Kmetske zveze. Ali je poleg Kmetijske družbe potrebna? V vseh naprednih kmetskih državah sta se poleg zadružništva razvili obe organizaciji. Ker sta obe potrebni: Kmetijska družba kot strokovna organizacija za pospeševanje in napredek kmetijstva, Kmetska zveza kot zastopjaica, ki naj kmetskemu stanu pribori v*'javnem, gospodarskem in kulturnem življenju njegove pravice ter oni socialni položaj in upliv, ki mu v Cloveški družbi gre. Danska na primer, ki šteje neKaj nad tri milijone prebivalcev, ima poleg sijajno razvitega zadružništva in kmetijskih strokovnih organlzacij blizu 140 stanovskih kmetskih zvez in društev z okroglo 120.000 člani. Ali Belgija s 7 milj. prebivalcev ima poleg mnogoštevilnih kmetijskih družb in zadrug sedem velikih pokrajinskih Kmetskih zvez, v katerih je včlanjenih nad 1.160 krajevnih Kmetskih zvez z okroglo 60.000 člani. Danska in Belgija sta brezdvomno najnaprednejši kmetski državi. Enako sta v Nemčiji, ki posebno danes poudarja važnost kmetijskega značaja države, krasno razviti obe vrsti kmetskih organizacij: Kmetijske družbe in Kmetske zveze. V Nemčiji so se najprej razvile strokovne organizacije za pospeševanje in napredek kmetijstva, torej Kmetijske družbe, dasi z raznimi imeni. Prva večja Kmetijska družba se Je ustanovila že pred 170 leti, leta 1763 v tiiringiški deželi. Njej je sledilo lepo število podobnih kmetijskih organizacij po Nemčiji. Njih vpliv je segel tudi v bivšo Avstrijo, kjer so se za &asa Marije Terezije začele snovaji Kmetijske družbe. V to dobo sega tudi početek naše Kmetijske družbe v LljubIjani, ki se je razvila iz »Družbe poljedelstva na Kranjskem«, ustanovljene leta 1767, torej pred več ko 160 leti. Posebno so se kmetijske družbe v Nem5iji razmahnile po zemljiški odvezi. — Tedaj je nastala velika potreba, da se kmetje poučijo o naprcdnem kmetijstvu: krmljenju, drenažah itd. Število Kmetijskih družb je rastlo čudovito naglo, zlasti v Prusiji: leta 1841 je biio ondi 169 Kmetiiskih družb, lota 1850 313, leta 1860: 541. leta 1870: 805, let; 1895 pa že 2762 Kmetijskih družb z 218 tisoč člani. Podobno v drugih deSelah Nemčije: na Bavarskem. Baden skem, Saškem, Wurtenbergu itd. Hkrai s Kmetijskimi družbami so ravno tako naglo rastla specijelna (posebna) društva, na primer: za poljedelstvo, ovedorejo, mlekarstvo, svinjerejo, ovčjerejo, perutninarstvo, čebelarstvo, vinarstvo, sadjarstoo, vrtnarstvo, gozdarstvo itd.; število teh društev gre na tisoče, število njihovih članov pa na stotisoče. Naloga Kmetijskih družb je bila od nekdaj in je še danes: Vse kmetovalce seznaniti z naprednim kmetovanjem, z novo kmetijsko tehniko in z izkušnjami vzornih kmetovalcev. Toda kmetski stan potrebuje več: njemu je potrebno zastopstvo v javnosti, ki naj zagotovi v gospodarsko-političnem, narodno-gospodarskem ter soialnem življenju oni pomen in vpliv, ki mu po pravici gre. Iz te potrebe so v Nemčiji nastale Emetske zveze. Kmetskim zvezam ni samo za pospeevanje kmetijske stroke, kakor je to pri Kmetijskih družbah, marveč: Kmetske zveze imajo namen, da ščitijo celokupne koristi kmetskega stanu; poleg kmetijske strokovne naobrazbe ter kmetijsko-tehničnega ter gospodarskega podviga hočejo Kmetske zveze kmetski stan dvigniti tudi duševno, nravno in socialno. Osnovane so na krščanskem temelju in so nepolitične. Prve Kmetske zveze so se ustanovile leta 1862 na Westfalskem, kjer so kmetje po zemljiški odvezi vsled zadolževanja silno propadali. Tu in v Porenju je kmetski stan najprej moral bojevati trd konkurenčni boj z nastajajočo in naglo se razvijajočo industrijo, ki je kmetski stan vedno bolj dušila. Zato je bila za tamošnje kmete življenjska potreba, da se stanovsko organizirajo in združeni v močnih Kmetskih zvezah zastopajo svoje interese. Pruska vlada, ki je bila tedaj protikmetsko usmerjena, je njej neljube Kmet. zveze proglasila za politična društva in jim je nagajala. Zato so se lcta 1871 preosnovale in odslej se začne mogočen pohod Kmetskih zvez po vsej Nemčiji, ziasti v južnem delu (Wostfalska, Bavarska, Bpdenska, Hessen, Wiirtenbprg, Pfalz). Leta 1916 se je vseh 26 dcželnih, oziroma okrožn;h Kraotskil 7vez _^dw?.ilo v nosebno »Udruženje nemških Kmetskih zvez v Berlinu« t okroglo 1 milijonom članov. Namen tega udruženja ali centrale Kmetskih vez je, da včlanjene Kmetske zveze podpira v izvrševanju njih nalog, da pospešuje in ščiti koristi kmetskega stanu, da deluje za njega ohranitev ter ga ščiti pred prekomernimi, zlasti dav- nimi obremenitvami. Sredstva za to so peticije (vloge) in predlogi za smotrene zakonske reforme (preosnove) V prid kmetskemu stanu, pospeševanje štedenja, boj proti oderuštvu, pravna zaščita članov, posredovanje pri prodaji in nabavi blaga in pri zavarovanjih. Skoro vsaka deželna ali okrožna Kmetska zveza Ima svoje glasilo. Delovanje Kmetskih zvez na Eavarskem. Trdnjava Kmetskih zvez je Bavar.ska, Na Bavarskem se je začelo kmetsko gibanje v letih 1893—1895. Bila je doba hudih bojev za zaščitno carino, doba gospodarskega propadanja kmetskega stanu in doba bojev za krščansko šolo, ki je bavarske kmete strnila v mosTofino Kmetsko zvezo. Svobodna trgovma, ki jo je nemška vlada podpirala, je oškodovala zlasti kmeta. Kmct ni vc5 vedel, kje naj dobi potrebne dohodke. da krije tekoče stroške. Zemljiški davek je vedno huje tlačil srednjega in malega kmeta. Kmetski stan je obubožal, dražbe kmetskih posestev so bile na dnevnem redu. Rešitev iz tega tužnega položaja so videli kmetje v Kmatski zvezi. Da si ustvarijo v obrambo svojih interesov stanovsko zastopstvo, so si ustanovili Kmetske zveze, na krščanskem temelju. Naloga bavarskih Kmetskih zvez je bila torej: zboljžanje gospodarskega položaja ter ohranitev zdravega krščanskega in domovlni udanega kmetskega stanu. Iz maJih početkov se je Bavarska Kmetska zveza razvila v cvetočo organizacijo. 2e leta 1898, komaj nekaj let po ustanovitvi, se je osem okrožnih Kmetskih zvez strnilo v enotno »Bavarsko Kmetsko zvezo«, ki je danes najmočnejša kmetska zastopnica na Bavarskom in mogočen činitelj v gospodarskem življenju. Organizacija je vzorna. Kljub združenju v enotno zvezo je vsaka okrožna Kmetska zveza popolnoma samostojno društvo, ki se deli v okrajne in krajevne Kmetsko zveze. Vsaka irha svoje lastno glasilo, ki ga dobivajo člani proti članarini brezplačno, ravno tako kmetski koledar. Vsaka irfia svoio pisarno, kjer dobivajo člani ncuk in nasvet v raznih privatnih in javnih »adevah, kjer se kmetom izdelujejo vloge na oblastva, kjer se dajejo pojasnila o zakonih in ukrepih, ki zadevajo kmetski stan. Za pravne zadeve so povsod določeni odvetniki, ki dajejo fclanom na stroške Kmetske zveze -brezplačna pojasnila v vseh pravnih zadovah. Poleg okrožnih pisarn je še skupna centralna (osrednja) pisarna ki poleg splošnih nalog posreduje v zavarovalnih zadevah (življenjska zavarcvanja, zavarovanja živine, premičnin, nezgodna zavarovanja, zavarova nja zoper ogenj itd.); Kmetska zveza eklepa z dobrimi, solidnimi zavarovalnimi družbaml posebne pogodbe v prid svojim članom, ki imajo pri sklepanju zavarovanj ugodnosti. Tiskovni oddeIek oskrbuje izdajo in razprodajo kolcdarja Kmetske zveze, knjig in knjižie, ki so za kmetski stan važne. Polcg centralne (osrednje) pisarne ima bavarska Kmetska zveza svojo kmetijeko osrcdnjo zadrugo za nakup in prodajo kmetijskih in gospodarskih potrebfcčin. Večji del čistega dobička gro za kmetske dobrodelne namene, zlasti za nadaljnjo izobrazbo kmetske mladine tor za kmetske bolnike in pohabljence. Za nadaljnjo izobrazbo kmetske mladine prireja Kmetska zveza kmeteke tečaje, računske tečaje, tečaje za občinske tajnike-invalide, mlekarske tečaje, zimske kmetijske šole itd.; za izobrazbo kmetskih deklet vzdržuje Kmetska zveza osem gospodinjskih šol. Za kmetske pohabljence je ustanovila v raznih tosadevnih zavodih več jbrezplačnih mest. Nova ustanova je okrevališče za kmete in kmetske posle po znižani ceni. Tudi elektrotehnično posvetovalnico ima z mnogimi podružnicami, ki dajeJo članom pojasnila glede preskrbe z elektriko. Bavarska Kmetska zveza ima velik ugled in sloves ne samo na Bavarskem, marvcč v celi Nemčiji in preko nj*nih mej, Ta sloves so ji kmetje priborili iz \astne moči. Podobne kmetske stanovske organizacije imajo tudi»kmetje s Severne in Vzhodne Kemčije, da združijo kmetski stan na narodni in krščanski podlagi ter ščitijo njegove gospodarske in kulturne interese. Tudi teh je okrog 1 milijon. Vse najrazličnejše kmetske organizacije v Nemčiji, strokovne, stanovske in Eadružne, so včlanjene v »Državnem odboru nemškega kmetijstva«, ustanovljenem leta 1917. Naloga tega odbora je, da v vprašanjih, ki zadevajo celokupno kmetsko gospodarstvo, ustvari »kupno, cnotno postopanje kmetskih organizacij in korporacij in tako svojim predlogom da večji poudarek in upoštevanje pri ministrstvih, v državnem zboru in pri državnih oblastvlh. Kmetske žene. Tndi kmetice so organizirane. Že pred 30 leti se je v Prusiji začelo gibanje, da se združijo kmetice. Mnogoštevilna »društva kmetskih gospodinj« so se potom svojih pokrajinskih in dežolnih rvez združila v dve društvi: 1. strokovoa »Državna zveza kmetskih koscg- dinj«, ki ima 12 deželnih organizacij in nad« 100 tisofi članic, ter je njena glavna naloga gospodarska povzdiga kmetijske proizvodnje in razpečevanja prldelkov v panogah, ki jih oskrbujejo gospodinje. 2. Stanovska »Centrala nemških kmetic«, ki ima poleg gospodarskih tudi socialno-politične naloge, med temi zlasti ohranitev družabnega miru; v njej je združenih 30 kmetskih ženskih zver z blizu dvema milijonoma članic. Tako je organiziran kmetski stan v Nemčiji, ki šteje nad 60 milijonov prebivalcev, med temi krog 18 milijonov kmetskega stanu. Kako je s kmetskim gibanjem in organizacijo v drugih državah, na prjmer na Danskem, v Belgiji, na Češkem, v Bolgariji in drugod, povemo še kaj ob drugi priliki. Kaj pa ti, slcvenski kmet? In tcbi, slovonski kmet, stanovska organizacija — Krnetska zveza — ne bi bila potrebna? Vsak stan ima danes svojo stanovsko organizacijo: Zdravniki imajo svoja društva in zdravniško zbornico, ravno tako odvetniki, obrtniki in trgovci; bogati industrijci imajo svojo Zvezo industrijcev, delavci imajo svoje strokovne zveze in Delavsko zbornico, kovinarji in rudarji svojc zveze, viničarji imajo Zvezo viničarjev; profesorji, učitelji, organisti — vsi imajo svoja stanovska društva; občinski nameščenci imajo svojo Zvezo občinsklh nameščencev itd. Ali boste sloveskl kmetje in posestniki imeli močno, vplivno stanovsko organizacijo — Kmetsko zvezo, v vaših rokab?!