennese - AIL-ombra di Koeniggratz (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes
dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, nan. Blondie
16.40	Film: Gringo, getta il fucile! (pust., Šp. 1967, r. J. Romero Marchant, i. John Richardson)
18.15	Oddaja iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Operazione sottoveste (kom., ZDA 1959, r. Blake Ed-vvards, i. Cary Grant, Tony Cur-tis, Dina Merrill)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Akt. oddaja: Poletni almanah
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.50 Film: Il bandito (dram., It. 1946, r. Alberto Lattuada, i. Anna Magnani, Amedeo Nazzari, Carla Del Poggio, Carlo Campanini)
A RAI 3____________________UZD
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Glasba, trenutek izoblikovanja (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, r. Domenico Mas-simo Pupillo)
20.30	Nanizanka: I professionals - Il traditore (r. Ray Austin, i. Gor-don Jackson, Martin Shaw, Le-wis'Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Niz filmov posvečen Merilyn Monroe ob 25-letnici njene smrti: Giungla dasfalto (dram., ZDA 1950, r. John Huston, i. Merilyn Monroe, Sterling Hayden, Sam Jaffe, Louis Calhern, Jean Ha-gen, James VVhitmore)
23.35	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Giangi Poli in Biancamaria Poltillo, r. Sandra Ouarra)
23.50 Dnevnik
23.55	Deželni dnevnik
RTV Ljubljana
18.25	Poročila
18.30	Osnovna šola tenisa
18.40	Otroška nadaljevanka: Znak (5. del, prod. TV Sarajevo)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Metalci nožev (prod. TV Novi Sad, r. Karolj Viček, i. Gyorgy Fejes, Lazslo Feldi
21.35	Slovenci v zamejstvu (v oddaji bomo slišali o informativnem avtobusu, ki kroži po avstrijski Koroški in tuje turiste seznanja z informacijami o slovenski manjšini. Gre za zanimivo akcijo, ki jo je drugo leto zapored pripravila Slovenska prosvetna zveza.Iz Furlanije Julijske krajine bo reportažni zapis o letošnji, že 13. ohceti v Repnu, ki predstavlja največjo folklorno prireditev Šlovencev v Italiji. Za konec pa bo reportaža o Andovcih, ki so najmanjša narodnostna vas v Porabju.)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč
(~ |jP) TV Koper__________________
17.00	Otroški program: Il sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: GRADEŽ — Ob imenovanju župana MILJE — Občinski svet odložil razpravo o odstopu župana TRST — Slovenščina v zapisniku Tržaške občine
TRST — Tretja opereta letošnje sezone v gledališču Verdi TRST — Poletno branje v ponudbi Tržaške knjigarne
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Solo contro tutti (vestern, r. Antonio Del Arno Algara, i. Robert Hundar)
22.05	TVD vse danes
22.20	Nadaljevanka: Delitto e castigo (priredba Tullio Kezich in Mario Missiroli, r. Mario Missiroli, 1. del)
23.15	Rubrika z Barbaro Bouchet
Jf! CANALE 5
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Film: Vacanze alle Ha-wai (kom., ZDA 1978, r. Bill Bixby, i. Julie Alison, Loni Anderson, Ray Bolger)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Colora-do
14.30	Film: Elvis and the Be-auty Oueen (kom., ZDA 1981, r. Gus Tri-konis, i. Don Johnson, Stephanie Zimbalist, John Crawford)
16.30	Nanizanke: L uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nanizanka: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum (vodi Catherine Spaajc)
23.10	Aktualno:	Človek
znanstvenik (vodi Ma-urizio Costanzo)
23.55	Nanizanka: Sceriffo a New York
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00
Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cielo giallo (vestern, ZDA 1948, r. Wil-liam A. VVellman, i. Gregory Pečk, Anne Baxter, Richard Wid-mark)
22.30	Nanizanke: Peyton Plače, 23.30 Mod Squ-ad, 0.30 Hec Ramsey
ITALIA 1________
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Zum, zum, zum, la canzone che mi pas-sa per la testa (kom., It. 1968, r. Bruno Corbuc-ci, i. Little Tony)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni
di dollari, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Bun Bun, Pol-lon, Il piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanke: Stazione di polizia, 21.30 Mike Hammer, 22.30 Troppo forte, 23.00 Pronto soc-corso, 23.30 Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hadcastle and McCormick
HlJ TELEPADOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Il domestico (kom., It. 1974, r. Luigi Filippo D'Amico, i.
Lando Buzzanca, Martine Brochard)
22.30	Nadaljevanka: Spy Force
23.25 Znanstvena oddaja: Il Leonardo
0.15 Film: La principessa di Harlem (kom., 1979, r. Marvin J. Chomsky, i. Peter Hooks)
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: George
13.00	Rubrika o zdravstvu: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori d'oro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Che fare?
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik y nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[ ^ TELEČUJATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Povejmo v živo!; 9.00 Glasbeni mozaik;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert v Kraškem muzeju v Repnu: nastopa skupina Gallus consort; 11.05 Glasbeni mozaik; 12.00 Pojdite z nami; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Kakor od vetra se trese moje srce; 17.10 Klasični album; 18.00 Večni sopotniki: Velike pesnitve za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca (rež. Sergej Verč).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Dober dan z; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Glasbeni mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Alla Carte; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura;
21.05	Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.20 Minuta za zdravje; 7.30 Poročila; 8.00 Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbeni prispevek;
14.40	Reportaže, intervjuji, zanimivost, Popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Croatia; 18:00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.05 Čudežnih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske novosti;
11.15	O Istri; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O prehrani; 14.30 Glasba;
14.45	Pleši z nami; 15.45 Sintonizirani;
16.45	70. leta; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 17.45 High Power; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 18.40 Oddaja tabornikov RMV; oddaje povezuje glasba.
Za izid skrbi Mestni muzej
V Idriji izide na jesen monografija o tamkajšnji realki
Njen sedež bo v Tržiču
Družba Business industrial center bo poslovala tudi na Goriškem
V zadnjem času je pri nas veliko govora o novih industrijskih ter drugih pobudah. Denarja za podporo teh pobud je precej na razpolago. Na voljo so namreč sredstva iz paketa Trst-Go-rica za gospodarsko ovrednotenje naših krajev. O tem je veliko govora, konkretnih pobud pa je bore malo. Manjkajo podjetniki. Na drugi strani pa je tudi veliko birokratizma.
Seveda se moramo zavedati, da je treba pri teh pobudah upoštevati nove tehnološke prijeme. V Trstu so pred časom ustanovili družbo BIC - Business industrial center. Ustanovili so jo upoštevajoč sporazum med IRI, Deželo in sindikati. Glavni namen te družbe je dajati pobude za nadomestilo praznine, ki so jo pustila oziroma še puščajo industrijska podjetja, z državno udeležbo, ki zapirajo svoja podjetja v deželi ali krčijo njih kapaciteto.
Za sedaj je ta družba omejila svoje poslovanje na Tržaško. Zdi se, da bi se to delo lahko razširilo tudi na Goriško. Tu smo svoj čas imeli več tovarn z dr-
žavno udeležbo. Sedaj pa je teh čedalje manj.
V Gorici so se včeraj sestali zastopniki Trgovinske zbornice, Pokrajinske uprave tržiške ter goriške Občine, Zveze industrij cev ter obrtnikov, konzorcijev za industrijski razvoj in sindikatov. Sejo je vodil predsednik goriške zbornice Bevilacgua, o nalogah nove družbe je govoril njen predsednik Zacchigna.
Govora je bilo o možnosti ustanovitve goriške podružnice BIC. Ta naj bi bila v Tržiču, kjer je že na razpolago zemljišče. Za gradnjo in opremo stavbe bi porabili dve milijardi in pol lir. Čeprav bi v Tržiču šlo za nekako podružnico tržaške ustanove, bi imela precejšnjo operativno avtonomijo. Zaradi tega so predlagali, da bi se upravni odbor BIC izpopolnil tudi z zastopniki iz Goriške pokrajine.
■ Konzulta za Svetogorsko četrt-Placuto se bo sestala danes zvečer ob 20.30 na sedežu v Ulici Orzoni 54. Govor bo o raznih pobudah v tem rajonu.
Višje penzije za upokojence krajevnih ustanov
Z zakonom št. 141 dne 17. aprila 1985, so upokojencem državnih služb prisodili povišek penzije, medtem ko so za zasebne upokojence poskrbeli z ločenim ukrepom št. 140. Poviški so različni glede na višino penzije na datum 31. 12. 1981 oziroma ob upokojitvi. Te poviške so stopnjevali za leta 1984, 1985 in 1. 7. 1987. Slednji povišek pa niso dodelili bivšim delavcem krajevnih in bolniških ustanov, ki jih upravlja CPDEL.
To absurdno razločevanje so po številnih posegih pri predstavnikih vlade Državne zveze upokojencev CISL končno odpravili z zakonom dne 26. junija 1987, št. 256, člen 22 odstavek 9, ki določa povišek penzije z datumom 1. 7. 1987 tudi kategorijam, o katerih je bil govor zgoraj.
Podrobnejše informacije in pojasnila so na razpolago na sedežu CISL.
Veliko ljudi iz vse Primorske je zlasti v prvih letih po prvi svetovni vojni, ko drugje ni bilo slovenskih višjih srednjih šol (z izjemo Tolmina, kjer je takrat bilo učiteljišče), obiskovalo realko v Idriji. To je bila prva slovenska realka nasploh, seveda dobro znana že v avstrijskih časih.
V Idriji bodo počastili tudi 500-let-nico mesta. Za to priložnost bodo izdali več publikacij, s katerimi bodo zabeležili posebnosti tega starega slovenskega mesta.
Posebno pozornost bodo posvetili realki, ki je bila ustanovljena leta 1901, delovala pa je do leta 1926. Mestni muzej v Idriji je prevzel skrb za to knjigo, ki jo je napisal prof. Janez Kavčič. Avtor je na osnovi vseh doslej objavljenih zapisov s pomočjo dosegljivih virov in dokumentov izčrpno predstavil ustanovitev, razvoj in pomen te šole.
Na lanski proslavi ob 85-letnici ustanovitve realke je govoril tudi dr. Matjaž Kmecl. Takrat je poudaril, da so v začetku stoletja, na izrecno željo cesarja, sklenili, da bo v njej učni jezik slovenski, medtem ko so dotlej v
ljubljanski realki slovensko poučevali le slovenščino in verouk.
Knjiga »Prva slovenska realka« bo izšla v oktobru letošnjega leta. Imela bo nad 200 strani in čez 50 slikovnih prilog. Prednaročila sprejemajo v Mestnem muzeju v Idriji, Prelovčeva 9, do 15. septembra, po ceni 6.200 dinarjev za izvod. V prosti prodaji bo kasneje cena višja.
Fotografska razstava v Novi Gorici
V počitniškem času je v Novi Gorici malo ali skoro nič kulturne ponudbe. Nekaka izjema, seveda če izvzamemo stalne zbirke v kromberškem muzeju ali še kje drugje, je Likovna vitrina zavarovalnice Triglav v Novi Gorici, kjer bodo danes, 4.avgusta, ob 20.uri odprli razstavo fotografij Franca Črva z naslovom »Motivi iz železarne«. Odprta bo do M.avgusta. Fotografije so nastale v daljšem časovnem obdobju. Motivi iz železarne so privlačni zaradi svoje dinamike in posebnosti.
Vodovod, ceste in kasneje jgreznice med predvidenimi posegi v Steverjanu
S proračunom, ki presega 2,8 milijarde lir, tudi programske smernice
Občina Foljan za denuklearizacijo
Tudi na Goriškem imamo že nekaj Občin, kjer so tamkajšnji občinski sveti sprejeli sklepe o tem, da vse občinsko ozemlje proglasijo za denukle-arizirano. Ponekod so table s takim opozorilom postavili na cestah ob vhodu v vasi.
Tak sklep so 25. julija sprejeli tudi v občinskem svetu Občine Foljan—Re-dipuglia. V pripravljalnem odboru so bile nekatere (ne)politične skupine ter razna društva. O tem so se pogovarjali na široko. Na seji občinskega sveta, kot povzemamo iz tiskovnega poročila županstva, je bilo veliko ljudi, ki so z zanimanjem sledili razpravi. Sprejeli so torej resolucijo. V njej je izražena želja, da bi se mir v svetu ustvaril tudi tako, da ne bi razne države stremele po vedno večjem oboroževanju. Sklenili so tudi, da podvzamejo vse ukrepe, ki bi preprečili prehod ali stacioni-ranje nuklearnega orožja na občinskem ozemlju. O doseženem sklepu bodo obvestili rimsko vlado ter Deželno upravo Furlanije-Julijske Krajine. Ta naj bi se v okviru dežel loka Alpe Adria zavzela za pobudo za ustanovitev širšega srednjeevropskega območja brez atomskega orožja.
Rdeči križ na dopustu
Sedež pokrajinskega odbora Rdečega križa v Gorici v Ul. Codelli 9 je zaradi poletnega dopusta zaprt od sobote, 1. avgusta, do nedelje, 23. avgusta. Po tem datumu bo do konca meseca avgusta sedež odprt ob delavnikih od 9. uredo 12.30.
Proračun števerjanske Občine bo v letošnjem letu dosegel 2 milijardi 848 milijonov lir. Tolikšen je znesek predvidenih dohodkov in izdatkov v seštevku vseh proračunskih postavk. Proračun so te dni odobrili na zasedanju občinskega sveta, kot določa zadnji vladni odlok, po katerem morajo krajevne uprave odobriti letošnje proračune do 31. julija, čeprav zakonski predpisi o krajevnih financah še niso dokončni. To, kot že v prejšnjih letih, močno ovira programiranje posegov in tekočih izdatkov s strani krajevnih uprav, ki morajo pretežni del leta poslovati brez proračuna. Za tekoče stroške lahko vsak mesec namenijo le dvanajstino stroška iz prejšnjega leta, ne morejo pa prilagoditi služb morebitnim novim potrebam oz. jih okrepiti s povečanjem stroškov.
S to premiso in ob upoštevanju začasnosti sedanjih norm ter vprašljivos-ti dodelitve finačnih sredstev za posamezne investicije je torej občinska uprava izdelala proračunski program. Med izdatki so za tekoče stroške predvideli 618 milijonov lir. Po posameznih poglavjih so stroški takole porazdeljeni: za splošne upravne stroške (vključno z občinskim osebjem) 223 milijonov, za izobrazbo in kulturo 196 milijonov (od tega 148 milijonov za delovanje osnovne šole), za socialno področje 162 milijonov (od tega 108 milijonov stroškov za vodovodno službo), za vzdrževanje cest in javne raz-
svetljave 19 milijonov, preostalo pa za razne manjše postavke.
Med investicijami so predvideli posege v skupni vrednosti skoraj dveh milijard lir. Izvedljivost del pogojuje seveda dodelitev finačnih sredstev s strani državnih in deželnih organov. Največji stroški so predvideni za ceste (1.191 milijonov lir, od tega milijarda in 50 milijonov za ureditev ceste češenj in vina, do katere pa bo težko prišlo v tekočem letu, tako da so v triletnem načrtu poseg kar uvrstili v program za naslednje dveletje). Na drugem mestu je investicija za vodovod (564 milijonov): 236 milijonov za 5. odsek je že bilo odobrenih, obstaja pa tudi nekaj stvarnih možnosti, da bo še letos Občina prejela sredstva za 6. odsek, ki bi mu namenili preostali del predvidenih investicij.
Med dohodki predstavljajo lastni dohodki Občine le manjši del: davčni dohodki naj bi navrgli 64,5 milijona lir, izvendavčni 74,6. Približno 476 milijonov je predvidenih iz državnih nakazil in deželnih prispevkov. Vse to zadeva tekoče stroške. Za investicije so predvideli 1.272 milijonov od prenosov kapitala in izterjanja kreditov in skoraj 825 milijonov ob blagajniške anticipacije in posojil.
Kot predvideva zakon, morajo občinske uprave skupaj s proračunom oblikovati tudi programske smernice za posege v triletju 1987-89. Poročilo
župana potrjuje smernice iz prejšnjih let in nakazuje prednostni program investicij, ki ga seveda pogojuje zagotovitev državnih in deželnih finansiranj ter možnost najemanja posojil.
Ob že navedenih so za leto 1987 predvideni posegi za ureditev ceste v Sčednem in asfaltiranje drugih cest v občini, obnova kapelice na pokopališču v Števerjanu, ojačitev javne razsvetljave, manjši posegi na šolskih in drugih javnih stavbah, posegi na področju socialnega skrbstva.
V naslednjem dveletju izstopajo sledeči predvideni posegi: izvršitev 6. odeseka vodovoda (300 milijonov), prvega odseka grezničnega omrežja (300 mil.), ureditev ceste češenj in vina (1.050 mil.) ter asfaltiranje drugih cest, nakup in preureditev bivše kasarne finančnih stražnikov v Klancu, preureditev bivše stavbe šole v socialni center, izgradnja poslopja z garažo in skladiščem za občinska vozila ter razne potrebščine. Predvideni so še posegi na področju varstva okolja (ureditev odlagališča za neškodljiv material, uporaba bivših izkopov gline na Pre-valu)in varstva arhitekturnih dobrin in še hidrogeološki posegi za preprečevanje plazov, za ureditev kmetijstvu namenjenega teritorija ter izgradnja sistema kmetijskega namakanja, ureditev športnih objektov, tako za šolske kot tudi tekmovalne in turistično-soci-alne potrebe.
Nova ustanova za pomoč gospodarskemu razvoju
Od septembra dalje, pod okriljem Trgovinske zbornice
Dve osebi lažje ranjeni v trčenju pri Slovrencu
Predvidoma septembra bo pod okriljem Trgovinske zbornice v Gorici pričela delovati nova posebna ustanova, ki bo skrbela za promocijske pobude in nudenje storitev gospodarskim operaterjem. V teh poletnih dneh se vrstijo srečanja in priprave na začetek njenega delovanja. Statut posebne ustanove, ki ga bo odobril odbor Trgovinske zbornice, predvideva, da so poleg same zbornice člani te novoustanovljene ustanove Pokrajina, goriška Občina, združenja industrijcev, malih in-dustrijcev, obrtnikov, trgovcev in kmetov, konzorciji za industrijske cone v Gorici, Tržiču in Krminu, Konzorcij za letališče v Ronkah, družba SDAG (upravlja storitve pri avtoportu) ter sindikati CGIL, CISL in UIL.
Splošen namen odprtja te ustanove je omogočiti gospodarski razvoj Goriške z ozirom na nove tehnologije, zakonske olajšave v korist tukajšnjega gospodarstva, na strateško lego teh krajev v mednarodnem pogledu. Ta cilj bodo skušali doseči s promocijskimi pobudami za uveljavljanje tukajšnje proizvodnje na zunanjih tržiščih, z nudenjem sodobnih storitev kot so "banke podatkov" in druge informacijske službe, z gospodarsko, finančno in mednarodno-pravno pomočjo tukajšnjim podjetjem, predvsem takim, ki nameravajo poslovati na tujih tržiščih. Prav v ta namen nameravajo nuditi pomoč pri sodelovanju na mednarodnih sejmih in srečanjih gospodarskega značaja.
Do sedaj so pripravili osnutek delovnega programa. V njem so določili prednostne pobude v posameznih sektorjih delovanja. Splošnega pomena pa je namen, da bi storitve, ki jih bo nudila nova ustanova, omogočile čim-
boljšo izrabo obstoječih ali pričakovanih zakonskih olajšav (od proste cone do posegov EGS), sodelovanje tukajšnjih podjetij v programih za mednarodno kooperacijo in izrabo sodobnih informacijskih sistemov. Ob tem naj bi bile v oporo tukajšnjemu gospodarstvu predstavitve na sejmih in druge propagandne pobude, za katere bi skrbela ustanova tako na vsedržavnem kot na mednarodnem gospodarskem prizorišču.
Uresničevanje teh ciljev naj bi bilo postopno. Določili so tri začetna obdobja: v prvem nameravajo v sodelovanju s sorodnimi inštitucijami uresničiti predvsem spoznavno-propagandne posege. V drugem naj bi temu pridružili poskusne pobude na področju mednarodne kooperacije, v tretjem obdobju pa naj bi posvetili pozornost prodiranju na tuja tržišča.
Kljub povečanemu prometu zaradi odhodov na dopuste v zadnjih dneh na Goriškem niso beležili hujših prometnih nesreč. Nekaj težav je bilo edino včeraj dopoldne na državni cesti proti Vidmu, kjer je v Šlovrencu prišlo do trčenja med osebnim avtomobilom in vojaškim tovornjakom. V trčenju sta bili dve osebi ranjeni, na srečo obe brez hujših poškodb.
Do trčenja je prišlo nekaj po 10. uri. Tovornjak brigade Torino iz Krmina, ki ga je upravljal 20-letni Stefano Ver-sari iz Forlija, je vozil v smeri proti Krminu. Iz stranske Ulice Boschetti je na državno cesto privozil s fordom fiesta 59-letni Salvatore Rende, rojen v Catanii, z bivališčem v Koprivnem, Ul. Dante 39.
V trčenju je Rende dobil pretres možganov, rane po glavi in močan udarec v čelo. Zdravi se v medicinskem oddelku splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v 8 dneh. Nekaj lažjih poškodb je dobil tudi 20-letni
Marco Cameletti, ki se je na tovornjaku peljal zraven šoferja. Ugotovili so mu rane in odrgnine po udih. Sprejeli so ga kar v ambulanto vojašnice v Krminu, kjer se bo zdravil pet dni.
Živali brez gospodarja
Na sedežu združenja za zaščito živali (AIPA) čakajo na gospodarja: pes pasme schnautzer črne barve, ki so ga našli v Ul. Friuli v Gorici 16. maja; samica pasme setter črne, bele in rdečkaste barve, stara dve leti, ki so jo našli v Moši ob polovici maja; samica lisičje pasme, bele barve s sivimi lisami na glavi, ki so jo pobrali konec junija v Gradišču; samec mešane pasme, srednje velik, kožuh bel s črnimi lisami, ki so ga našli v Červinjanu okrog polovice junija; mlada tigrasta mačka rdečkaste barve, stara dva meseca, ki so jo pobrali 23. julija v Ul. De Gasperi v Gorici.
Zatočišče za pse, ki ga upravlja AIPA, je v poletnem času odprto vsak delavnik od 19.30 do 20.30. Za morebitne informacije se zainteresirani lahko obrnejo do tajništva združenja v Ul. Boccaccio 6 (tel. 82173), ki je odprto vsak ponedeljek in petek od 11. do 12. ure ter vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Pesniški večer v Rosenbaru
Najbolj "IN" večerno zbirališče mestne mladine je botrovalo neobičajnemu družabnemu večeru. V četrtek, 30. julija, zvečer je narodno mešani simpozij prebiral svoje verze pazljivemu poslušalstvu na dvorišču Rosenbara v Ulici Duca d Aosta. Ješ. Piješ. Poslušaš!
Prireditelj in soustvarjalec srečanja je bil Goričan Alberto Princis. On je tudi uvedel v pesniško dogajanje, edini italijansko pišoči izmed prisotnih. Iz Trsta sta bila povabljena Marko Kravos in Barbara Gruden, brala sta svoje vrstice v slovenščini in italijanščini. Juan Carlos Iglesias, sicer lektor španskega jezika na Tržaški univerzi, je pel ponos svoje zemlje. Izredni gost večera je bil hrvaški pesnik Slavko Mihalič.
Dvig nevihtne sape je vnesel malo suspancea v lirično vzdušje. Pesniki so hiteli z besedami. Lovili smo občutja, podobe. Branje se je nadaljevalo v notranjih prostorih, v izbrani družbi. In potem še pesniški happening, mnenja poslušalcev, pomisleki na izrečeno.
Minimal - mittelevropa? Hvala, Rosenbar.
ALEŠ DOKTORIČ
Zbiranje slik v Štarancanu
Občinska uprava v Štarancanu in Večnamenski kulturni center v Ronkah bosta zbirala fotografije, kratko-metražne filme in vse kar je vezano na preteklost kraja. Nameravajo ustvariti domačo fototeko in tudi arhiv filmov z domačo tematiko. Vse slikovne dokumente bodo presneli, zatem originale vrnili lastnikom. Prebivalce pozivajo naj to, kar hranijo doma izročijo ali fototeki centra v Ulici 24. maja 8, ali pa Občinski knjižnici v Ulici Zambon. Ob koncu akcije bodo priredili razstavo.
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 8. in 9. avgusta izlet v Avstrijo z vzponom na Petzeck (Pot prijateljstva). Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri odborniku Ivu Berdonu. Društvo pripravlja nadalje, v dneh okrog velikega šmarna , vzpon na Jalovec. Informacije in prijave pri Branku Kuzminu tel. 882179.
kino
Gorica
GRAJSKO DVORIŠČE (Pregled za nagrado Amidei) 21.00 »Regalo di nata-le«. Rež. Pupi Avati.
VERDI Zaprto.
CORSO 17.30-22.00 »Excalibur«. VITTORIA 17.30-22.00 »Ti voglio nuda e bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Neustrašljivi«. DESKLE 17.00-19.30 »Najkrajša pot na Kitajsko«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU SanfAntonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes ob 9. uri Alfio Zampi iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev sv.Ane in nazaj na pokopališče; ob 10.30 Slava Mikulus vd. Figelj iz splošne bolnišnice v cerkev in na _ pokopališče v Pevmi; ob 12. uri Viljem Šuligoj iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu; ob 12. uri Barbara Marin vd. Calligaris iz Romansa na pokopališče v Ločniku.
t
Naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša predraga mama
Slava Mikulus vd. Figelj
v 78. letu starosti.
Pogreb bo danes ob 10.30 iz mrliške veže goriške splošne bolnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo.
Žalujoči hčeri Majda in Zora z družinama
Oslavje, Gorica, 4. avgusta 1987
Ob bridki izgubi dragega VILJEMA ŠULIGOJA izražajo ženi in hčeri z družino globoko sožalje člani Konzorcija MEGO.
Ob bridki izgubi dragega VILJEMA ŠULIGOJA izraža ženi in hčeri z družino globoko sožalje tvrdka TEK-NOMEC.
Je ugodnejša oblika leasing pogodbe ali klasični nakup potrebne dobrine?
rw •	•	v	i	v*vv	iti
Zanimiva, a se vedno nerazčiščena dilema
ODO KALAN
V zadnjih letih je vedno več slišati o tako imenovanih leasing pogodbah. Ta oblika pridobivanja premičnin ali nepremičnin se je v Italiji razširila v zadnjem desetletju; mnogi podjetniki so imeli vtis, da lahko z njo rešijo razvojne probleme svojega obrata na preprost in finančno zanimiv način. Prav zato se nam je zdelo primerno nekoliko poglobiti in analizirati to vprašanje.
Strokovni izraz leasing izvira iz angleškega glagola »to lease«, ki pomeni dati ali vzeti v najem. S tem smo pojasnili osnovo, na kateri temeljijo določila pogodbe o leasingu. Premičnina ali nepremičnina, ki je predmet pogodbe, torej ne preide v last koristnika, ampak jo ta prejme le v najem. Ta atipična najemniška pogodba ima še eno značilnost; vnaprej je določena odkupna cena predmeta ob izteku pogodbe, ne glede na tržno vrednost dobrine ob izteku pogodbe same. Najemnik predmeta ni dolžan odkupiti, do česar ima sicer pravico, ne pa tudi obveznosti.
Najemnik si izbere predmet oziroma ' dobrino pri proizvajalcu ali prodajalcu, njegove pravne in finančne obveznosti pa potekajo le preko leasing podjetja, ki postane pravni lastnik dobrine. Pri tem poslovanju igrajo pomembno vlogo tudi denarni zavodi, ki so ustanovili samostojna leasing podjetja, tudi s posredovanji svojih stanovskih združenj. Iz statističnih podatkov ugotovimo, da se je leasing najbolj razširil med manjšimi obrtnimi ali trgovskimi podjetji, ki ne razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi.
Leasing pogodba predstavlja sorazmerno visoko finančno breme, četudi je porazdeljeno na daljšo dobo. Skušali bomo z enostavnim primerom pojasniti obveznosti in finančna bremena Pogodbe. Vzemimo primer nabave prevoznega sredstva (ne tovornjaka), katerega osnovna cena je 28 milijonov lir + davek IVA, kar znaša skupnih 33 milijonov in pol lir. (Namerno smo vzeli za primer avtomobil, saj v tem primeru IVA ni odbitna postavka v
knjigovodstva). Če je pogodba sklenjena za dobo 31 mesecev, bo znašala skupna bremenitev (najemnina, v kateri so vključene obresti in dohodek leasing podjetja) 37 milijonov lir + IVA ali skupno 43 milijonov 800 tisoč lir. V breme najemnika gredo še stroški pogodbe (ca. 250 tisoč lir) ter stroški za odkup avtomobila, ki so bili v tem primeru določeni v višini 500 tisoč lir + IVA. Če potegnemo črto, dobimo naslednjo primerjavo: pri neposrednem odkupu je končna cena avtomobila, kot rečeno, 33 milijonov in pol lir, pri leasing pogodbi pa naraste na 44 milijonov in pol. To pomeni, da bo najemnik plačal za 31-me-sečno najemninsko pogodbo več kot 11 milijonov lir obresti ali stroškov, kakor hočemo imenovati te dodatne obremenitve.
Če je podjetnik-najemnik obrtnik, bo lahko na osnovi deželnega zakona št. 30, z dne 28. 4. 1978, dobil nevračljivi prispevek Dežele v višini 25% osnovne cene avtomobila, torej v našem konkretnem primeru 7 milijonov lir. Prispevki so plačljivi v šestmesečnih obrokih preko denarnega zavoda, ki je omogočil izpeljavo pogodbe. A to še ni vse. Po sedanji davčni zakonodaji je mesečni obrok leasinga odbitna postavka, saj jo obravnavamo kot najemnino in jo lahko vključimo med stroške. Baje bo nova zakonodaja, ki bi morala stopiti v veljavo že naslednje leto, spremenila te pogoje.
KOMU KORISTI LEASING?
Ugotovili smo, da leasing pogodba dejansko poveča stroške za odkup premičnine ali nepremičnine, a vendar se ta oblika nabave strojev širi iz leta v leto. Zakaj?
Strošek je raztegnjen na daljšo dobo, zaradi česar ga manjši podjetniki lažje prenesejo. Na tak način jim ni potrebno vezati razpoložljivih finančnih sredstev ali zaprositi denarne zavode za kredit. Plačali bodo le mesečni obrok, medtem ko bodo njihove finančne in kreditne sposobnosti ostale popolnoma proste. Vemo namreč, da
denarni zavodi lahko dodelijo kredite nekemu podjetniku le v okviru njegovih sposobnosti ali konkretnih jamstev, ki jih lahko ponudi. Pri leasing pogodbi pa niso potrebna jamstva, saj je jamstvo že predmet, ki ostane do konca pogodbe last leasing: podjetja. Pozorni moramo namreč biti na še en pomemben člen, ki ga skoraj vedno izsledimo: zamujeno plačilo enega ali več obrokov lahko privede do prekinitve pogodbe brez kakršnekoli odškodnine. Najemnik bi v primeru nespoštovanja pogodbe izgubil že plačane obroke in leasing podjetje bi mu po zelo kratkem postopku predmet odvzelo.
V breme najemnika gredo — kar je samo po sebi umevno - vsi stroški rednega in izrednega vzdrževanja dobrine. Tudi če je bila dobrina na primer popolnoma uničena, bo moral najemnik poravnati vse obroke do izteka pogodbe.
Kot vidimo, je torej leasing pogodba sicer privlačna oblika gospodarskega delovanja, vendar je skoraj nemogoče dajati posplošene nasvete. Upamo si celo trditi, da mora podjetnik preučiti vse možne variante na osnovi položaja v svojem podjetju. Ne sme ga pritegniti čar mesečnih obrokov, ki so sorazmerno nizki. Upoštevati pa mora tudi dejstvo, da z odkupom dobrine poveča kapital svojega podjetja, povrhu pa lahko kot strošek odbije po zakonu določeno amortizacijo. Ce se povrnemo na primer obrtnika, ima le-ta možnost pridobitve nevračljivih prispevkov tudi za odkup in ne le za najem dobrin.
Skratka, predno se odločimo za nakup ali sklenitev leasing pogodbe, je potrebno resno in temeljito preučiti vse možne variante.
LEASING ZA IZVOZNE POSLE
Številne države v razvoju se nahajajo v plačilnih težavah, zaradi katerih so prisiljene zmanjšati obseg investicij, ki bi sicer lahko pripomogle k izhodu iz krize. Zahodnoevropske države so zato sprejele specifične predpi-
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V BANČNI SEKCIJI
za razvoj gospodarstva in v pomoč prebivalstvu
KMECKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH

K.=ž
MltANILNICA IN PpSOJILNICA □PCINIE-TItST

rnm\
Kmečka banka Gorica *
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
TRŽAŠKA KREDITNA
se, ki omogočajo tudi zunanjetrgovinski leasing. Med najbolj aktivnimi na tem področju sta Zvezna republika Nemčija, Avstrija, da ne govorimo o Japonski in o ZDA.
Na žalost so predpisi, ki urejajo tako poslovanje v Italiji, preokorni in izredno dragi, kar škodi razvojnim možnostim zunanjetrgovinskih podjetij na splošno; jasno je, da so pri tem najbolj prizadeti prav obmejni gospodarstveniki. Vzemimo le primer leasinga za Jugoslavijo: če bi bila osnovna investicija 500 milijonov lir in če bi bila leasing pogodba sklenjena za dobo treh let, bi moral jugoslovanski investitor v končni fazi plačati skoraj 578 milijonov lir; v primeru 5-letnega leasinga bi investicijska vrednost narasla na 625 milijonov lir, kar je vsekakor previsoka postavka. Prizadeti gospodarstveniki so na pristojnih forumih že mnogokrat sprožili to vprašanje, a doslej brez vsakega uspeha. Pomisliti bi morali na koordinirano akcijo, tudi v okviru mešane italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Letos bo le-ta zasedala v Gorici in primerno bi bilo, da bi prav tu sprožili to vprašanje, saj bodo prisotni ministri in druge merodajne osebnosti, ki so zadolžene za pospeševanje gospodarskega razvoja in sodelovanja.
Notranja poraba
lokomotiva
gospodarstva
Notranja poraba je še naprej lokomotiva italijanskega ekonomskega sistema. Toda nujni so hitri ukrepi, s katerimi bi preprečili, da bi negativna zunanjetrgovinska bilanca povzročila posplošeno gospodarsko nazadovanje. Tako vsaj pravijo podatki študijskega centra zavoda Banco dl Sici-lia, iz katerih tudi izhaja, da je med industrijsko najrazvitejšimi državami Italija (skupaj z Veliko Britanijo) tista, ki beleži najživahnejši ritem rasti ma-nufakturne dejavnosti, kljub temu, da število zaposlenih v industriji nenehno upada. Visoko stopnjo rasti predstavlja tudi italijanski kosmati notranji proizvod (PIL), ki je dosegel 3,5 odstotka. V tej rasti beležijo največji delež industrijski sektorji z visoko razvito tehnologijo. Pisarniški stroji in naprave za obdelavo podatkov so na primer v prvih petih mesecih letos dosegli kar 12,3-odstotni porast, mehanski precizni inštrumenti 10,3-od-stotni in vozila 4,7-odstotni porast.
Za razliko pa doživljajo težak trenutek - tudi z občutnim upadanjem proizvodnje — tako imenovane tradicionalne dobrine. Med najbolj prizadetimi so čevljarska industrija (-5,7%), industrija usnja (-5,5%) in farmacevtska industrija (-4,6%). Kljub porastu skupnega obsega proizvodnje se z nezmanjšano mero nadaljuje krčenje delovnih mest v industriji: po podatkih Istat se je aprila meseca njihovo število skrčilo za skoraj 4 odstotke glede na leto prej.
t
patronat inac svetuje
Novosti pri plačevanju »ticketa« na zdravila
Vpr.: »Že nekaj let nisem imel več pravice do brezplačnega prejemanja zdravil, ker sem moral upoštevati tudi dohodek sina, ki je polnoleten in še živi v družini. Zadnje čase zahajava z ženo vse bolj pogosto k zdravniku in tudi računi za zdravila so vedno višji. Se je morda v čem spremenil zakon? Je še treba prijavljati sinov dohodek?«
P. G.
Odg.: Zakonska norma v zvezi z oprostitvijo plačevanja »ticketa« na zdravila je dokaj omejevalna in se iz leta v leto spreminja. Ena izmed pomembnejših novosti zadeva polnoletne otroke, katerih dohodek (tudi če živijo v isti družinski skupnosti) se več ne sešteva s prejemki ostalih družinskih članov, 'razen če so enote v breme staršev. Na tak način bo marsikateri upokojenec z nizkimi dohodki spet pridobil pravico do oprostitve. Ker je postopek določanja družinskih članov in skupnega dohodka dokaj zamotan, naj podrobneje navedemo nekaj osnovnih podatkov.
Družinsko skupnost poleg prosilca »ticketa« sestavljajo še: zakonec, mladoletni otroci in tisti družinski člani, ki imajo status enote v breme za družinsko doklado (študentje, invalidni polnoletni otroci, starši, bratje, sestre ali vnuki, katerih mesečni dohodek ne presega 571.450 lir). Tudi kar zadeva dohodek, je pojem dokaj širok in se ne nanaša le na prijavo IRPEF za leto 1986, temveč je potrebno navesti tudi morebitne druge dohodke, kot so obresti od bančnih vlog in državnih obveznic BOT in CCT (vendar le, če presegajo vrednost 2 milijonov lir), socialno pokojnino, civilno invalidnino in inozemsko pokojnino. Ne upoštevajo se edinole vojne pokojnine in rente INAIL. In katere meje dohodka ne sme presegati družina?
Za 1 osebo - 5.364.000 lir, 2 osebi - 8.904.000 lir, 3 osebe - 11.448.000 lir, 4 osebe - 13.674.000 lir itd. Če ima kak družinski član več kot 65 let, se ta meja poveča za 20 odstotkov in najmanj za 2 milijona lir, kakor sledi: 1 oseba - 7.364.000 lir, 2 osebi - 10.904.000 lir, 3 osebe - 13.738.000 lir, 4 osebe -
16.409.000	lir. Kdor nima pravice do brezplačnega nakupa zdravil, mora plačevati 1.500 lir za zdravila, katerih cena se suče med 5.000 in 25:000 lirami, za dražja zdravila pa 3.000 lir. Za vsak zdravniški pregled je treba odšteti 1.000 lir, medtem ko so z letošnjim letom ukinili participacijo pri stroških za specialistične preglede in izvide.
V primeru našega bralca se dohodek polnoletnega sina ne upošteva več, razen če je invalid in če njegov mesečni dohodek ne presega 571.450 lir na mesec. Ugotoviti morate torej le, če skupni dohodek obeh zakoncev ni višji od zgoraj omenjenih zneskov, se pravi 8.904.000 lir oziroma
10.904.000	lir, če ste dopolnili 65 let starosti. Poseben obrazec z navedbo vseh podatkov gre predložiti na teritorialno pristojni urad ,SAUB, kjer vašega podpisa ni treba več overovljati, tako da lahko prošnjo in staro izkaznico izroči tudi kaka druga oseba ali patronat.
Boris Simoneta
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Letos še večja kriza kot lani
________________ JOŽE PETROVČIČ _____________
Izjemno visoka inflacija, močno ogrožena zunanja likvidnost države in strahotne notranje zadolžitve, ki se vzpenjajo že v desetine bilijonov dinarjev, so glavne značilnosti letošnjega gospodarjenja v državi. Gospodarstvo je še v večji krizi, kot je bilo lani. Gospodarski položaj ob polletju je bistveno slabši kot pred dobrim letom, kot takrat torej, ko je zdajšnja zvezna vlada prevzela »oblast«.
Zvezna vlada tem ugotovitvam niti ne oporeka. Tudi sama ugotavlja, da so gospodarski tokovi letos še bolj neugodni, kot so bili lani. Toda hkrati dodaja: če ne bi ukrepala tako, kot je lani in letos, bi bila gospodarska kriza še hujša, gospodarski dosežki pa še veliko slabsi.
Kritiki zvezne gospodarske politike Pa so neusmiljeno ostri in zavračajo takšne vladne ugotovitve: bolje bi bilo, če vlada v tem času sploh ne bi ukrepala, kot pa, da je ukrepala po-ysem napačno. Neopravičljivo je, da je potrebovala kar leto dni, da je ugotovila — in se tudi prepričala — da ne ukrepa prav.
Kaj ugotavlja vlada ob polletnih gospodarskih podatkih in kaj ugotavljajo kritiki gospodarske politike, ki so svojo nejevoljo stresali v zvezni skupščini pred začetkom skupščinskih počitnic?
Z/S ugotavlja, da ob inflaciji, ki presega 100-odstotno rast, bi bila ta še večja, če vlada ne bi nadzorovala nekaterih cen in če ne bi zadržala močne rasti plač, saj so se plače ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega izjemno povečale. Priznava, da je naredila lani napako, ko je dala v obtok preveč denarja, toda tudi letos mora z novim denarjem pokrivati
izgube v nedonosnih tovarnah. Opozarja, da inflacijo najbolj povečujejo čedalje večji izdatki za delovanje javnih služb v državi (oz. za splošno in skupno porabo, kot pravimo temu pri nas), da pa so inflacijski pritiski tudi od drugod: financirati moramo presežek, večji od milijarde dolarjev, ki ga imamo v trgovanju z vzhodnimi socialističnimi državami, precejšnji so neporavnani dolgovi, ki jih imajo pri nas nekatere manj razvile države, izjemno veliki so nepokriti notranji dolgovi... Vlada bo zato skušala doseči, da bi se izdatki za splošne in skupne potrebe v državi do konca leta zmanjšali za 10 odstotkov in zato zahteva, da je treba najrazličnejše službe (od sisov do uprav) racionalno organizirati, saj se zdaj dogaja, da te službe porabijo večino denarja za svoj obstoj, ne pa za izpeljavo programov. Vlada bo sprostila nadzor nad cenami. Zaostrila bo finančno disciplino. Pazila, da plače ne bi ponovno povzročile pretiranega inflacijskega pritiska. Preprečevala bo monopolno obnašanje na trgu. Skušala bo posredovati na trgu z uvoženimi izdelki...
Kritiki gospodarske politike zdaj očitajo vladi, da je v boju proti inflaciji premalo iznajdljiva in uporablja
zastarela protiinflacijska orožja, čeprav je pohvalno, da je le spoznala tisto, kar je spoznala že prejšnja vlada: da je namreč treba čimveč cen prepustiti trgu in tržnim zakonitostim in v gospodarstvu čim manj ukrepati z dekreti. Toda hkrati vlada ne deluje tako, kot je sicer sama napovedala, da bo. Dejala je, da se bo gospodarski nestabilnosti uprla z zagotavljanjem dinamične industrijske rasti in z močno izvozno dejavnostjo. Pri obojem pa se je Z/S slabo odrezal. V prvi polovici leta se je industrijska proizvodnja povečala le za 2,6 odstotka (morala bi se za 3,5 odstotka, tako je bilo v začetku leta načrtovano), pa še to so dosegli predvsem zaradi močne industrijske dejavnosti v začetku leta. Izvoz ob vsem tem prav nič ne deluje stabilizacijsko, čeprav se v zadnjem času povečuje. Vlada sicer za 5,4 odstotka večji izvoz v letošnjem letu prikazuje kot dober gospodarski dosežek, vsi, ki se z izvozom ukvarjajo, pa trdijo, da je jugoslovanski izvoz polomija. Od njega ni deviz oziroma jih je čedalje manj in zato je država tudi zašla v likvidnostne težave, ki se bodo še povečale, saj bo poleg rednih dolgov treba začeti odplačevati tudi tiste, ki smo jih pred petimi leti odložili. Zato vsi po vrsti zahtevajo, da
mora izvoz postati povsem prioritetna gospodarska naloga in mu morajo biti podrejeni vsi gospodarski ukrepi. To pa med drugim pomeni, da je treba spremeniti tudi zdajšnji devizni zakon.
'Vlada s tistim, kar je bilo doseženo v izvozu, niti ni tako zelo nezadovoljna. Kljub vsemu izvoz vendarle raste, zlasti pa raste izvoz na konvertibilne trge, kjer se je letos povečal za 17 odstotkov. Po dolgem času je gospodarstvu uspelo celo nekoliko popraviti izvozne cene. Žal pa devizni priliv ne sledi izvozu. Vlada je prepričana, da podjetja zadržujejo devize v tujini, da čedalje več prodajajo na kredit in da čedalje več kupčij sklepajo po posebnih aranžmajih, ki ne prinašajo deviz, ampak omogočajo uvoz. Vlada bo zato skušala doseči, da bi devize hitreje pritekale in da bi bilo manj takih »posebnih« aranžmajev. Napoveduje tudi, da bo skušala izvoz narediti še bolj privlačen (s spodbudami, s tečajem dinarja, s posojili) in da bo tudi od občanov skušala zbrati čimveč deviz (s posojili na prodane devize). Vendar devizna likvidnost države ni slaba samo zaradi premajhnega deviznega priliva, ampak tudi zaradi zelo velikega deviznega odliva, ki
gre za poravnavo obveznosti do tujine. Hkrati je tudi odliv deviz iz zasebnih deviznih računov močan (odliv je za pol milijarde dolarjev večji kot lani v enakem obdobju).
Devizni odlivi se bodo v prihodnosti še povečali. Bodo tolikšni, da jih preprosto ne bomo zmogli, ali pa bomo gospodarsko in na sploh povsem nazadovali, ker bomo morali dajati več kot polovico deviznega dotoka za poravnavo obveznosti v tujini. Zato vlada predlaga, da moramo s tujino doseči ugodnejše odplačilne pogoje; tudi najostrejši kritiki med delegati se s tem strinjajo: če tega ne bomo storili, bomo izgubili vsakršno možnost za gospodarsko napredovanje (od tehnološkega posodabljanja do naložb v infrastrukture). Toda kritiki vladne gospodarske politike vidijo rešitev samo v kombinaciji ugodnejših odplačilnih pogojev in izjemno pospešenega izvoza. Zato zahtevajo vsakršne prilagoditve izvozu. Na vsakršne prilagoditve pa vlada ne pristaja.
Temeljne krizne točke se torej tudi letos — in to celo močneje kot prej — kažejo v izjemno visoki inflaciji, v (pre)majhni gospodarski rasti, prešibkem izvozu in premajhnem deviznem dotoku ter v nesposobnosti, da bi gospodarstvo finančno razbremenili. Nervoza je zaradi tega precejšnja. Čutiti jo je bilo tudi na zadnjem zasedanju zvezne skupščine pred počitnicami, toda uničujoča vročina je otopila ostrino spopada med vlado in kritiki vladne gospodarske politike. Žal pa zaradi tega v programu protikriznega gospodarskega delovanja ni zaznati kakšne posebne ostrine.
Mladinsko košarkarsko SP: danes polfinali od 1. do 4. mesta
Odločilno za Jugoslovane in Italijane
BORMIO — Jugoslavija in Italija sta sklenili kvalifikacijski del svetovnega mladinskega košarkarskega prvenstva na prvem mestu v lastnih skupinah. Italija je v odločilnem srečanju premagala sovjetske vrstnike, ki so tako izločeni iz boja za kolajne, saj se je v polfinalno skupino od 1. do 4. mesta uvrstila ZRN, prav po zaslugi zmage nad SZ. Sovjetski košarkarji se bodo potegovali samo za sedmo mesto, saj so v včerajšnjem polfinalu klonili tudi pred Avstralci. To je prvo večje presenečenje »mundiala« za mladince. Drugo (delno) presenečenje se je uresničilo v soboto, s prepričljivo zmago Jugoslavije nad favorizirano ekipo ZDA s 110:95. Junak tekme je bil Spličan Toni Kukoč, ki je zadel 11 od 12 trojk in dosegel 37 košev. Ob njem je zelo dobro igral Nebojša Ilič (Crvena zvezda). Jugoslovani so tako potrdili, da so trenutno najbolj perspektivno moštvo v Evropi, morebiti celo na svetu, medtem ko so ameriški košarkarji izstopali po nadpovprečnih
fizičnih sposobnostih in naravnost peklenski obrambi, so pa bili pomanjkljivi v napadu. Toni Kukoč pa je pravo utelešenje prototipa košarkarja bodočnosti: 206 cm visok igralec, ki igra brez težav v vsaki vlogi, še posebno uspešno na bekovski poziciji.
Danes bosta na sporedu polfinalni srečanji v skupini od 1. do 4. mesta. Jugoslovani se bodo spoprijeli z ZRN in so praktično že finalisti. Zelo zanimivo pa bo drugo polfinalno srečanje med Italijo in ZDA, ki ga bo neposredno (s pričetkom ob 17. uri) prenašala tudi 2. mreža italijanske televizije. Italijani bodo skoraj gotovo nastopili brez kapetana Gentileja, ki je na tekmi s SZ utrpel hujši zvin gležnja. V italijanskem taboru pa gledajo na današnjo tekmo z zvrhano mero optimizma.
Včeraj so bila polfinalna srečanja v skupinah od 9. do 12. in od 5. do 8. mesta. Kot že rečeno, je največje razočaranje prvenstva sovjetska reprezen-
tanca, ki se je letos predstavila s svojo doslej najslabšo mladinsko selekcijo.
IZIDI 5. KOLA
A skupina: Avstralija - Kitajska 93:82; Jugoslavija - Portoriko 139:100; ZDA - Nigerija 98:73; B skupina: Kanada - Brazilija 89:74; ZRN - Tajvan 93:85; Italija - SZ 90:80.
KONČNI LESTVICI A skupina: Jugoslavija 10; ZDA 8; Portoriko 6; Avstralija 4; Kitajska 2; Nigerija 0; B skupina: Italija 8; ZRN, SZ in Kanada 6 (kval. ZRN zaradi boljše razlike v zmagah in porazih); Brazilija 4; Tajvan 0.
IZIDI POLFINALNIH TEKEM Od 9. do 12. mesta: Kitajska - Tajvan 93:77; Brazilija - Nigerija 79:67; od 5. do 8. mesta: Kanada - Portoriko 96:89; Avstralija - SZ 78:76.
DANAŠNJI SPORED Za 11. mesto: Tajvan - Nigerija; za 9. mesto: Kitajska - Brazilija; za 7. mesto: SZ - Portoriko; polfinalna skupina od 1. do 4. mesta: Italija - ZDA; Jugoslavija - ZRN.
Tyson pobral še tretji naslov
LAS VEGAS — Komaj 21 let stari Mike Tyson, je od nedelje edini svetovni prvak v težki kategoriji, in sicer v vseh treh različicah - WBC, WBA in IBF, potem ko je po točkah v 12 krogih premagal rojaka Tonya Tuckerja. Za Tysona je to že 31. zmaga (kar 27 dvobojev je dobil s knockoutom), prinesla pa mu je 2,5 milijina dolarjev, medtem ko je poraženi Tucker, ki je doživel prvi poraz po 36 nastopih, od katerih je 30 zaključil s k.o., pospravil 1,1 milijona dolarjev. Čeprav se je dvoboj končal s pričakovanim slavjem
mladega Tysona, pa sta njegov zaključek in še zlasti potek dokaj presenetila. Mnogi so namreč napovedovali, da bo Tucker odigral podrejeno vlogo, a je opravil svoje doslej gotovo najboljše srečanje, Tyson pa z druge strani nasprotnika sicer ni spravil na tla, zato pa se je izkazal za povsem zrelega boksarja, saj ni brezglavo vztrajal in tvegal, ko je uvidel, da mu ne gre kot bi hotel in se je zadovoljil z zmago po točkah. Tyson se bo ponovno vrnil na ring 16. 10., ko se bo srečal z Biggsom.
Nogomet: vrsta »poletnih« prijateljskih tekem
Favoriti nabirajo kondicijo in zadetke
____v jugoslovanskih nogometnih ligah_
Mikavnost pričakovanja Sedaj strah pred UEFA
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Vsi pari 42. povojnega nogometnega prvenstva Jugoslavije so bili dokončno znani šele dan pred prvim kolom, toda to je pravzaprav le še povečalo mikavnost uvoda. Na startu sta bila v ospredju pozornosti derbija v Splitu in v zagrebškem Maksimira, ki sta se končala s povsem različnima razpletoma, oba sta bila kar privlačna in tudi dobro obiskana.
V	Splitu je oslabljeni Hajduk (nastopil je brez osmih igralcev) dvakrat vodil s Crveno zvezdo, toda na koncu je bilo le 2:2. Beograjčani v Splitu že pet let niso izgubili, toda tokrat bi morda lahko celo zmagali, če bi Stojkovič zadel obe 11-metrovki. Igra je bila na zelo solidni ravni, zaradi treh 11-metrovk pa je bilo sporno sojenje.
V	Zagrebu je Dinamo sicer bolj slabo začel z Veležem, toda Uniš je bil za zagrebško moštvo zares v velikem slogu: 3:0. Prvi as jugoslovanskega nogometa Haris Škoro je zablestel že v prvem nastopu, dosegel je kar 2 gola. Zaradi visoke zmage se je Dinamo takoj povzpel na prvo mesto na lestvici, nedvomno pa je, da bo novi Dinamo letos eden izmed favoritov prvenstva.
Partizanovi navijači so pred tekmo proslavili kar dva naslova državnih prvakov, ki so jim jih priznali v soboto na seji predsedstva nogometne zveze. Igralci prvaka pa so bili očitno preveč »pijani od teh zmag«, zato so v igri z novincem Vojvodino močno razočarali. Vojvodina je klonila šele po dobri uri igre, potem ko je zmagoviti gol za Partizana bolj skučajno dosegel rezervni igralec Bajovič.
Rijeka letos očitno ne bo igrala tako vidne vloge kot v nekaterih prejšnjih prvenstvih in v zadnjem, ko je bila četrta. Na startu je igrala le 0:0 s titograjsko Budučnostjo, golgeter lige Janko Jankovič pa se tokrat ni izkazal, saj ni zadel mreže niti s petih metrov. Za Rijeko sta prvič igrala tudi dva slovenska igralca Florjančič in Miloševič.
Nogometaši Sarajeva so šele v soboto popoldne zvedeli, da morajo igrati v nedeljo v Tuzli, temu primerna je bila tudi njihova igra s Slobodo. Bili so brez vsakršne možnosti za uspeh, Sloboda pa bi lahko zmagala precej višje kot z 1:0.
Drugoligaši bodo prvenstvo začeli šele 16. t. m., republiški ligaši pa 23. 1. m. Pare slovenske lige so izžrebali konec tedna, prvi favorit prvenstva v Sloveniji - Koper pa bo moral že v prvem kolu na vroče gostovanje v Trbovlje.
Ljubljanska Olimpia pa je prvič osvojila kako jugoslovansko lovoriko. Postala je namreč amaterski prvak Jugoslavije, v finalu pa je za Bežigradom pred 2.500 gledalci (toliko jih že dolgo ni bilo) premagala Mačvo iz Šabca z 1:0. Edini zadetek je dosegel Matkovič, nekdanji igralec sarajevskega Željezničarja, prvi igralec tekme pa je bil mladi slovenski nogometni up Aleš Čeh, ki je pred kratkim prišel iz Slovana, že ob debutu pa je osvojil simpatije navijačev.
Iz Beograda so v ponedeljek na sedež UEFA poslali novo sestavljeno lestvico zadnjega prvenstva po navodilih sodišča. Vsi se seveda zelo bojijo odgovora, ki bi se lahko glasil: Jugoslovanski klubi letos ne bodo igrali v tekmovanjih za evropske nogometne pokale.
Izidi prvega kola 1. ZNL: Osijek -Željezničar 2:2 (0:1), Sutjeska - Rat 0:0, Priština - Vardar 0:0, Dinamo - Velež 3:0 (0:0), Hajduk - Crvena zvezda 2:2 (1:1), Rijeka - Budučnost 0:0, Radnički -Čelik 2:0 (1:0), Partizan - Vojvodina 1:0 (0:0), Sloboda - Sarajevo 1:0 (0:0).
Lestvica: Dinamo, Radnički, Partizan in Sloboda ^, Crvena zvezda, Hajduk, Osijek, Željezničar, Budučnost, Priština, Rat, Rijeka, Sutjeska in Vardar 1, Sarajevo, Vojvodina, Čelik in Velež 0.
Prihodnje kolo (9. t. m.): Budučnost - Sloboda, Vojvodina - Rijeka, Velež -Partizan, Čelik - Dinamo (Z), Vardar -Radnički, Crvena zvezda - Priština, Rat - Hajduk, Osijek - Sutjeska, Železničar. - Sarajevo.
Vse italijanske prvo- in drugoligaš-ke nogometne ekipe so že začele priprave na bližnje prvenstvo, te dni pa so odigrale celo vrsto prijateljskih tekem. Največ zanimanja seveda vlada za prve favorite za končno zmago v prvenstvu, torej za Napoli, Juventus, Inter, Milan, Romo. Vsekakor pa bi lahko že sedaj podelili naslov prvaka v poletnem, »govorjenem« nogometu, saj kandidatov ne manjka. Že itak odlični Napoli se je ojačil s Careco in Francinijem, Inter je dobil prvovrstna asa Sereno in Scifa, Juventus je sicer izgubil Platinija in Manfredonio, vendar pa je kupil VValežana Jana Rusha, Magrina, Alessia, Tricello in De Agos-tinija. Po vsej verjetnosti pa si je poletni naslov zaslužil Berlusconijev Milan, saj je svoj itak že zelo solidni or-ganik dopolnil s tujcema Gullitom in Van Bastnom, pa še z Ancelottijem ter
mladimi Bortolazzijem, Mussijem in Bianchijem.
Kakorkoli že, v prvem kolu poletnega prvenstva ni bilo presenečenj. Bodisi, ker so bili nasprotniki prvo in drugoligašev prešibki, bodisi ker te ekipe še ogromno eksperimentirajo. Tako so izidi, kot Milan - Solbiatese 7:0, Roma - Vipiteno 11:0, Bologna -Pavullese 12:1, Udinese - Malborghet-to 8:1, Ascoli - Norcia 12:0 itd., povsem normalni.
Juventus je v Luzernu premagal domačo ekipo le z 2:0 z goloma Magrina in Rusha, Napoli pa je v prvi »resni« tekmi premagal Rovereto s 5:1. Mara-dona tokrat ni igral. Sampdoria je gladko izgubila v Belgiji: končni izkupiček je 6:2 za Bruges. Seveda so bile vse oči uprte v tujce, nekateri pa so se izkazali že na teh prvih srečanjih. Tako je Voeller (Roma) dosegel kar
tri, Van Basten dva ter Careca en zadetek.
Tudi Videmčani so se izkazali. Visoko so premagali domačine iz Naborje-ta, zadetke pa so dosegli Criscimanni, Caffarelli, Vagheggi in drugi. Atalanta se je celo... razdelila na dva dela, da bi lahko nasula več golov nasprotnikom. Prva ekipa je premagala Roncegno s 4:0, druga pa Valsugano z 12:1.
Danes bodo med drugim objavili razpored tekem prvenstva A in B lige. V Č-l in C-2 pa so nekatere ekipe, ki imajo prav mnogo težav. Vodstvo nogometnega združenja C lige je po daljšem sestanku šestim ekipam podaljšalo rok za vpis v prvenstva. Te ekipe, med katerimi je tudi Cagliari, imajo tako še devet dni, da uredijo nejasno oz. finančno težko društveno stanje in da se nato redno vpišejo v prvenstvo.
Motociklizem: na tekmi za V N Anglije v Doningtonu
Italijani solidni, Spencer kmalu odstopil
DONINGTON Italijanski piloti pa tudi italijanska vozila so bili gotovo v ospredju nedeljske motociklistične dirke za VN Anglije. V razredu do 125 ccm je namreč Gresini prišel do svoje sedme zaporedne zmage, saj je bil uspešen v vseh dosedanjih letošnjih nastopih. V četrtlitrskem razredu pa se je Reggianiju na aprilii zmaga izmuznila tik pred koncem, ko je že mislil, da ima uspeh v žepu. Tedaj pa ga je prehitel Mang, ki ni več dopustil, da bi prišlo do presenečenja.
Veliko pričakovanje je vladalo za dirko v pollitrskem razredu, še zlasti zaradi Spencerjevega povratka. Prav Spencer je začel izredno in takoj prevzel vodstvo, ki pa ni dolgo trajalo. Že v četrtem krogu je zdrknil na 7. mesto in je zatem zaradi težav z zavoro moral odstopiti. Preizkušnja je bila vsekakor izredno borbena, vendar ni prinesla bistvenih sprememb pri vrhu, kjer je še vedno solidno v vodstvu Gardner, medtem ko je malenkost zaostal Mamomla, nekaj malega pa je z zmago pridobil Lawson. Vsekakor velja omeniti soliden nastop De Radigu-esa na cagivi (6. mesto).
Prihodnja preizkušnja za svetovno prvenstvo bo v Anderstorpu na Švedskem.
80 ccm: 1. Martinez (derbi) 34'20"99, poprečna hitrost 126,48 km na uro; 2. McConnachie (krauser) po 17''28; 3. Waibel (krauser) po 20 '41.
Skupni vrstni red (po 7 tekmah): 1. Martinez (Šp.) 102 (svetovni prvak); 2. G. Weibel (ZRN) 54; 3. Herreros (Sp.) 51; 4. McConnachie (VB) 43; 5. Doer-flinger (Švi.) 42.
125 ccm: 1. Gresini (garelli) 43,54"50, poprečna hitrost 131,93 km na uro; 2. Bianchi (MBA) po 19'63; 3. Selini (MBA) po 41 "15; 4. VVickstroem (MBA) po 48"99; 5. Gianola (honda) po 54"64.
Skupni vrstni red (po 7 tekmah): 1. Gresini (It.) 105; 2. Casanova (It.) 64; 3. Auinger (Avs.) 48; 4. Bianchi (It.) 38; 5. Brigaglia (It.) 36; 6. Casoli (It.) 36; 7. Gianola (It.) 23.
250 ccm: 1. Mang (honda) 44'54"26, poprečna hitrost 139,76 km na uro; 2. Reggiani (aprilia) po 18/100; 3. Wim-mer (yamaha) po 1"44; 4. Cornu (honda) po 3"31; 5. Roth (honda) po 4"42; 6. Igoa (yamaha) po 4"92; 7. Pons (honda)
po 21"85; 8. Cardus (honda) po 28"50; 9. D. Sarron (honda) po 32"52; 10. Her-weh (honda) po 54"34.
Skupni vrstni red (po 9 tekmah): 1. Roth (ZRN) 88; 2. Mang (ZRN) 82; 3. Pons (Šp.) 57; 4. Cornu (Švi.) 50; 5. Wimmer (ZRN) 45; 6. D. Sarron (Fr.) 41; 7. Reggiani (It.) 40; 8. Cardus (Sp.)_39; 9. Lavado (Ven.) 30; 10. Garriga (Šp.) 23; 11. Igoa (Fr.) 22; 12. Cadalora (It.) 18.
500 ccm: 1. Lavvson (yamaha) 50'09"77, poprečna hitrost 144,35 km na uro; 2. Gardner (honda) po 4"61; 3. Mamola (yamaha) po 14"91; 4. C. Sarron (vamaha) po 21"45; 5. MacKenzie (honda) po 24"64; 6. De Radigues (cagi-va) po 31"54; 7. Haslam (honda) po 31"93; 8. Taira (yamaha) po 32"98; 9. Barnett (honda) po 35"96; 10. Irons (suzuki) po 52"14; 11. Vatsushiro (honda) po 1'07"58; 12. Chili (honda) po 1T4"95.
Skupni vrstni red (po 9 tekmah): 1. Gardner (Avstral.) 105; 2. Mamola (ZDA) 91; 3. Lawson (ZDA) 79; 4. Haslam (VB) 64; 5. Chili (It.) 37; 6. C. Sarron (Fr.) 33; 7. MacKenzie (VB) 33; 8. Taira (Jap.) 31; 9. McElnea (VB) 28; 10. Barnett (VB) 18.
Tenis: Pokal mednarodne teniške zveze
ZRN osvojila lovoriko
Kolesarstvo: italijanski pokal
V ekipnem tekmovanju zmaga Saronnijevega moštva
CEPAGATTI (PESCARA) - Na državnem ekipnem tekmovanju za italijanski pokal v kategoriji profesionalnih kolesarjev je ekipa Del Tongo -Colnago zasedla prvo mesto z zmago v zadnji in odločilni štafetni dirki na kronometer. Na drugo mesto se je uvrstilo moštvo Carrera Jeans, v vrstah katerega je prednjačil Visentini.
Kolesarji Del Tonga so prvo mesto osvojili predvsem po zaslugi kapetana Saronnija, ki je po daljšem kriznem obdobju izpeljal to tekmovanje na nekdanjih nivojih.
Za neuspešnega pa so ocenili nastop ekipe Ceramiche Ariostea, v kateri tekmuje Francesco Moser. Moserjeva skupina je zasedla končno tretje mesto, kar je pod pričakovanji. Sam Moser je bil po dirki precej razburjen na račun ekipnih tovarišev, ki so po njegovem mnenju delovali z omejenim obsegom lastnih zmožnosti.
VRSTNI RED: 1. Del Tongo (51,900 km dolgo progo so prevozili v 1.06'32" s poprečno hitrostjo 47,581 km na uro); 2. Carrera Jeans; 3. Ceramiche Ariostea; 4. Atala Omega; 5. Ecoflam.
VANCOUVER — Teniška reprezentanca Zahodne Nemčije je s končnim rezultatom 2:1 premagala ekipo ZDA v velikem finalu tekmovanja za pokal mednarodne teniške federacije in tako osvojila prestižno lovoriko, ki je v bit-vu Davisov pokal za ženske. V odločilnem srečanju dvojic sta Graffova in Kilschova strli odpor para Shriver -Evert z 1:6, 7:5 in 6:4.
Američanke so do finala prišle lažje kot Zahodne Nemke, ki so imele v polfinalu, proti močni češki reprezentanci, precej dela, medtem ko so igralke ZDA brez večjih težav strle odpor Bolgark.
Lendl spet niza zmage
VVASHINGTON — Čehoslovaški as Ivan Lendl je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Washingtonu, ki je veljaven za Grand prix, gladko odpravil ameriškega tekmeca Branda Gilberta z zgovornim 6:1 in 6:0. To je bila Lendlova tretja letošnja zmaga na tekmovanjih za Grand prix. Izvedenci so po tem srečanju napovedali, da je »robot iz Ostrave« nesporni favorit za
zmago na mednarodnem prvenstvu ZDA, ki bo septembra.
Gilbert pa se je do tega finala dokopal precej nepričakovano, saj so vsi predvidevali, da bo drugi finalist Boris Becker, ki pa je v polfinalu nepričakovano izgubil prav z Gilbertom.
1. —	1. Brunel Ric	X
	2. Esteva	2
2. —	1. Bukowrsky	1
	2. Eco d'Alma	X
3. —	1. Educ di Alba	1
	2. Di Bartolomei	2
4. —	1. Empolina	X
	2. Brividogal	2
5. —	1. Bounty EC	X
	2. El Bimbo Rosso	X
6. —	1. Dobbiaco	X
	2. Duby	X
	KVOTE	
12 (122 dobitnikov)		5.065.000
11 (2.547 dobitnikov)		253.000
10 (21.029 dobitnikov)		29.000
Salvestrinijeva bo lahko igrala
BORMIO Med potekom mladinskega svetovnega košarkarskega prvenstva je zasedal tudi vsedržavni svet italijanske košarkarske zveze, ki je med drugimi točkami na dnevnem redu obravnaval tudi primer Renate Salvestrini. Salvestrinijeva je perspektivna visoka košarkarica, pripadnica italijanske narodnostne skupnosti v Kopru, ki je ob dopolnitvi 18. leta izbrala italijansko državljanstvo. Zanjo se zanimajo številni italijanski klubi, še največ pa državni in evropski prvak Primigi iz Vicenze, ki ji je tudi ponudil mesto v ekipi. Salvestrinijeva je doslej igrala za ljubljansko Iskro Delto Ježico.
Izvršni svet je ugodil prošnji Primi-gija in Salvestrinijeve. Slednja bo lahko igrala dve sezoni samo v pokrajinskih prvenstvih in za reprezentanco, kot določa obstoječi pravilnik italijanske košarkarske zveze. Po dveletnem obdobju pa bo Silvestrinijeva lahko nastopala tudi v prvoligaškem prvenstvu.
Na včerajšnji seji so tudi odobrili predlog za uvedbo playoff tekem v
elitni B ligi (B-l) in določili Trst in Forli za sedeža kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo.
Ben Johnson 9”98 na 100 m
OTTAWA — Kanadski sprinter Ben Johnson je na atletskem državnem prvenstvu Kanade dosegel najboljšo letošnjo svetovno znamko v teku na 100 m, ki jih je pretekel v 9"98. Za neuradnega svetovnega rekorderja na morski višini (9"95), je uspeh na kanadskem prventvu zelo pomemben v luči bližnjega SP v Rimu.
Tudi Coe odpovedal nastop
LONDON - Sebastian Coe je potrdil, da se ne bo udeležil SP v Rimu in da se bo, kot Cova, usmeril izključno v priprave za seulsko olimpiado. 30-letni britanski dolgoprogaš je svojo odločitev utemeljil tudi z zdravstvenimi razlogi, saj je šele pred kratkim okreval od poškodbe na ahilovi tetivi.
V Rimu bo torej tek na 800 m precej osiromašen, saj se je tej razdalji odpovedal tudi Steve Cram, ki se bo pomeril samo na 1500 m.
Coe je še vedno v posesti evropskega naslova in najboljše svetovne znamke v teku na 800 m.
Kotalkanje: pogovor z državnim podprvakom
S. Kokorovec: »Drugo mesto med člani je res nepričakovan in izreden uspeh«
. Samo Kokorovec je na absolutnem državnem kotalkarskem prvenstvu v Spinei v članski konkurenci osvojil drugo mesto. Srebrno odličje je namreč dosegel v tekmovanju v obveznih in prostih likih ter v skupni kombinaciji. Iz Spinee prinaša tako kar tri srebrne kolajne. Svoj nastop je Samo komentiral preprosto, kot »življenjski uspeh«. Intervju s Samom je potekal nekako takole:
Kako si se na tekmovanje pripravljal?
»Letos sem prestopil v kategorijo seniorjev, kjer je konkurenca seveda močnejša. V primerjavi s prejšnjim letom sem se to zimo vestneje pripravljal. Pred tekmovanjem, to je julija, sem število treningov še povečal, tako da sem dosegel optimalno formo že Pred mesecem dni. Kljub temu pa bi se bil zadovoljil s končnim tretjim mestom. Naslov podprvaka je prišel povsem nepričakovano. «
Kaj pa vzdušje med tekmovalci?
»Vzdušje je bilo res napeto, saj bi si kotalkarji z dobro uvrstitvijo zagotovili tudi mesto v državni reprezentanci. Poleg tega pa so organizatorji razdelili tekmovanje na štiri preizkušnje, tako da je v celoti trajalo kar štiri dni.
To je še naknadno vplivalo na psihično stanje atletov. «
Ali se je letošnja konkurenca zelo razlikovala od lanske, ko si nastopal med mladinci?
»Tokrat nisem nastopal kot glavni favorit. To mesto je pripadalo svetovnemu prvaku Bisertu iz Prata in Tržačanu Sandru Guerri. Ti kotalkarji pa so vsi starejši. Lanski tekmeci so pristali nižje na lestvici, saj je moj lanski neposredni nasprotnik osvojil le šesto mesto.«
Kaj pa bližnji načrti?
»Najprej se bom nekoliko oddahnil in odšel na morje. Takoj za tem pa bomo začeli priprave za svetovno prvenstvo, ki se bo odvijalo oktobra meseca.«
Samu želimo še veliko takih »življenjskih uspehov«, občudujemo pa njegovo vztrajnost in požtrvovalnost pri treningu, saj takih uspehov ni mogoče doseči brez truda.
IVANA VENIER
LESTVICE
Obvezni liki: 1. Biserni (Prato) 177 točk; 2. Kokorovec (Polet) 168; 3. Fio-rotto (Benetke) 158,40.
Prosti liki: 1. Biserni (Prato) 220,50; 2. Kokorovec (Polet) 216,90; 3. Guerra (Trst) 215,70.
Kombinacija: 1. Biserni 397,50; 2. Kokorovec (Polet) 384,90; 3. Guerra (Trst) 374,70.
Košarka: drevi ob 19.00 zbor Jadranovih košarkarjev
V znamenju takojšnjih obveznosti
Jadranovci med zadnjim nastopom na turnirju Don Bosca
Cikloamatevska dirka po Furlaniji
Adrii Rešim peto mesto
Letošnja cikloamaterska dirka po Furlaniji je bila za kolesarje lonjerske-ga kluba Adria Rešim uspešna, čeprav so prav zadnjega dne izgubili majico najboljšega v starejši kategoriji.
Medtem ko je med mladimi nastopal le Dario Zerial, ki je svojo najboljšo uvrstitev dosegel v prvi etapi z osmim mestom, so bili v drugi kategoriji belo-modri predstavniki protagonisti, saj so osvojili dve od treh etap, poleg tega pa so s Hafnerjem osvojili prvo mesto na skupni lestvici v drugem dnevu tekmovanja. Majico pa je lonjerski predstavik izgubil v zadnjem dnevu dirke, ko so ga nasprotniki
ostro nadzorovali in ga le za nekaj točk prehiteli. V prvi etapi je bil Hafner četrti, Cerasari peti, Schneider 22.
V	drugi etapi na kronometer pa je prepričljivo zmagal Hafner in dosegel tretji absolutni čas, medtem ko je bil Cerasari tretji v svoji kategoriji. V zadnji in odločilni preizkušnji pa je v Osoppu premočno osvojil prvo mesto Cerasari pred končnim zmagovalcem, medtem ko se je moral Hafner zadovoljiti s četrtim mestom in tako oddati naslov najboljšega.
V	ekipni razvrstitvi je KK Adria Rešim zasedel peto mesto med 25 nastopajočimi klubi. (R.Pečar)
Po enomesečnem premoru se Jadra-novo moštvo vrača na delo. Košarkarji naše združene ekipe se bodo drevi, v zgodnjih večernih urah, udeležili prvega treninga sezone 1987/88, ki bo potekal v repenski telovadnici, pod vodstvom potrjenega trenerja Petra Brumna.
»Plavi« bodo že v uvodnem delu sezone zaposleni na različnih frontah, tako da njihov kratkoročni program obsega naslednja tekmovanja: mednarodni turnir Alpe-Jadran, turnir Del Negro, ki ga vsako leto prireja Servo-lana, in verjetno tudi turnir miljske riviere, čeprav je priredba slednjega še v dvomu.
Vse to, ob vrsti prijateljskih tekem in vsakodnevnih treningov, je zaenkrat celoten obseg predligaških obveznosti jadranovcev, ki bodo prvenstvo začeli z že precejšnjim volumnom odigranih tekem. V tekočem tednu bodo fantje vadili v repenski telovadnici in na travnatih terenih v neposredni bližini slednjih, za pridobitev osnovne mere splošne vzdržljivosti, moči ter gibljivosti, ki so neobhodne za nadaljnjo motorično, tehnično in taktično nadgradnjo.
V	nedeljo pa bo izbrana zamejska košarkarska vrsta šla enotedenske priprave v Mežico, v bližini Raven na Koroškem. Takoj za tem ciklusom višinskih priprav, bo že na sporedu prvo letošnje uradno srečanje v okviru turnirja Alpe-Jadran.
V	petek, 21. t. m., bo letošnja postava Jadrana debitirala proti košarkarjem ljubljanskega Minerala Slovana, ki so bržkone favoriti za osvojitev prvega mesta v A skupini tekmovanja za drugoligaše; 12. in 13. septembra pa se bodo, kot povedano, Ban in tovariši udeležili turnirja Del Negro v Trstu.
Vodstvo naše združene ekipe je na drevišnji zbor sklicalo vse igralce, ki so tudi lani bili v moštvu. Zaenkrat bo »novi obraz« samo Poletov košarkar Štefan Persi. (Cancia)
Stopim iz šotora, pravkar sem končal zadnjo stvar iz naše knjižnice. Snegle še poredkoma naletava, skozi koprene belih oblakov, ki se trepetavo vozijo po nebu, tu in tam pobliskne sonce. Stopim do kuhinje, ki je bila vtem času edini kraj, kjer smo se srečevali vsi skupaj in kmalu nas je vsehsedem že tam. Časa je malo, treba bo pohiteti. Odločimo se, da gremo Matevž, Beni in jaz že zjutraj spet v steno. Pravljice je konec, jaz pa vem, da bom odslej odhajal na odprave s tihim upanjem, da jo bom ponovno doživel.
Jutranje sonce nas je ujelo že daleč na ledeniku. Tokrat je bil prekrit s trdo skorjo pomrznjenega snega in hoja po njem je bila lahka in udobna. Takoj nad njim pa se je pričelo eno najbolj zoprnih gaženj v mojem, verjetno pa tudi v Matevževem in Benije-vem, življenju. Že od vsega začetka smo puščali višinske čevlje v taboru 1, kjer smo obuli treking čevlje, saj je bila hoja po ledeniku v njih enostavnejša. Tako smo tisti dan gazili do kolen in čez v teh lahkih in vodo povsem prepustnih čevljih pa še brez gamaš povrhu (tudi te so čakale na Enki). Ure in ure je trajalo naše mučenje v globokem snegu. Bili smo povsem premočeni in premrli, večkrat se je bilo treba ustaviti in masirati ozebla stopala. Šele pozno popoldan smo bili na cilju, kjer nas je čakalo še eno razočaranje. Eden od šotorov se je pod težo snega v celoti sesul in ga niti skušali nismo popraviti. Drugemu smo, kot kakemu ranjencu, poravnali palice in jih povezali, kjer so bile polomljene. Z walkie-talkiejem smo fantom v bazo sporočili, kako bedno je stanje pri nas in se slabe volje spravili spat.
V upanju, da bo nočni mraz strdil sneg v skorjo, ki nas bo držala, smo se odločili, da začnemo, še preden bi ga lahko sonce zmehčalo. Že prvi koraki so nam takšne upe povsem odpravili. Udirali smo se do tal, ne glede na to, da je bilo višje snega zmeraj več. Napredovali smo lahko le tako, da smo vsako stopinjo posebej pripravili. Vanjo smo z nogo narinili sneg iz okolice, ga steptali in se pomaknili korak naprej. Po treh urah hoje smo se tako znašli 15 minut nad Enko, to je tistih 15 minut, ki smo jih do tam potrebovali v normalnih razmerah. Sprijaznili smo se s tem, da tabora 2 ta dan ne bomo ugledali in odložili smo nahrbtnike. Zmenili smo se, da rinemo naprej in nadaljujemo naš
rov, dokler nam ne zmanjka moči ali dnevne luči. Do večera smo bili res spet v Enki, zgazili pa smo le nekaj več kot polovico poti do tabora 2. Kmalu sta se nam pridružila še Šerpi Nuru in Ang Nima, ki sta iz baze prinesla rezervne palice za uničeni šotor in naslednji dan smo družno prigazili do našega drugega tabora.
Oba njegova šotora sta enostavno izginila pod novozapadlim snegom. Pričakovali smo to, saj ju tudi iz baze, z daljnogledom, nismo uspeli odkriti. S seboj smo imeli nekaj metrov dolgo sondo in se lotili iskanja. Nikjer ni bilo niti najmanjšega znaka, ki bi nam kazal, kje naj začnemo. Zanašati smo se morali le na občutek, ta pa je, na tako velikih poljanah snežne enoličnosti, kaj slab pomočnik. Končno je palica vendarle zadela, nekaj trdega in pričeli smo s kopanjem. Bili smo brez kakršnegakoli orodja, samo do strehe šotora pa je bilo treba odmetati cel meter snega. Seveda pa nas je potem čakal še meter in pol snega do njegovega dna in pridno smo preklinjali lastno neumnost. Namesto, da bi lopato, s katero smo pred dvema tednoma izkopali prostor za oba šotora, spravili v enega od njiju, smo jo pustili zunaj, nekje med obema. Ves čas smo jo zavzeto iskali, našli pa, ko smo praktično ves sneg že odmetali na roke in sta bila šotora že osvobojena snega. Oba sta bila skoraj nepoškodovana, prostora dovolj za vse, tako da nobenemu ni bilo treba nazaj na Enko. Bila je to prva spodbudna malenkost v zadnjih dveh dneh. Dan kasneje nas je čakalo opremljanje smeri proti mestu, kjer naj bi postavili tabor 3 in za vse je bilo toliko dela, da bi se odsotnost vsakogar že kar preveč poznala.
Takrat, ko so se Andrej, Čita in Igor odločili, da opustimo prvotno načrta-no smer, so se po angleški povzpeli na 6.000 metrov, da bi ugotovili, ali se da tam plezati kaj bolj varno. Našli so čudovit prostorček za tabor 3 in odkrili prebavljivo možnost za novo smer v skrajno levem delu stene. Odločili smo se, da zaradi pomanjkanja časa (veljavnost dovoljenja za goro je omejena) opremimo smer z vrvmi le do vrha skalne pregrade na višini 6.500 metrov, od tam dalje pa poskusimo v alpskem stilu na vrh. Načrt je bil lep, šibka točka v njem pa spet tistih 100 metrov črnih, krušljivih skal; če bo tam taka kanonada, kot na začetku, potem bo z Anapurno konec.
Priprava na vzpon v taboru 3
Manfred Kochnlechner
ZDRAVA STAROST jgŽ/
Že starim Grkom je bilo znano, da mora zdravnik predpisovati tudi razumno in ustrezno obnašanje v življenju. Bistveno pomoč pri urejanju problemov s spanjem pomeni tudi starejšim ljudem obvladovanje in poznavanje avtogenega treninga. Avtogeni trening - imenovan tudi koncen-trativno samosproščanje - je namreč sodobna metoda za uvajanje v spanje. Ni nikakršna uspavalna tableta in tudi ne nadomestek za spanje, četudi samo dvominutni je avtogeni trening za osvežitev in poživljanje človekovega delovanja prav tako ali še bolj učinkovit kakor dvourno opoldansko spanje. Avtogeni trening nas pripelje v odtenek mirovanja - ničesar ni pomembnejšega kakor to samo v sebi zaznavno mirovanje - zunanji svet je pri tem nepomemben (mišice so sproščene, da čutimo njihovo težo, tako imenovano posteljno težo), žil ne stiskajo krči, prijetno toplo nam je, vse dejavnosti so izključene - tako resnično ni potrebno veliko več, da to prijetno mirovanje preide v spanje. V »starih« časih so ljudem priporočali, naj se k nočnemu počitku podajajo z izpraševanjem vesti in kratko molitvijo. To večerno uravnavanje početja vsakega dne je zanesljivo prispevalo k temu, da je človek živel zavestneje. Zvečer si je še enkrat priklical v zavest vse tisto, česar podnevi ni izpolnil, vse kar je podnevi zamudil ali zagrešil ter samega sebe zadolžil, da bo po lahki noči nastopil lep nov dan.
STAROST IN OBNAVLJANJE
»Siva, prijatelj, je vsa teorija.
Zeleno je pač samo zlato drevo življenja« J. W. von GOETHE (1749-1832), Faust I Staranje je naravna zakonitost. Naravni zakoni pa veljajo neizpodbitno v živi in neživi naravi, človek pa jih mora obvezno upoštevati kot vnaprej dane stalnice. S tega stališča moramo na vprašanje, ali je možno resnično pomlajevanje, odgovoriti z gladkim ne. Mladostnika ne moremo spremeniti v otroka, starca pa ne v mladostnika. Vse teče, kakor je spoznal že najgloblji antični mislec Heraklit (okrog leta 540 do 480 pred n.š.) ali - povedano drugače - v isto reko ni mogoče stopiti dvakrat.
Biologija kot znanost o življenju je v veliki zadregi, kadar je pred tem, da mora podati definicijo življenja.
Prej ko slej lahko opiše nekatere pojave, značilne za živi svet. Med njimi so vzdržnost, razmnoževanje in pa obnavljanje (regeneracija). Življenja kot celote pa ni mogoče natančno definirati. Že samo dejstvo, da življenje sploh eksistira, z znanstvenega stališča še zmeraj ni razložljivo. Prav tako nerazložljiva je sposobnost življenja, da oblikuje zamotane sisteme, ki se ohranjajo v nasprotju s fizikalno verjetnostjo. Zoper materijo, ki teži k čim večji nedejavnosti, lenobi in prehajanju v neživo stanje, se življenje lahko obdrži samo s sistemi neštetih smiselnih uravnav. Ti sistemi uravnavanja delujejo z največjo natančnostjo. Pri tem je nujno potreben stalen pretok energije, s katerim se vzdržuje ravnotežje komplicirane igre sil.
Zato s tem y zvezi radi govorimo o tekoči uravnoteženosti življenja. S tem želimo hkrati poudariti tudi, da se kljub neprestani presnovi in nenehnemu spreminjanju strukture ohranjata zunanja oblika in videz individuuma v bistvu nespremenjena dolgo dobo.
Preprosta živa bitja imajo presenetljivo sposobnost mno-gostranskega obnavljanja (regeneriranja), kar pomeni, da so sposobna izgubljene funkcije in organe spet obnoviti. Možnosti sežejo od obnavljanja kuščarjevega repa pa do razrezanega kolobarnika, katerega posamezni deli se lahko spet obnovijo (regenerirajo) v popoln organizem. Mnogi enocelični organizmi, kot na primer ameba, se zdijo v določenem pogledu, kot bi bili nesmrtni. V zanje ugodnem okolju se začnejo njihova presnova, rast in delitev. Če jim umetno preprečimo, da bi se delili^ se ta živa bitja starajo kot vse živo in končno tudi umro. Živa bitja, ki nastanejo z delitvijo, so tako rekoč nova generacija; gre torej samo za navidezno nesmrtnost. Celice - tudi v človekovem telesu - živijo tako, da se vedno znova delijo. S tem se celice neprestano obnavljajo in pomlajajo. Najkasneje v sedmih letih se vsaka celica organizma - izjema so možganske celice - z neprestano delitvijo celic zamenja z novo.
Organa pa seveda ne sestavlja samo skupek enakih in istovrstnih celic (jetra so na primer iz jetrnih celic), marveč so med celicami tudi oporna in vezivna tkiva. V tem prepletu vlaknastih struktur, v medceličju, poteka prava izmenjava snovi med celico in s hranilnimi snovmi bogato krvjo. Iz tkivne tekočine, ki je v pentljah prostorov vezivnega tkiva, sprejemajo celice kisik in hranilne snovi v tekočine pa oddajajo ostanke presnove. Te odpadne snovi potem spet sprejme kri in jih preko pljuč in ledvic posreduje v zunaji svet. To vezivno tkivo, ki je zunaj celic, ima samo svojo zelo leno presnovo in pa usodno lastnost, da odpadne snovi ne le sprejema, marveč jih lahko tudi shranjuje.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina:- mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir. za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
4. avgusta 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
V zadnjih treh dneh na cestah 70 mrtvih in 1.935 ranjenih
Prvi avgustovski turistični val je za nami zaradi smotrnih odhodov promet bolj tekoč
RIM, BEOGRAD — Kdor je računal, da bo v ponedeljek po prvem avgustovskem koncu tedna promet na italijanskih cestah tekoč, se je pošteno vštel. Seveda niso včeraj zabeležili sobotnih in nedeljskih konic, a vseeno je bila včeraj od 8. do 10. ure dopoldne na milanski vstopni postaji Me-legnano na avtocesti Sonca v smeri proti jugu 5-kilometrska kolona vozil. Čakati je bilo treba tudi na drugih vstopnih postajah, medtem ko je bila čakalna doba pri izstopih nepomembna.
Nepričakovano gostemu prometu sta botrovala tako prepoved prometa za tovorna vozila od petka do ponedeljka kot tudi bolj smotrni odhodi na dopuste. Marsikdo se je namreč odzval pozivom prometne policije in uprave italijanskih avtocest in je na ponedeljek odložil odhod. S
tem se je izognil gostemu prometu, ki so ga še stopnjevali izletniki ob koncu tedna. In prav ta značilnost je bržkone kriva, da je v petkih, sobotah in nedeljah promet letos precej gostejši od lanskega. Samo na avtocestnem omrežju so od 24. julija do 2. avgusta zabeležili kar 11 milijonov in 300 tisoč vozil, kar je za 6,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Bolj razveseljiv je podatek, da niso letos zabeležili lanskoletnih prometnih konic. S tem v zvezi se je povečala tudi povprečna hitrost. Na avtocestnem odseku Milan-Bolog-na (v smeri proti jugu) je kar 27 odstotkov vozil preseglo povprečno hitrost 100 kilometrov na uro, 42 odstotkov je doseglo hitrost od 80 do 100 kilometrov, 21 odstotkov med 50 in 80 kilometrov in le 10 odstkov je vozilo počasneje.
Povečalo pa se je tudi število nesreč. V zadnjih treh dneh je bilo kar 14.739 prometnih nesreč (11,3 odstotka več kot lani), terjale pa so 70 mrtvih in 1.935 ranjenih. Številke so nižje od lanskih, kar vzbuja sum, da je prav prepoved vožnje za tovorna vozila vse od petka znižala vsakoletni krvni davek na italijanskih avtocestah. Pozitivno je tudi vplival okrepljeni nadzor prometnikov, ki so letos izstavili precej več kazni kot lani in ki so krepko posegli tudi po odvzemu vozniških dovoljenj (39,6 odstotka več kot lani).
Po vsej verjetnosti se bo že danes promet vrnil v normalne kolesnice. Severnoitalijanska industrijska mesta so se izpraznila iz vseh letoviš-čarskih krajev poročajo o rekordni prisotnosti
domačih in tujih turistov. Najbolj obetavni so podatki s Sicilije, kjer so trajekti v treh dneh spravili na otok kar 30 tisoč osebnih vozil. Po vsem sodeč pa so se Italijani letos v večjem številu podali v tujino. Pristaniško poveljstvo v Bariju je navedlo, da se je osebni promet na trajektih za Jugoslavijo in Grčijo letos povečal kar za 70 odstotkov, v Brindisiju pa za 15 odstotkov. Povečal se je tudi promet na mejnih prehodih z Avstrijo in Francijo. Delna liberalizacija zneskov, ki jih lahko Italijani ponesejo v tujino, je bržkone botrovala večjemu zanimanju za tujino. Vsekakor pa bo kljub temu odlivu letošnja italijanska turistična bilanca nadvse pozitivna.
»Najlažji« ženski polet
Eve Jackson je prva preletela razdaljo Velika Britanija-Avstralija s tako lahkim in drobnim letalom	(AP)
Imate probleme s kačami? Pokličite Changa v Malezijo!
KUALA LUMPUR Če odkrijete v vaši kuhinji strupeno malezijsko kačo in jo želite odstraniti, pokličite Chan Menga, lovilca kač. Če pa jo želite skuhati, vam bo Chan tudi v veliko pomoč, saj zna pripraviti odlične kobrine omake. Najbolj znani lovilec kač iz Malezije živi, je in spi s plazilci. V hiši ima čez tisoč kač v lesenih in plastičnih posodah, stene pa krasijo številne slike, kože in okostja raznih plazilcev. Pri njem lahko dobite tudi kačja črevesa z vinom. Pravijo, da so zelo okusna.
Člani kitajske skupnosti iz Malezije ga večkrat obiščejo zaradi odličnih kobrinih žolčnih mehurjev, ki jih zna Chan izvrstno pripraviti. Veseli jih med drugim vino pomešano s kačjo krvjo,- s to mešanico zdravijo astmo, paralizo in revmatizem. Kitajskim gostom pripravi Chan za kosilo tudi okusne kobre začinjene z aromatičnimi travami.
Chan spoštuje svoje kače in jih ne rad ubija. To se zgodi le, če kdo potrebuje zdravilnih kačjih preparatov. On oskrbuje razne raziskovalce in univerzitetni inštitut za biokemijo s kačjim strupom, ki ga uporabljajo v zdravstvene namene.
Tega poklica ga je izučil tast. Najprej je delal v gradbeniškem sektorju, kasneje pa se je posvetil izključno kačam. »Ko sem leta 1965 ujel prvo kačo, me je le-ta ugriznila.« Kače so ga pičile že neštetokrat, vendar proti strupu Chang ne rabi nikoli seruma, pač pa si rano najprej dobro spere, nato posrka strupeno kri, si rano tesno ppvije ter vsaki dve uri zaužije žlico zdravilnih rastlin.
V okolici je sam ujel kar 50 kač, ostalih 950 pa so mu poskrbeli drugi. Chan se tudi sam večkrat podaja v džunglo na lov in tako veča domačo zbirko.
UPAM, DA JE ME ho ODNESLO
Umrla slavna zvezda Pola Negri
»božanska vamp« nemih filmov
HOLLYWOOD V Tinseltownu je ugasnila še ena zveza. Za pljučnico je namreč umrla ena izmed poslednjih priznanih hollywoodskih »vamp«, 93-letna Pola Negri.
Pola (Barbara Apollonia Chalupiec) naj bi se rodila v Janowu na Poljskem 31. decembra 1894. Datum rojstva je bil najbrž primerno prikrojen eksotičnim potrebam star systema, kot tudi njen filmski priimek (po italijanski pesnici Adi Negri). Sicer pa je Pola spadala v maloštevilno skupino evropskih talentov, ki so že slavni pripluli v ZDA. Doma in v Nemčiji je zaslovela v gledališču in pred kamerami. Delala je z Maxom Reinhardtom in Ernstom Lubitschem (zaigrala je v naslovni vlogi filmov Carmen in Madgm Dubar-ry), ki jo je tudi zvabil v ZDA. In Hollywood je dejansko sprejel temperamentno Polo z velikim navdušenjem. Prav tako vesela pa sta je bila Charlie Chaplin ih Rudolph Valentino, s katerim bi bila morala Pola tudi stopiti v zakon. Teden dni pred poroko pa je šarmantni Rudi umrl in postal legenda. Prav tako v legendo ovito pa je bilo tudi prepričanje, da je rdečo vrtnico, ki se je ob vsaki obletnici smrti pojavila na Rudijevem grobu, polagala Pola. Kot igralka pa se je Negri-jeva odpovedala filmskemu blišču v začetku še-stdsetih let, ko je izbrala samotno življenje v San Antoniu, kjer je tudi umrla v nedeljo ob zori.
Dvojna nevarnost prometnih nesreč
Policija z gumijastimi rokavicami? Ko gre za aids, pravijo na Nizozemskem, »melius abundare guam deficere«, saj ne veš, kje te virus lahko pričaka	(Telefoto AP)