Ursdništ&o m upmvnlštvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Naročnina lista:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta...................3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 47.
Maribor, dne 24. aprila 1912.
Letnik IV.
Boj za Dunaj.
Včeraj se je pričel boj za Diunaj: pričele so se občinske volitve za mestni zastop, Kakor smo že pisali, so dunajske občinske,-.volit ve velike politične važnosti za celo državo. Kdor gospodari na Dunaju, ta ima velik vpliv na vse politične razmere v državi. Politična stranka, ki gospoduje v cesarski prestolnici, daje s tem najkirepkejšo oporo vsemu svojemu političnemu stremljenju, zlasti strankarski delegaciji v državnem zboru. Umevno je zato, Če se s tako nestrpnostjo pričakuje izida sedanjih občinskih volitev, če cela politična javnost radovedno gleda na Dunaj. Te ivolitve bodo pokazale, je-li dosedaj krščjansko-so-cialni Dunaj še vedno v krščansko-socialnem, taboru, ali pa so si ga že prisvojili združeni Židovi in soc. demokrati. ITi združeni nasprotniki krščanskih soci-alcev so po smrti Luegerjevi zaslutili mlado zoro in so od tedaj z vsemi sredstvi delali, da bi prišli na krmilo v mestu, ki ima skoro 30.000 uslužbencev. Državnozborske volitve v juniju so jim dale ugodna znamenja,- zato so njihovi upi pri sedanjih volitvah veliki. Uverjeni so skoro povsem, da se jim bo posrečilo priboriti zastopstvo glavnega mesta države. Z [vydo besnostjo so se vrgli nasprotniki krščanskih-socialcev v boj. Nobeno sredstvo jim ni bilo preuma-zano, nobena laž predebela, samo da bi zmagali. Posrečilo se jim to ni. Včerajšnji dan, ko je volil IV. razred, v katerem imajo volilno pravico ,vsi dunajski volilci, je pokazal, da so kršČansko-socjalpe vrste nepremagljive. Sicer izid za krščanske soeiajce, ni tak, kakor je bil prejšnjekfati pod dr. Luegerjem, ampak semena nasprotnikov tudi niso šla v klasje. Da so krščanski socialci nazadovali vsaj absolutno, ni nič presenetljivega. V stranki, ki je tako hitro napredovala in dosegla take vspehe, je bilo marsikaj nezdravega. Zmagujoče dr. Luegerjeve zastale se je oklenil marsikdo, ki je bil nazorom tega velikega moža povsem tuj. Luegerjev/a osebnost na eni strani, o-sebna dobičkarija na drugi, sta pritegnili marsikoga, ki je bil popolnoma drugega mišjljenja. Čistilni prcjces, ki se je razvil po Luegerjevi smrti, je marsikoga odbil in glede števila kr$čansko-isocialpe vrste precej decimiral, toda dobri elementi so ostali in teh je 'še mnogo. Ravno včerajšnji dan je pokazal, da krščanskosocialna misel na Dunaju še glotolokjo in
P ODLISTEK. Nemi hlapec.
(Dalje.)
,„|V nebo vpijoča, zločinstva so, kj jih je zagrešil kralj Poljske“, je bil odgovor prvega. „^Najstrašnejši pa je umpr nadškofa. In za to hudobijo nima kralj nikakega opravičila, ker ni šlo za politične zadeve, temveč je opravljal škof samo svojo dolžnost. Po dolgem Čakanju, ponovnih svarilih in na najdo-sitojnejši način je storil Škof, kar je moral, ako ni hotel biti sam vladarjev najemniki. Kralj je kriv svetoskrunskega umora Gospodovega maziljenca, naslednika apostolov!“ Drugi pa je pridejal:
JŠkof Stanislav je bil mož, ki ga je častil poljski narod še zaj življenja kot svetnika.“
„iTfako jed.- Bil je svetnik!“ so zaklicali poljski dostojanstveniki pred Gregorjfem.
Tla se je smehljgl temu vmesnemu navdušenemu govorjenju.
„Čim svetejši je bil umorjenec, tem večji je zlo Čin, tem strašmejša bo kazen božja, teim ostrejša sodba, ki čaka zločinca. Gospod ne pusti svojim, svetim nekaznovano škodovati“, je pridejal zadnji.
Gregor je vistai s stola. V Veliki dvorani je bilo tiho.
„Bodite sol zemlje“,_ je pričel, ?Jtako je velel Gospod apostolom jn njihovim naslednikom. In sv. Avr guštin pravi še: če postanejo oni, ki naj bi bili za krščanstvo ta sol, zanik-arni, kdo naj se potem bojuje proti zmotam in grehu ? [Tlaki zaslužijo, da. se jih vrže na ulico. Ne sme se zaničevati in teptati človeka, ki trpi preganjanje zaradi resnice, pač pa onega, ki je iz bojazni strahopeten. In junak, ki jo trpel za pravico, je gotovo škof Stanislav. On je bil res sol v pomenu besede Gospodove. In za to moramo Boga hvaliti. Zgodila se je grozna hudobija),, ali cerkev ni-
krepko živi. 128.000 glhsov je bilo oddanih sqa kršč.-socialce. 18.000 glasov več kakor pri prejšnjih volitvah so dobili tokrat krščanski socialci. Vsekakor najznačilnejši je rezultat volitev za židclv^ke liberalce. Socialni demokratje so dobili 117.000 gllasov, liberalci pa samo 24000. Imajo na svoji strani skoro ves kapital,, vsa žurnalistika je skoro v njihovih rokah in vendar tako klavern rezultat, 'Očividno, da liberalcev ne marajo nikjer več. Tam, kjer se je političen boj že bolj izpopolnil, najdemo še dve vpoštevan-ja vredni stranki: krščansko-socialno in so.cial-demo-fcratično. Vse drugo ie samo brezpomemben privesek. —
* *
*
Izid volitev je sledeči:
I.	okraj: Ožja volitev med krščanskim social-cem Bielojhlawekom in nemškim nacionalcem Moiss-lom. Prvi je dobil 3220, poslednji 3664 glasovi..
II.	okraj: Ožja volitev med krščanskim socialnem Preyerjem, ki je dobil 887® glasov in socialnim demokratom Empierlingom, ki je dobil 907,8 glasov. Nemški nacionalec je dobil 3172 glasov.
III.	okraj: Ožja volitev med krščanskim soci-alcem Weid'ingerjem, ki je dobil 9732 glasov, in med socialnim demokratom Miillerjem, ki je dobil 8311 gla-£iov.. Nemšiki nacionalec je dobil 2413 glasov in češki kandidat 108)6 glasov.
IV.	okraj:	Izvoljen je krščanski socialec Par
noseh s 4402 glasovi.
V.	okraj: Izvoljen je socialni demokrat Domes.
VI.	okraj: Ožja volitev med krščanskim socialnem Schwarzom, ki je dobil 4307 glasov, in med so-sialnhn demokratom Brettsčhneiderjem, ki je dobil 3225 glaisöv. Nemški nacionalec je dobil 1489' glasov.
VII.	okraj: Ožja volitev med krščanskim soci-alcem Frassom, ki je dobil 5006 glasov in med Reit-mannom, ki je dobil 2183 glasov.
VIII.	okraj:	Izvoljen je krščanski socialec
Schwer.	-	• \ j ; j j, 1’
IX.	okraj : Ožja volitev, med krščanskim socialnem Angelijem, ki je dobil 6433 glasov in med nemškim nacionalcem Wokaunom. ki je dobil 4100 glasov.
X.	okraj:	Izvoljen je ; socialni, demokrat Reu-
mann.
XI.	okraj: Ožja volitev med krščanski)m socialnem Marxom, ki je dobil 3772 gl arto v, in mied so-
ma škode od tega; kralj je ubil škofa, vendar Je pa zmagovalec Škof in ne kralj. Stvarnik pa je počaščen in cerkev ima vspeh. Surova sila se je poizkusila boriti proti duhu, a ta je nesmrten, nepremagljiv. Kraljev meč je zdrobil škofu glayo, a pomnožilo se je s tem število mučenikov, udarec pa bo odletel na morilca samega, njemu v pogin, ako se ne' izpokori. Čim svetejši je bil š;kof, tem večja pa je moja nada, da moli po zgledu umirajočega, Izveličarja za svojega morilca in da ne moli zastonj, Ce bi bilo to dosežno, bila bi zmaga popolna, in kar se je zgodilo kot zlo, obrnilo bi’ se v dobro. 'Molimo Gospoda v njegovih neskončnih sklepih in slavimo ga v njegovi moči, ker je podelil Stanislavu tako srčnost in zma-galno m,oč. Njegova smrt bo koristila škofiji več, nego najsvetejše življenje. In ti, sveti mučenik in škof Stanislav, prosi za svojo škofijo, za svojega kralja, prosi za vse in posebno pa še za rimdkejga škofa!“
Tako je končal Gregor.
Čim dalje je govoril, tem' krepkejši mu je prihajali glas, tem bolj je oživela njegova postava; njegovo oko jel plamtelo, kakor bi hotelo pregledati hipno celo stvarstvo.
In strmo so zrli in čuli poljski poslanci vse to. Menili so, da stoji pred njimi nadzemsko bitje.
Zmračilo se je, temna noč je zaodela gr'ad, luči so pogasnile v njem, vse je' spalo.
Le eden je čul: Gregor, papež. Bil je sam v svoji sobi, govoreč z Bogom, predno sodi kralja in morilca Boleslava.
„[Gospod, ti si mi priča, kako globoko pomilujem zaslepljenca, ki je omadeževal kraljevsko čast s krvjo, onečastil; tvoje svetišče in zagrešil nezaslišanim grolzdodejstva ter brezmejno zlorabljal tvojo prizanesljivost. Ti Veš, kako upoštevam skušnjave, ki jih imajo oni, ki so silni in imajo veliko oblast; kar ko jih izkuša sajtan s slavohlepjem in ošabnostjo, z zlorabo tvoje moči, z oboževanjem njih samih in kar ko težko je, ne pasti. Vem, kako hitro je človek raz-
cialnim demokratom Hedorferjem, ki je dobil 3864 glasov.
XII.	okraj: Ožja volitev med krščanskim socialnem Mayjem, ki je dobil 8060 glasov, in med socialnim demokratom Wut,schel-om, ki. je dobil 7981 glasov. -
XIII.	okraj: Ožja volitev med krščanskim so-cialcem Kunisichakom, ki je dobil 7559 glasov, in med socialnim demokratom Polkejem, ki je dobil 685\4 glasov.
XIV.	okraj: Izvoljen je socialni dem. Skaret.
XV.	okraj: Ožja volitev med krščanskim socia aleem Gebhardom, ki je dobil 3508 glasov, in med socialnim demokratom For,stnerjem, ’ ki je dobil 3591 glasov.
XVI.	okraj:	Izvoljen jp socialni dem. Schuh-
meier.
XVII.	okraj: Ožja volitev med krščanskim so-cialcem Ryklom, ki je dobil 7074 glasov, in med socialnim demokratom Schrammeljem, ki je dobil 605(5
glasov,.
XVIII.	okraj:	Izvoljen je krščanski socialec
Soiterer.
XIX.	okraj:	Izvoljen je krščanski socialec
Eder.
XX.	okraj: Izvoljen je socialni demokrat Wi-narsky.
XXI.	okraj:	Izvoljen je socialni demokrat
Schlinger.
Vincencijeva družba.
Maribor, 22. aprila.
Z veliko svečanostjo se je obhajala pretečeno nedeljo petindvajsetletnica družbe sv. Vincencija v stolni in mestni' župniji sivi.. 'Janeza v Mariboru. Z mogočnim glasom so vabili k rani službi božji milo-doneči zvonovi stolne cerkve. Ob Šesti uri so dospeli v stolnico Njih prevZvišienost, premiilostljijvi knezo-škof ter so prisostvovali vspodbudni družbeni pridigi preč. gospoda stolnega župnika o krščanski milosrčnosti, ki je bila vtelesena v Dobrem Pastirju, katerega so posnemali prvi kristjani ih katerega nauk in zgled je vresničevala sv. Cerkev skozi vsa stoletja v cfobrodelnih .ustanovah in zavodih in v raznih redovih, kojih smoter je bila ljubezen clo trpečega sobrata.
jarjen in da stori v tem mar/iikaj^ česar bi s pomislekom ne storil. In ti veš, o Gospod, da nočem zaslepljenca obsoditi in prokleti, ampak 'da ne želim ničesar bolj in iskrenejše, kakor da ga, cerkvena kazen poboljša —“ Tako je molil gSavar krščanstva.
Noč se je že umikala, ko je ugasnila v i sobi luč. Kdor bi pogledal notri, uzrl bi temno postavo, klečečo nepremično na kamenitih tleh, ki moli z razprostrtimi rokami. Zdaj pa zdaj bi začul bičev udarec. To je bil papež, ki je molil za kralja ter se po koril, da bi dal Bog zaslepljencu kes in odpujščanje.
V	jeseni se je razglasila na Poljskem, obsodba kralja. Boleslav- j« izgubil krono in kraljestvo in nil izobčen za tako dolgo, da se izpokori.
Kakor vihar se je raznesla ta, vest pp strogo katoliški deželi; vse je zapustilo kralja, ki je bili že kmalu sam, brez naroda.
In ko je prišla zima, izginil je kralj Boleslav. Nihče ga nii videl zapustiti palačo, nikomur ni ničesar rekel.
„(Sv. Stanislav ga je pregnal“^ je govorilo ljudstvo.
Boleslavova noga ni več prestopila praga njegovega gradu, podložniki ga niso več videli; in na njegovo mesto je stopil drug ter vladal; narod, on pa je ostal pozabljen.
* *
y	*	-,
Bilo je spomladi leta 1084.
V	Rimu so vladale strašne razmere.
Nemški kralj Henrik, smrtni sovražnik Gregorjev, je vdrl v večno mesto in ga zavzel. Njegova divja krdela so razsajali kakor barbari v mestu.
Papež je zapustil svoje bivališče, Lateran, ter se zaprl v Angeljski grad. V tem velikatnskem stolpu,. Čegar zidovi se zde, da so sezidani m večno, je bil vajren. Prostora je bilo v tej nekfdanji grobnici rimskih cesarjev dovolj, a tudi orožja in vojnikov ni manjkalo. Tlako je bilo skrbljeno za papeževo osebno varnost.	(Konec prih.)
Po dokončani pridigi so služili prevE^išeni nadpastir slovesno sveto mašo na namen jubilejne družbe in med mašo so pristopili udje Vineepcijeve družbe k sv. obhajilu.
Popoldne ob štirih je č. g. sipini vikar linei drugi družbeni govor o vrednosti miloščine sploh in kako jo gojijo družbe milosrčnosti v. Mariboru, namreč gospejna družba, družba sv. Vincencija in družba presv. Rešnjega Telesa.
Nato so bile slovesne litanije in pred zadnjim blagoslovom darovanje za uboge Vincencijev© družbe, katerega so se udeležili prevzvišeni knez in škof, za. njimi bratje Vince,ncijeve družbe in obilno pobožnega ljudstva.
Po dokončani cerkveni slovesnosti je sledil občni zbor v dvorani katoliških pomočnikov, Tjocno ob pol šestih so došli milostljivi nadpastir. Pri vjhodu sta jih sprejela predsednik in blagajničar Vincendi-jeve družbe gospod Dulek in gospod Melzer in jih spremljala v okusno okrašeno dvorano. Kmalu nato je gospod predsednik otvori! zborovanje z običajno molitvijo Vincencijeve družbe in za tem je zapel pevski zbor pod vodstvom prof. dr. Lukmana pesem:1 „Gospod je velik.“
Predsednik pozdravi navzoče, pred vsem prev-z višen e ga nadpastirja, potem častne ude, duhovnike, zastopnike raznih društev, otvori zborfl^anje in da besedo gospodu tajniku, kanoniku Kavčiču, ki poda v kratkih potezah zgodovino Vincencijeve 'družbe za čas petindvajsetih let. Med drugim omeni, da je prva konferenca Vincencijeve družbe bila ustanovljena leta 1879 v Magdalensfcem predmestju po Čast. kanoniku Tomažu Rožancu; druga konferenca za mestno in stolno župnijo leta 1887 pod pokroviteljstvom rajnega škofa Jakoba Maksimilijana in pod vodstvom rajnega gospoda dr. Križaniča; tretja konferenca se je pretečeno leto osnovala za župnijo Matere milosti. Daije povdarja pomen Vincencijeve družbe za socijalno vprašanje. Družba podpira le v resnici revne in tudi vredne ubožce. Da more ta namen doseči, obiskuje ubožce, da se o njihovi revščini prepriča, jih navaja h krščanskemu in nravnemu življenju ter vpliva na dobro vzgojo otrok. Za milošjčina se deli: kruh, moka, kava, bolnikom tudi mesa, ne pa denar. Tildi rajnih revežev se spominja družba v molitvi in v sv. mašah,, ki se za rajne darujejo. Podporo je dobivalo v pretečenih 25 letih 356 pos|amnih revežev in obitelj ; umrlo jih je 117.
Miloščino darujejo podporni družbeniki, katerih šteje leto 1911 v, celem 215, kakor to spricuje letno poročilo. Dejanskih udov ali Vincencijevih bratov šteje prva konferenca šestnajst, pod pokroviteljstvom prevzvišenega nadpastirja in zraven še dva častna člana in enega ustanovitelja. Predsednikov je imela v petindvajsetih letih pet; prvi je bil gospod Franc Kruleč, sedanji je gospod Jožef Dufek.
Po tem zgodovinskem poročilu je podal blagajnik gospod Jožef Melzer poročilo o družbenem imetju in gospodarstvu. Tekom petindvajsetih let je družba miloščine nabralia od podpornih udov 30,262 K 35 v, na kolektah pri konferencah 5.634 K 58 vin., v, celem 35.896 K 93 v; in med uboge je razdelila 35.704 K 71 v, tako ji ostane v gotovini 192 K 22 v. Zraven tega so se družbe spomnili nekateri dobrotniki v legatili.
Po tem zanimivem poročilu je zapel pevski zbor prelepo pesem: „{Bone Jezu“, in nato je nastopil že občeznani govornik dr, Anton Medved, katerega je občinstvo burno pozdravilo. Govoril je o evharistiji in krščanski milosrčnosti in pokazal na vzgledih starega in novega zakona ozko vez med presv. ReŠnjim Telesom in krščansko milosrčnostjo. Globoko v srce so segale njegove besede, zato je sledilo dokončaine-mu govoru glasno priznanje.
Pevci so zapeli tretjo pesem: „,|Kraljici miru.“
Sedaj se vzdigne občinstvo in posluša z napeto pazljivostjo besedam prevzvišenega nadpastirja, ki besede nedeljske sv, maše „Misericordia Domini plena est terra alleluja“ obrača na družbeno slovesnost, vzpodbuja h krepkemu delovanju, povdarja, da se je v Mariboru veliko storilo od strani blagodejnih društev, tako da se lahko reče:	Misericordia Domini
plenum est Marburgum.
Nato zmoli predsednik sklepno molitev in prevzvišeni nadpastir podeli nadpastirski blagoslov, ki naj spremlja družbenike še zanaprej na blagodejnem polju milosrčnosti.
Politicai pregled.
Državni scbor.
Dunaj, 23. aprila,
Po otvoritvi seje ob 11. uri predpoldne je prečita! zbornični predsednik1 dr, Sylvester zjahvalo francoske zbornice radi izraženega sožalja povodom smrti predsednika zbornice, Brissona. Na dnevnem redu je bila kot prva točka prvo branje o službeni pragmatiki, kot druga zakon o {službi sodnikov in kot tretja točka službena pragmatika učiteljstva. Pri prvi točki je nadaljeval poslanec dr. Dulibič sjvoj govor, v katerem je omenil, da je zakon o službeni pragmatiki zelo pomanjkljiv, ker ne vsebuje nobenih postavnih določil o jezikovni usposobnosti. Za njim je utemeljeval poslanec Friedmann svoj nujni predlog o reformi hišno-najemninskfega davka.
Poslanec! Biankini je bičal žalostne raizmere na Hrvaškem. Odločno je zahteval, dia se neha izjemno
stanje v tej kraljevini in da se rabelj Čuvaj čimpre-je odstrani, ker sicer ni pričakovati normalnih razmer.
Ko je še poslanec Malik povedal nekaj svojih brezpomembnih neslanosti in je bilo vloženih več interpelacij, je zbornični predsednik zaključil ob 5. uri popoldne sejo-.
Prihodnja seja jutri ob 11. uri predpoldne, Hrvaška-slovenski klub.
Hrvaško-slovenski klubi izdaja sledeči komunike:
„Hrvaško-,slovenski klub se hoče slejkoprej odločno posluževati v neomajni narodni solidarnosti vseh onih parlamentarnih sredstev, ki so v stanu pospeševati zadovoljivo rešitev hrvaškega Vjprašanja, ki je eminentno življenjsko vprašanje vseh Jugoslovanov v monarhiji. Spričo odgovora ministrskega predsednika grofa! Stiirgkha na interpelacijo dr, Šušteršiča in tovarišev in stališča cele ljudske zbornice, ki se je soglasno brez razlike narodov in strank postavila na stran Hrvatov, odklanja Hrvaško-slovenski klub visakoršno ob st r ukcij on isti č/n o taktiko. Klub vzema na. znanje, da so dalmatinski člani primorani s svojim nastopom v parlamentu jemati vpoštev ne-pojenjače razburjenje hrvaškega ljudstva ’ nad brutalno prekršitfrijo svetinje svojega tisočletnega ustavnega življenja. Klub si pridržuje posluževati se v dauern slučaju tudi najostrejših parlamentarnih sredstev, kakor hitro bi se pp njegovem 1 Ostem kompetentnem prepričanju pokazalo, da so taka sredstva nujna in smotrena.
Papež — bolan.
Papeževo zdravstveno stanje je zelo slabo. Neki prelat izmed papeževega dvora zatrjuje, da vse prigovarjanje zdravnikov papežu ne pomaga ničesar; papež noče biti bolan ter skuša sebe in svoje prijar telje premotiti o svojem stanju. Že mnogo tednov ni' mogoče papeža pregovoriti, dia bi šel na sprehod v vatikanske vrtove, Samo vest o bližnjem posvečenju stolpa sv. Marka v Benetkah ga je bolj razburila kot je možno misliti. Bil je ganljiv prizor; ko se je čulo papeža tožiti o njegovem domotožju po ljubljenih Benetkah. Slišal bi rad zvonenje beneških zvonovi sv. Marka po telefonu, toda zdravniki se boje, da. bi njegovo oslabljeno stanje srca. tega razburjenja ne preneslo.
Nadomestna volitev za štajerski deželni zbor.
Pri včeraj se vršeči dopolnilni deželnozborski valitvi iz skupine mest in trgov Köflach—Voitsberg je bil izvoljen odvetnik nemški naciopajlec dr, Timmel s 368 glasovi. Njegov protikandidat je dobil samo 35 glasov.
Državnozborske dopolnilne volitve v beljaškern okraju.
Pri včerajšnji državnozborski dopolnjeni volit-vi v beijaškem okraju po umrlem so c i al n o-de mok raškem poslancu Rieseju je bil izvoljen socialni demokrat Florijan Gröger s 3529 glapovi. Nemišlko-naicio-nalni večni kandidat profesor Angerer je dobil le 2682 glasov in krščansko-socialni kandidat pa 436 glasovi.
Iz Hrvaškega.
Novi hrvaški minister Josipovich se je z urednikom lista „Az Est“ razgokarjal o oclnošajih na Hr-vajškem. Rekel je med drugim, da, je pofreba za in-avguriranje enotne politike na Hrvaškem podpore vseh strank, pred vsem pa, je nujno potrebno z vso energijo nastopiti proti' agitaciji za odcepljenjie Hrvaške od Ogrske. Glede svojega bodočega delovanja nima minister še nobenega natančnega načrta, vendar pa lahko povdarja, da bo y prvi vrsti skušal izravnati obstoječe diference med pos arne imi hrvaškimi strankami. Glede komisarijata se je Josipovich izrazil, da je v interesu Ogrske, ako se komisarijat Čim najprej odpravi in sicer talko j v trenutku, ko se izkaže, da je odpadla potreba za komlijsarijat
„.Neues (Wiener Tagblatt“ priobčuje iz Josipo-vicheve bližine informacijo, da bi ne bilo oportuno, ako bi se na Hrvaškem kar preko noči odpraivil komisarijat. Predno se zopet uvede ustavnost, se morajo rešiti gotovi predpogoji, pred vsem se morajo odpraviti razlogi, ki so povzročili komesarijat. V prvi vrsti je treba dobiti jamstvo, daj bodoči sabor ne bo proglasil odcepitve Hrvaške od 'Ogrske,
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Častiti gospod kaplan Vlad. Cepuder v Dramljah je prestavljen k Sv. Rupertu v Slov. goricah.
„Planinski kralj.“ .„(Der Waldkönig“ (planinski kralj),, tako je naslov roma/nu, ki ga je spisal znani nemški pisatelj Artur Achleitner ! in se ga lahko kupi pri Otto Janke-ju v Berolinu. 'Olmenjamo tonji-go, ki je že mnogim znana, zato, ker se dejanje končana Vrši na našem lepem zelenem Pohorju in je vzeto iz našega narodnega življenja. Artur Achleitner je poznat in Čislan nemški pisatelj, ki je spisal že celo vrsto del, med zadnjimi t,Planinskega kralja.“ Achleitner je pošten, objektiven Nemec,' ki spoštuje mali slovenski narod radi njegove nadarjenosti in umske živahnosti. Bival je že večkrat med nami. Se ni dolgo tega, ko smo poročali v dopisu iz Sv. Lovrenca nad Mariborom, da je prebil Achleitner letošnje velikonočne praznike pri lepem Siv. Lov-
rencu pri prijatelju Častitemu gospodu župnimi Horvatu. Achleitnerjev, roman popisuje naše slovensko Pohorje, kras tapiošnjih logov in prebivalce teh pokrajin, naše vrle Pohoree, z divno poštenostjo in srčnim zanimanjem ter podaja resnično sliko onih razmer, 'ki smo jih, drugače vajeni Čitati iz sovražnih domačih virov. Achleitner ni napisal sviojega .„Planinskega kralja“, : to trdo korenino našega Pohorja, zato da bi pokazal Nemcem: češ, zbirajte denar, pojdite, poglejte in; kupite si te lepe kraje. Tak namen ima Barkbh in baje Rosegger. Achleitner je popisal naše Pohorje in njegove prebiralce, ker se mu je ta zemlja priljubila in ker ljubi naše pošteno ljuojstvo, kakor je; ako bo kateri njegovih čitateljev obiskal naše kraje, ne bo prišel tja z nemško-nacionaitnimi nameni,, ampak da si ogleda naši narod, 'ki ohrani svojo pristno naravo, dokler ostane slovenski. Iz vseh teh vzrokov nas to delo poštenega Nemca vese-
li.	Ker marsikdo kupuje nemške knjige, zlasti nemške romane, v katerih ni najti nič prijaznega za nas ali pa se o nas celo sovražno piše, zato priporočamo, naj se mesto drugih kupuje rajši to 1’epo delo, v katerem je naše ponosno Pohorje in njegovi prebivalci tako lepo popisajno. Knjiga je našla tudi med Nemci živahen odmevi in se pripravlja, kakor izvemo, že druga izdaja. Ce že podpiramo Nemca, podpirajmo rajši prijatelja kot fitovrajžnika !
„Slovenski Narod“ laže. Velikokrat smo ža imeli priliko označiti lažnjiivo poročevanje „Slovenskega Naroda.“ Tlo glavno liberalno glasilo je znano kot mojster o prinašanju liberalnih laži. Prišli sm« pa že tako daleč, da morajo sedaj „{Slovenski Nar.“ popravljati njegovi lastni pristaši. V zadnji petjteovi številki smo po „Narodu“1 od dne 17. t. m. poročali, da je zadrugar Stibler. n,a občnem zboru Ziveze narodnih društev med drugim povdarjal tudi potrebo financiranja te zveze in svoje nasvete vfemeljeval s tem, da liberalcem ni mogoče „(prirejati romanj in e-nakih prireditev“ ter da rabijo za to drugih dohod-jcuv. Gospod Stibler nam sedaj piše, da on na tem zboru ni o tem ničesar govoril in je podal le strogo stvarno blagajniško poročilo. Po prošnji g. S tìbie rja, ki nam je podal to izjavo, konstatiramo,' da je bilo „Narodovo!“ poročilo lažnjivo. Ce ^Slovenski Narod“ že o svojih lastnih prireditvah pjrinaSa tako lažnjiva poročila, potem si pač lahko napravimo sodbo o njegovi resnicoljubnosti! In to je glasilo liberalne inteligence! Žalostno, da bi se zjokal!
Državne železnice so im,ele !y letu 1909 10.240 kilometrov dolžine, V letu 1910 se je zvišala dolžina na 13.009 kilometrov. Železnice, ki jih ima država le v prometu, so znašale v dolžini 69i4 kilometrov. Vsa dolžina železnic v državnem prometu znaša koncem leta 1910 13.703 kilometrov. V teh železnicah je naloženega kapitala 5.402,968.789 K, v železnicah pa, ki so le v državnem prometu 176,015.648 K. En kilometer dolžine stane torej povprečno 407.115 K. Vseh u-službence v, ki so podvrženi zavarovanju proti nezgodam, je bilo pri državnih železnicah leta 1910 268.527. Vsi delavci so skupno izvršili 37,699;191 delovnih dni. Plačilna svota, zaračunjena v zla,varovanje proti nezgodam, je znašala 340,011.315 K 98 v.
Gališki kmet pod judovskim jarmom, žjnano jer kako veliko moč imajo judje v Galiciji, tako moč, da so popolnoma usužnjili malorusikega in poljskega kmeta. Zakaj to? Kako je prišlo do tega? Leta 1868 je zavladalo v Avstriji liberalno ministrstvo. Prvi njegov korak je bil poleg drugega odprava omejitve, ki je prepovedala judom nakup posesten» v Galiciji. Posledica tega sklepa je bila grozna, usodepolna za celo deželo. V tistem času je bilo v Galiciji le 38, judovskih posestnikov. Leta 1870 jih je bilo pa, že 67, leta 1973 že 289; leta 1890 je prešlo na judie že 43.000 malih posestev. Vsako leto prodajo ali spravijo na boben do 500 posestev, vsako leto vržejo med reveže do 20.000 ljudi. Večkrat pridejo na boben pofeestva; radi zelo majhnih dolgov, radi 200 do 1000 K. Z;ato se pa ljudstvo izseljuje. 'Med judi mu ni živeti, ker ga neusmiljeno žulijo. Tako je bilo na primer na nekem posestvu intabuliranega dolga zaj 1800 K. Tud-upnik je tožil in začel prado, najel od kmeta premičnino, ki je bila vredna 3000 K za 600 K, licitirat je blago sam in ga dobil po nesramno nizki ceni. Judje si namreč zgovore med seboj, da ne bodo hodili drug drugemu na pot pri 'dražbi in tako si pridobe posestva za nizko ceno.
257.063 avtomobilov in 457.000 šoferjev. Do lani je bilo na Francoskem največ avtomobilov, letos pa jih je največ na Angleškem N:a Francoskem je avtomobilov 66.000, na Angleškem pa 150.697, h katerim še treba prišteti 106.355 motocikljev ; na Francoskem jih je 9195. Samo v Londonu je 46.,638 avtomobilov, 15.913 motocikljev in 3067 avtomobilnih vozov. Šoferjev je na Angleškem 457.037.
Za „Slov. Stražo“ je nabrala gospodična Marija Modrinjak 400 raznovrstnih obrablienih znamk. Zavedni rodoljubkinji' hlvala lepa!
Cehi b vspehih HrvfašIkoHstovienjskega kluba. Praška i„[Union“ piše k zjadnji interpelaciji hrvaiško-silovenskega kluba v dunajski' zbornici in odgovoru grofa Stiirgkha sledeče : 'Odgovor grof,a Stiirgkha se mora, pozdraviti z največjim veseljem, Ta odgovor je prišel o pravem Času in bo v vseh jugoslovanskih krogih napravil brezdvompo dober vtis. Na ysak način je želeti, da merodajni krogi na stališču, označenem od grofa Stiirgkha, tudi {vztrajajo in od svojega; prepričanja ne odjenjajo, kar se je že večkrat zgodilo. Pa tudi če bi se to zgodilo, se bo štel ta odgovor avstrijskega ministrskega predsednika o
%
hrvaškem komisarijatu vedno za častno delo ih bode veljal vedno za svetlo točko avstrijske vlade.
Ponarejeni avstrijski biajnkovci. „Berolinski Lokalanzeiger“ poroča z Dunaja: Poučeni krogi so zelo pozorni, ker se je sklicala zaupna seja Avstro-ogrske banice. Gre za poročila o ponarejenih 20-kfronskfih bankovcih. Baje se je izkazalo, da 20kron-sici bankovci niso ponarejeni, marveč da so bili v tiskarni nepravilno tiskani, ne da bi avstro-ogrska banka vedela, koliko nepravilno tiskanih 20kronski h bankovcev so izdali. Nadalje se pa tudi govori, daje Lanka zamenjala en zavoj lOOkronskih bankovcev (100 komadov) za lOOOkronske bankovce in da so bili lOOkronski bankovci ponarejeni, ’Uradno se vse de-mentira.
Slava spominu prečastitega gospoda kanonikla, Jakoba Bohinca! Dne 17. februarja t. 1. umrli preč. gospod Jakob Bohinc, ' stolnomestni župnik in kanor nik v pokoju, v Braslovčah, je v svoji oporoki zapustil „.Slovenski Straži“ 400 K, „(Slovenska Straža“ je prejela po odbitku pristojbinskih fitrošklov, svoto 356 K 70 vin., katero je poslal Častiti gospod Ivan Vogrinec, kfaplan v Braslovčah. Slava spominu vrlega moža, ki tudi v svojih poslednjih urah ni pozabil svoje domovine. Hvaležno se bodo na njegovo plemenito zapuščino spominjali obmejni' Slojvenci. Da bi Bog „Slovenski Straži“ vzbudil še mnogo posnemovalcev! Najlepše se pač poslovimo odi sveta, ako vzamemo s seboj zavest, da smo tudi v poslednjih svojih trenot-kih mislili na bodoče srečo svoje domovine.
Štajersko.
Maribor. i„V znamenju križa“, znamenito zgodovinsko sliko izza časa preganjanja kristjanov vpri-zori Dramatično društvo iz Maribora y nedeljo dne
12.	majnika 1912 v Celovcu v veliki dvorani hotela Trabesinger. Pri predstavi sodeluje orkester mariborskega Glasbenega društva. Predprodaja vstopnic v uredništvu „Mira.“, Pavličeva ulica 7.
Maribor. Slovensko gledališče., V soboto dne
27.,	nedeljo dne 28. in torek ujne 30. aprila t. 1. gostujejo na našem odru člani ljubljanskega, gledališča pod vodstvom obče znanega režiserja! gospoda Hinka Nučiča. Vprizori se v, soboto dne 27, aprila „Reka“, drama, v treh dejanjih, v nedeljo dne 28. t. m. „Nebesa na zemlji“', burka v treh dejanjih in v torek dne 30. t, m. „Tekma“, drama v treh dejanjih. Začetek vselej točno ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gospodu Weixl-u, trgovcu v Zg. Gosposki ulici.
Tezno. V soboto Ropoldne je bila pri nas volitev novega občinskega predstojnika. Izvoljen je zopet dosedanji Simon Schebeder. Za prvega svetovalca je izvoljena njegova desna roka nadučitelj Lösch-nig. Za drugega svetovalca so izvolili, v zahvalo, da jim je pri volitvi pomagal, krčmarja Petra Ilgo-ta, kateri je doma iz Ruš.
Slov. Bistrica. Franc Lubej, delavec pri Hin-keju v Slov. Bistrici, je v pondeljek zjutraj vsled pijanosti pri stiskanju sena padel s sitroja na/ tla in si je pri tem strl desno nogo. Okrajna bolhišika blagajna ga je z rešilnim vozom dala takoj odpeljati v bolnišlnico.
Puščava. Dne 1. aprila je tukaj umrl g. Peter Eorman, po domače Stefan. Bil je mož trdne vere, Id v najhujših položajih ni izgubil zaupapja v Boga. Bil je plemenit značaj, vedno zvest svojemu narodu in imel je blago in usmiljeno srce. Kakò je bil daleč okoli spoštovan, je pričal njegov sijajni pogreb. N. p. v m. !
Puščava. Dne 21. t. m. je sklenila podružnica „Slovenske Straže“ za Sv. Lovrenc in Puščavo v odborovi seji, da priredi v nedeljo po siv. Cirilu in Metodu v proslavo 501etnice smrti Antona Martina Slomšek;) občni zbor in primerno slavnost. Podružnica „Slovenske Straže“ ima sedaj 72 Članov. Kdor ljubi domovino in ima srce za obmejne brafte, naj pristopi in pomaga, po svoji močeh k sreči domovine !
Spodnja Poljskava. Vrla naša, dekleta, članice „Straže“, so priredila v letošnjem (zimskem Času prvo gledališko predstavo. 'Mladenke, akoravno prvo-krat na odru, so prajv pogumno nastopile. Na belo nedeljo so nas razveselile z drugo, prav lepo igro: „Najdena hči“, pri kateri so vt občo zadovoljnost res ' obilno zbranih poslušalcev rešile svoje vloge. Pokazalo se je, da ima naša mladina vkljub marsikaterim oviram in težavam posebno veselje do gledaliških predstav. Hvaležni smo za. tq veselo gibanje med žensko mladino vrli mladenki Miciki Kaincler, Tudi članice Marijine dekliške dražbe pod vodstvom marljive svoje predstojnice 'Julijane P. vsako prvo nedeljo zborujejo in so vadijo v govorih in raznih predavanjih. Le tako naprej, vrle mladenke, naj se tudi mladina v Spodnji Poljska,vi zbudi in pridno deluje; talentov ne manjkal Slišimo,, dai tudi naši mladeniči nočejo zaostati1 in se pridno pripravljajo na jeofnako prireditev. Prav hvaležni jim bomo. Tudi je, skoro bi rekli sveta dolžnost mladeničev, 'da poskrbe, da ne zaostanejo za dekleti. Bolj ko bo živahno gibanje med našo mladino, trdnejšle bo stala slovenska Spodnja Poljska.vla.
Luče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 5. majnikai ganljivo predstavo „L,urška pastirica.“ Vsa sosedna društva se tem potom uljudno prosijo, naj se blagovolijo ozirati na ta dan in naj ne prirejajo istočasno predstav. In naj nas raje počastijo z obilnim obiskom, da se pre-
priča,j;o, kaj da zamoremo mi gorjanci. Igra bo lepo vprizorjena in marsikateremu gledalcu se bo pri teh ganljivih prizorih na odru na tihem prikradla solza v oko. Ker se že sedaj čujejo glasovi, da ne bo zar dostovala enkratna predstava, za, to se bo igra ponavljala takoj drugo nedeljo dne 12. majnika.
Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo dne 28. t. m., popoldne v vrtni dvorani hotela „Pri belem, volu“ v Celju gledališko predstavo: „Revček AndrejČek.“ Narodna igra s petjem v petih dejanjih.
Velika avtomobilska nesreča v Ljubljani,
Ena oseba mrtva, tri težko in ena lahko poškodovana.
Dne 21. t. m. ob 11. uri zvečer ' se je na Dunajski cesti v Ljubljani pred artilerijsko vojašnico zgodila velika avtomobilska katastrofa, ki je uničila mlado življenje in nevarno poškodovala tri osebe. O nesreči, ki se je bliskoma raznesla po vsej Ljubljani, smo dobili naslednje informacije:
Zadnja poročila o poneareni ladiji „Ti i t a n i c.“
Ko že davno krije hladna voda ladlijo yTita-nic“, še vedno prihajajo grozna poročilaj očividcev, ki so se rešili v rešilne čolne in iz njih na rešilno ladijo „Karpathia,“ Rešenci zatrjujejo, da se gospoda,, ki je sedela v dvorani z,a kadilce, ob sunku ni nič prestrašila, kajti častniki so bili tako trdno prepričani, da se „(Titanic“ sploh potopiti ne more, da so z residuo akcijo pričeli še le uro pGfzneje, ko se je pripetil sunek. O nesreči sami, posebno o zadnjih prizorih, si raznia poročila zelo nasprotujejo, ka/r paj prihaja bržčas od tod, 'ker je imela ladija „Tetanie“ več krovov, tako, da potniki, ki so bili na enem n/o-. vu, niso bili priče groznih prizorov, ki so se godili na drugem krovu. Kapitan Roders, ki se tudi nahaja med rešenci, pripoveduje, da je ravno med pasa-žirji prvega razreda, to je med najbolj odličnimi lc/o-gi, vladala največja zmešnjava in panika. Tfi so nat-pravili najhujši in najbrezobzirnejši naskok; na rešilne čolne; 'kruto so odrivali vsakega od rešilnih čolnov in očividci trdijo, da so celo že v reš|ilnih čolnih se nahajajoče izbacnili iz istih ter svojcem in znancem, plavajočim na morju, pripomogli v rešilne čolne.
Mnogo trupel rešencev, ki so pa na ladiji „JKar-pathia“ 'vsled prestanega mrazu in prehlajenja umrli, so med vožnjo pogreznili v morje, samo trupla odličnih potnikov so shranili v hladilnih prostorih. 30 trupel takih odličnih potnikov ' so pripeljali v Noivi-Jork, kjer so jih prenesli po noči iz parnika na suho. Paroplovna, družba je izdala jöklic, da bo skrbela za vse tiate,; ki so izgubili v tej katastrofi svoje reditelje
K a pitan S m /i t h,
O poveljniku kapitanu Smjithu poročajo, da ni on poveljeval v trenutku, ko se je pripetila nesreča, ampak je popeljeva! neki drugi častnik, ki je bil pa pravočasno opozorjen, da se „Titanic“ bliža ledenika), a ni uvedel nobenih varnostnih odredb. Ni dal povelja, da bi se zmanjšala hitrost vožplje in ko je prišlo do sujnka, si je s krogljo iz satalokresa končal življenje. Paroplovna družba „White Star Linie“ je redno kaznovala z občutnimi denarnimi globami, z zapostavljanjem in celo z degradacijo in odpuŠčenjem vsakega častnika ali kapitana, ki je le bore pol ure zamude zagrešil. Sploh ni poveljeval kapitan, ampak pašoval je predsednik paroplovne družbe, Ismay, ki je pa bil nedostopen za vsak nasvet. Kapitani in o-stali častniki so se mu morali brezpogojno pokoriti. Sploh so bili vsi kapitani le nekaki sužnji te kapitalistične paroplovne družbe, k) je le izbijala velikanske dobičke iz podjetja; na varnostne odredbe v slučaju kake nesreče ni mislila. In tako je postalo 1600 oseb žrtev oderuškega, kapitalizma.
Preiskava.
Vsestransko se odobrava, Če je sedaj uvedla angleška via,‘da strogo kazensko preiskavo zoper krivce te katastrofe. Popolnoma prav imajo lamieriške oblasti, da so zabranile nameravani beg glavnega krivca Ismayja, ki je s pomočjo kapitala hotel uteči preiskavi. 'Skrivaj je hotel pobegniti na Angleško. Samega sebe je spravil na varno, Še predno je stopila v rešilni čoln kaka drugai ženska z otrokom v naročju. Brezobzirno jih je odrival v stran ;' upati je, da sedaj ne uteče roki pravice. Tudi štiri rešene častnike so pridržale amerikanske oblasti in jih odvedle v preiskovalni zapor.
N ai d a 1 n j e izpovedbe pred komi-) s i j o.
Pred senatno komisijo je. izrekel telegrafist parnika „Karpathia“,, da ni on odposlal napačnih poročil, glasom katerih je rešila i,Karpathia“ vse pasa-žirje ponesrečenega parnika. Drugi telegrafist parnika „(Titanic“1, Bride, je pa izjavil, da je vlovil v nedeljo popoldne neko poročilo „Karpathije“, ki je bilo namenjeno ladiji „Baltic", glasom katerega so bili v bližini ladij e trije veliki ledeniki. To poročilo je on osebno izročil kapitanu. Telegrafist Bride, ) rodom
Izlet na Posavje,
V nedeljo okoli 10. ure zvečer je napravila družba, obstoječa iz gospoda Janeza Rojine, kleparja iz Šiške, krojaškega mojstra gospoda 'Josipa Rojine in njegove1 soproge, gospoda Camernika in 141etne edipico gostilničarke gospe Keržičeve v Spodnji Šiški, gospodične Mici Keržičeve, avtomobilski izlet na Posavje.
NesreÖaj ob povr atku v Ljubljano.
Družba se je kratek čas ustavila v AleŠievi gostilni na Ježici in se nato vrnila v Ljubljano. Pri zadnjem oddelku artilerijske vojašnice je prišel avtomobilu, ki ga je vodil gospod Camernik, nasproti neki Posavec z mesarskim vozom. Voz ni imel luči, kakor predpisuje cestno-policijski red. Šofer gosfpod Camernik je voz zapazil v daljavi 15 metrov in se ni mogel več izogniti. Avtomobil je s tako silo zadel ob voz, da sta zadnji dve kolesi odleteli na desni hodnik za pešce. Vsled silnega karambola jle gospodična Keržičeva., ki je vsled pomanjkanja prostora ser dela na kolenih gospoda Rojine, odletela iz avtomobila na konfin in je vsled ran umrla,
Irec, je nadalje izpovedal', da je v trenutku, ko se je zfaeela •„Titanic“ pogrezati, skočil v morje. Plavajoč je dosegel nek rešilni čoln, a posadka ga je odbila, in ravno tako se mu ie tudi zgodilo pri nekem drugem rešilnem čolnu, in še le tretji njegov poskus se mu je posrečil. Dve irski deklici sta ga dvignili v rešilni čoln.
Ismay — j u d!
Glavni krivec te grozhe^morske nesreče, ravnatelj paroplovne družbe „(White Star Linie“, mnogo-imenovani Ismay je — jud! Na brezobziren, satansko zloben način se je igral z življenjem tisočev. On je bil tisti, ki je celih 24 ur za nos vodil vso javnost s potvarjenimi brzojavkami, češ,. ;„,vse je rešeno!“, le da še ima paroplovna družfcfa priliko, da sklene nova ugodna zavarovanja, da zmanjša sfvojo Škodo Jud Ismay se je po zajčje rešil strahopetno najpoprej samega sebe na posebni rešilni Čoln, med tem, ko so drugi moški dali prednost ženskam in otrokom, a so sami' našli v va|lov|ih junaško smrt. iTJako upravlja jud službo paroplovne družbe, tako skrbi jud za varnost življenja paTažirjev! Pa to Še ni vse. Naravnost brez primere je postopanje paroplovne družbe napram moštvu, ki se je rešilo. Evó poročilo:
Rešeno moštvo „Titanica“, izvzemši onega, ki ga je pridržala amerikanska preiskovalna komisija v Novem-Jorku, je odplulo dne 22, aprila na parniku „Lappland“ na Angleško. 'Med moštvom vlada obča nezadovoljnost. Komaj so se izkrcali v Novem-Jorku na suho, so jih že tirali na parnik „(Lappland.“ Prepovedali so jim se pokazati v javnosti. Nobenemu ni bilo dovoljeno, obiskati moštvo na krovu „Lappland.“ Iz skladišča so dobili obleko in tobak za vožnjo nazaj. O paroplovni družbi so se vsi izrekli skrajno nepovoljno. Nek mož je rekel, da bi se morali na pol oblečeni in izstradani vrniti v dompjvino, če bi jim ne bilo priskočilo društvo mornarjev na pomoč.
'Mož pripoveduje : „(Reklo se nam je, da se nam v Ameriki ne izplača mezda ip ko dospemo v; London, nam bo paroplovna družbaj izplačala le ono mezdo, katero smo si prislužili do potopa „Titanica,“1“ Mož je še pridjal: „Skoraj me žalosti, da se nisem potopil s parnikom vred, potem bi saj morala skrbeti pairoplovna družba za mojo ženo in otroke. Sedaj pa ne dobe nič. Ko pridem domov, sem brez službe ; še niti obleke nimam. Jaz in moji tovariši smo dali bluze rešenim ženam in ! otrokom, ki so se tresli od mraza.“
Zadnji trenutki kapitana Smitha.
Nek kurjač, ki je stal v zadnjem trenutku v bližini kapitana Smitha, pravi: Ko so odvezali zadnji rešilni čoln in ga spustili v morje, je zaklic'a! kapitan 1 Smith: „.(Mornarji, storili ste svojo dolžnost! Ne zahtevam nič več od vas. Vsak naj sedaj skrbi za sebe. Bog vas blagoslovi!“
V tem trenutku vzame v naročje jokajočega o-troka, ki je stal; tik njega že v vođi in skoči z njim v valovje.
Irec Cormick potrjuje to izpovedbo s pristavkom, 'da se je kapitanu Smithu posrečilo spraviti o-troka v rešilni čoln, a samega sebe ni hotel rešiti. Odklonil je vsako pomoč in izginil' v valovih..
Ali je mogoče „T i t a n i c“ dvigniti?
Angleški strokovnjaki sedaj obširpo. razmotri-vajo vprašanje, kako bi dvignili „Titanic“ iz morske globine, ki meri na kraju nesreče, kakor sino že poročali, 3000 metroiv. Splošno prevladuje mnenje, da je to absolutno nemogoče. „Titanic“ leži 12.000 čevljev pod morsko gladino. Pritisk vode v tej globini znar ša dve in pol toni na kvadratni palec. Zato je z ‘današnjimi tehničnimi sredstva popolnoma nemogoče, dvigniti kedaj potopljeni parnik.
Tudi dvignjenje zakladov, dragocenosti in draguljev, ki so se s parnikom „Titanic“ vred pogreznili, je absolutno nemogoče, ker je pritisk v tej globočini morja tako velik, da ga ne more prenesti noben potapljač, opremljen tudi z najboljšimif tehničnimi pripravami.
Največja pomorska nesreča.
Pretresajoči prizori pri potopa — Ogromna škoda.
Na prodaji Nova zidana
hüa, 2 sobi, 2 kuhinje, zidana klet, dober studenec, 1600 m1 zemlje. J. Nerat Tezno 91 Maribor.
z dobro obiskano, me-ISa šano trgovino na prometnem prostoru v Celjski okolici se proda. Šteti je okoli 12.000 K, drugo ostane. Naslov Fr. Bacho, Celje, G&berje 91.	Ul
Pridnega učenca, poštenih starišev sprejme takoj g. Fr. Daehek, svečar, Maribor.	380
Krasna ura zastonj !
Da seznanimo rašo tvrdko, razpošilj amo krasne zlato-duble verižice, stale poprej 4 10 K, sedaj samo za "
2 K. Vsak naročnik verežice še lako dobi lepo žepno uro zastonj. Postrežba reielna, brez riziko, ker se vrne denar, če blago ni všeč. Pošilja se po povzetju. Henrik Weiss, urar NagysalJó, kom. Bars, Ogrsko. 92
Stanovanje
v še novi biši za slovensko obitelj se oddo s 1. junijem. Več se izve v upravništvu.
Le pristna s to le 6l| varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša za zebe. j
jDobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Dobra prilika. Franc Kampuš,
tajnik.
Kdor ima 20.000 K' kapitala, jih najboljše naloži, Se ku(pi v Mariboru dobro IdoČo gos il-no, ki je radi bolezni na prodaj. Gostilna je na glavni cesti, blizu kolodvora. 'Z gostilničarsko koncesijo je združena tudi zganjanja. Lep dobiček je zagotovljen. Iz prijaznosti da natančnejše podatke urednik L. Kemperle, na katerega naj se osebno naslove vša pisma.
Fotograficeli aparat
še dobro ohranjen, z vsemi pripravami se proda po nizki ceni. Natančna pojasnila da upravništvo »Straže«.	115
Kitajske kapljice za
I Po porabi teh kapljic preneha faRoj •OD6 S zobobol. Se takoj dopošlje kot vzorec brez vrednosti, če se naznani natančen naslov in se priloži v znamkah 1 K 20 vin.
Mestna lekarna pri c. kr. |Orlu“ v fllariboru Glavni trg tik rotovža. m
Gostilna ***
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravmišftvo tega lista.	92
Slovenci pozor !
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramoton, v katerih i-mam sedaj posebno velijo izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
pamp Bureš M=
Tegethofova cesta št. 39.
■ Franc Pleteršek ■"
Maribor, a» 7a|oaa Koroška ^ T*.vf®** cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Alojzij in Ivana Jerič.
Zg. Potiskava pri Pragerskem
Ne cenik, napolnjen s spričevali,
Le solidno delo naj delavca hvali.
Veležast. duhovščini občinstvu se uljudno
priporočam za napravo podobarskih, pozlatarskih in slikarskih del, za napravo in prenovlj me oltarjev, tabernakeljev, božjih grobov, spovednic itd. Izdelujem tudi lepe podobe iz lesa, kamna in malca (gipsa) fino slikane po najnižji ceni. Prevzamem tudi izdelovanje boljšega pohištva, klečalnike in dr. za zasebno rabo. Priporočam se tudi slav. društvom za napravo gledaliških odrov in dekoracij.
Solidno delo!	Cene primerne!
Načrti, dogovori in proračni brezplačno!
Z velespošiovanjem
Davorin Lubej, delavnica za cerkvena dela Zaverše pošta Grobelno.
Otvoritev gostilne pod
If AIM dohod po lepi ravnici v Počekovi pri Mariboru, sedeži zavarovani pred vetiovi in dežjem Izvrstna domača vina. Za mnogobrojni obisk se priporočata
priporoča vsem kmetom najnovejše ročne mlatilnice, vitle ali geplne, mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, stroje za košr njo, za seno obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja, se-salke za studence in gnojnico, mline za sadje in grozdje, stiskalnice ali preše, tehtnice vsake vrste, tudi mostne tehtnice, vsake vrste motorje in lokomobile na, bencin ter sesalni plin, stroje za lončarje in opekar-je, tudi opreme za opekarije, najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje vsakovrstno zrnje, na roko, na viti, tudi vodno in parno moč, domači izdelek. Vsa popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni računijo. V zalogi imam vedno 0-koli 2- do 300 strojev. Imam tudi najnovejše kotle br-zoparilnike ,.AHa-Separator“, Zmerne, nizke cene, u-godni plačilni pogoji na več let. Na zahtevanje pridem na svoje stroške k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorimo.	428
Aparat za lotanje
V najstarejši narodni manufakturni
trgovini se vsSed smrti gospoda
Karol. Vanič, Celie
{Narodni dom ><
prodaja vsakovrstno blago, kakor: ^ možko 'in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
*** po zelo znižani ceni! ^
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
xxxxxxx:
kakor ga kaže
poleg stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
Pri Zinaner St Co» 281 Sv. Jakob v Slov. go.
Cena s svincem in r avo dilem samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Jb&‘ 11* Prevzamem vsa dela
cekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjrh cenah.
Mihael Dobravc « Geljo
Gospodska ulica 5.
mmmammk______________________________________________Mmmgmmm
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora I
*	reglgfrovan* zadruga z neomejeno zavezo	W
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/a°/ « proti tri mesečni odpovedi po 43/4°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 57*%! na vknjižbo in poroštvo po 53/4% in oa osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12 ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
1