Poltnlno ©lafcmo v Qofov?n1. Leto XXM št. 286 a Ljubljana, sobota 9. decembra I939 Cena t Din Uprovnistvo: uubljana, Knafljeva 3 - Telefon itev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek« Ljubljana, Selen* burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg st. 7. Telefon it. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon st. 190. Računi pri pošt. ček zavodi*: Ljubljano št 17749 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 dm. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev 7. telefon štev. 2455; Celie, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon Itev. 65. Rokopisi se ne vračajo- *« Na Balkanu ničesar brez Italije AA Siirlurna seia velikega fašističnega sveta —Potrditev dosedanie itali anske politike - Italiia pon&vno preglasa svoie živlienske interese glede razmer v Podunaviu in na Balkanu Rim, 8. dec. br. V pretekli noči je zasedal veliki fašistični svet. Za to zasedanje je vladalo glede na sedanje mednarodne prilike v vseh političnih krogih zelo velike zanimanje, saj je bil to prvi sestanek po izbruhu vojne. Fašistični svet je potrdil sedanji položaj Italije izven vojne, odnošaje z Nemčijo, kakor so se razvili na osnovi zavezniške pogodbe in poznejših izmenjavah misli, ter neposredni interes Italije na vsem, kar bi se moglo dogoditi v Podunavju in na Balkanu. Napovedal je tudi ukrepe za obrambo italijanskega pomorskega trgovinskega prometa. Veliki fašistični svet se je sestal snoči ob 22. v Beneški palači. Poleg ministrskega predsednika Mussolinija je bito prisotnih 26. članov Seja je trajala do 2. zjutraj Zunanji nrnister grof Ciano je v dve in pel urnem ekspozeiu poročal o zunanjepolitičnem položaju. Tudi ministrski predsednik Mussolini je imel govor, ki je trajal poldrugo uro. Komunike o šefi Agencija Štefani je izdala o seji daljši komunike, ki pravi med drugim: »Veliki fašistični svet je sprejd obširno poročilo zunanjega ministra, ki je bilo podprto s podrobnimi in neovržnimi dokazi. Vojna na zapadni fronti, ki je zavzela značaj statičnega obleganja, njen pretežno gospodarski razvoj, ki je prišel do izraza v blokadi in protiblokadi. spremembe, ki so nastale v teritorialnem pogledu, kakor tudi v odnošajih med silami na Baltiškem morju in ob Karpatih, so povsem opravičili sklep vlade z dne 1. septembra, ki je določal, da ostane Italija izven vojne in ki je preprečil, da se vojna ni razširila na jugovzhodno in sredozemsko Evropo. Glede na tendenciozne vesti iz tujib virov veliki fašistični svet ponovno potrjuje, da so ostali odnošaji med Italijo in Nemčijo prav taki, kakor so bili določeni z zavezniško pogodbo in ob priliki izmenjav misli, ki so se izvršile pred ali po tej pogodbi v Milanu, Solnogradu in Berlinu. Pri tem veliki fašistični svet nasrlaša da ničesar, kar bi se moglo pripetiti v Podunavju in na Balkanu, ne more biti takega značaja, da ne bi neposredno zade valo Italije, posebno še spričo njenih skupnih teritorialnih in pomorskih meja s temi področji, nastalimi zlasti še no priklju čku albanske kraljevine k Italiji. Kar se tiče italijanskega pomorskega prometa, bo Italija odločno čnvala svoje Interese, to že zaradi svojega prestiža in svoiih neovržnih življenjskih potreb. Glede na vse to, veliki fašistični svet povsem odobrava delovanje, ki ga je doslej razvil zunanji minister ter zunanjega ministra poblašea. da v kratkem poda fašistični korporacijski zbornici poročilo o zadnjih dogodkih in fazah mednarodne politike. Veliki fašistični svet se je nato bavfl nekaterimi strankarskimi organizacijskimi vprašanji, zlasti pa s položajem organiza cij. ki so neposredno podrejene stranki.« Ugoden vtis v italijanski javnosti Komunike, ki so ga objavili deloma že današnji italijanski jutranji listi, je izzval v vsej politični javnosti veliko zadovoljstvo. Predvsem naglašajo, da bo Italija ostala še nadalje »oboroženo nevtralna« in da bo. kakor vse kaže, posegla v sedanjo evropsko vojno le, če se bi razširila v Podunavje ali na Balkan, ki ju smatra za področji, spadajoči neposredno v sfero njene politične in gospodarske akcije. Računati je . sedaj s tem. da bo italijanska diplomacija še bolj oja-čila svoja prizadevanja na Balkanu, da bi tam uredila odnošaje med posameznimi državami in tako omogočila ustvaritev enotne balkanske zveze, s katero bi bilo mogoče balkanskim narodom postaviti se skupno v bran proti sleherni nevarnosti ki bi jim mogla groziti od zunaj. Ker ni pričakovati, da bi zapadnim zaveznikom uspelo organizirati napad na Nemčijo tudi z juga, pravijo tukajšnji politični krogi, je Italiji zlakha mogoče ostati izven vojne, a hkratu tudi v zavezništvu z Nemčijo. Nespremenjeno stališče Rim, 8. dec. AA (Štefani). »Giornale d'Italia« objavlja članek, ki ga je napisal ravnatelj tega lista Virginio Gayda in v katerem razpravlja o sklepih velikega fašističnega sveta. Pravi, da ta resolucija jasno izraža stališče Italije v sedanjih časih ln da Istočasno odklanja zelo odločno vse tendenciozne vesti, ki so se v zadnjem času razširile Po nekaterih krajih v tujini glede smernic italijanske politike. Resolucija velikega fašističnega sveta potrjuje, da v italijanski zunanji politiki niso nastopile nobene spremembe ter nedvoumno in odločno potrjuje, da je italijanska zunanja politika ostala takšna kot prej Italijansko-nemški odnošaji so ostali nespremenjeni Kar se tiče nevtralnosti Italije, je ta nevtralnost v popolnem skladu s bitnimi interesi italijanskega naroda Neudeleževati se vojn, ne pomeni biti cisto nevtralen in to tembolj ker si Italija pridržuje pravioo do nadaljnjih sklepov in korakov. Glede Balkana je jasno da se Italija zanima za vse tisto, kar se dogaja na njem. Nemogoče je posegati v interese Balkana, ne da bi se posegalo istocano v | interese Italije. Zaradi tega Italija z največjim zanimanjem spremlja vse dogodke na Balkanu in vse kar bi se v bodoče moglo zgoditi Clankar končno poudarja, da bo zunanji minister grof Ciano v govoru, ki ga bo imel o priliki otvoritve korporativne fašistične skupščine 14. decembra, razložil stalilče Italije. Obvestila Nemčiji Rim, 8. dec. o. »Informazione del Gior-no« o zasedanju velikega fašističnega sveta, da je Italija obvestila Nemčijo, da ne more gledati indiferentno na razširjenje evropskega konflikta na podunavski ln balkanski prostor, kjer gre tudi za njene življenjske interese. Fašistični svet, ki je razpravljal tudi o finsko-sovjetskem sporu ter je sklenil sporočiti Nemčiji italijansko stališče v tem pogledu. Prav tako je razpravljal o odnosih med Japonsko ln Italijo, o nesoglasjih med Madžarsko ln Rumunijo, o novi fazi zbližanja med Italijo in Grčijo ter Italijo in Turčijo. Italija ne bo v nobenem primeru, pravi omenjeni list, dopustila Izpremembe statusa quo na Balkanu. Prav tako bi bilo proti interesom Italije, razširjenje vpliva boljševizma na Sredozemsko morje, kar je Italija že manifestirala s svojo pomočjo pri uničenju boljševizma na španskem. Prva pariška sodba Pariz, 8. dec. br. Sklepi velikega faši-stinčega sveta so v tukajšnjih političnih krogih vzbudili veliko pozornost. Splošno naglašajo, da namerava Italija tudi glede na ruski napad proti Finski ostati »izven vojne«. Finska je daleč od jugovzhodne Evrope in Sredozemlja in zato italijanski interesi spričo napada na njo trenutno še niso ogroženi V tej zvezi pa je toliko večjega pomena poudarek italijanskih interesov na Balkanu m v Podunavju Manifestacije za Finsko v Rimu Rim, 8. dec. o. Nepregledne množice prebivalstva so čakale do ranega jutra na objavo sklepov velikega fašističnega sveta. Mussolini se je prvič pokazal na balkanu Beneške palače ob 21.30. Ob 2. zjutraj je zopet prišel ln se poslovil od množice, ki je še vedno vztrajala. Množica je prirejala tudi manifestacije za Finsko. »Sunek na Carigrad bi izzval križarsko vojno" Italijanski list o posledicah morebitnega sovjetskega napada na Madžarsko, Rumunijo aH Turčijo — Incidenti na madžarski meji — Stališče Rumunije Rim, 8. dec. p. List »Avenire« piše o nevarnosti, ki grozi Madžarski in Rumu-niji zaradi ekspanzivnosti Sovjetske Rusije List pravi, da je Italija budno na straži ter da pazljivo spremlja vse dogodke, zlasti na Balkanu in v Srednji Evropi ki j o direktno interesirajo Ce res v Moskvi ?oje gotova stremljenja v smeri proti Ca-rigradu. kakor trdijo nekateri 'isti. bo bre* dvoma prišlo do križarske vojne, katere namen bo ustaviti nadaljnje prodiranje ^ovjetov. Pariz. 8. dec. p. Listi poročajo, da postaja položaj na madžarsko-sovjetski meji čim-dalje resnejši. Sovjetski radio v Lvovu oddaja posebne emisije za Podkarpatsko Rusijo, v kateri odkrito poziva prebivalstvo k uporu. V obmejnih krajih se vodi že nekaj dni gverilska vojna Središče te akcije je mala vas v bližini sovjetsko-madžarske meje Madžarske oblasti so bile prisiljene pozvati pod orožje več letnikov rezervistov, da ojačijo svoje posadke v Podkarpatski Rusiji v obmejnem spopadu je bil ranjen nek madžarski vojak. Zlasti poudarjajo, da objaviiaj ts vesti tudi slovaški listi, ki so drugače pod cenzuro nemških oblasti Bukarešta 8. dec. p Rador poroča o Izjavi rumunskih uradnih krogov glede na pisanje sovjetskega tiska, da je Rumunija pripravljena ugoditi vsem upravičenim pritožbam sosednih držav, da hoče o njih razpravljati In sprejeti potrebne sklepe, vendar pa nikdar ne bodo dovolili napada na svoje ozemlje in prekršitve rumunske suverenosti Zapadno jamstvo Rumuniji ne velja za napad Rusije? Curih. 8 dec. z. »N Z. Zeitung«. Bobneči ogenj moskovske propagande proti Rumuniii dokazuie do sodbi londonskih krogov, da namerava Moskva najprej načeti besarabsko vprašanje, preden bo nadaljevala svojo nameravano akcijo proti ie Norveški in Švedski. Motijo pa se oni, poudarjajo v Londonu, ki mislijo, da bodo na ta način izzvali vojno med Sovjetsko unijo in za-padnima velesilama. Angleška in francoska jamstva Rumnnili za prim llzovali... Eno uro v Petričkovi slaščičarni Na plinski pečici vre sladkor, živo srebro, vtaknjeno vanj, se počasi dviga. Mešalni stroj meša beljančevlno. Na dolgimi zl stoje deske z riževim prahom. Vanj so vtisnjeni modeli malih bonbonov. Roke, ld jemljejo lz velike plinske peči testo za »griljanž« bonbone, so velike in rdeče. Testo je segreto do devetdeset stopinj Celzija ... Živo srebro v alkoholu se je dvignilo do devetdeset in dveh stopinj. Zdaj mu je treba prillti alkohola in likerja. Sladkorna tehtnica pravi, da razmerje ni točno. Sele ko kaže tehnica natančno 33 gostote, je slaščičar zadovoljen. Vajenec naliva tekočino v lijak in dve spretni roki, vajeni skrajne potrpežljivosti, nalivata tekočino v negative modelov, vtisnjene ▼ rižev prah. Naipolnjene negat ve posipata s tenko plastjo prahu, da se bo tekočina v njih enakomerno hladila. Tekom dvajset in Štirih ur se sladkor skristailzl-ra, v sredini pa ostane tekoč liker. To je surov bonbon. Previdne, potrpežljve roke jemljejo bonbon za bonbonom iz negativov. jih s čopičem očistijo prahu, nato pa okopa jo v čokoladi k; jim da svoj rjavi plašč. Potem romajo naprej, v rdite, oblečene v gumijaste rokavice ln tu dobe svetel plašč 'z stani^ola in etiketo. Druge roke gnetejo testo iz smetane ta sladkorja V nat?inčno določenem razmerju. Potem se testo topi in segreva ln s tekočino se poln**o negat;vl v riževem prahu. Cez dobrih deset minut so krem-bonbonl gotovi. Drug za drugam romajo v skledo kjer se okopalo v tokbladi in dobe mandelihovo iedro. Tako nast?*a Iz sladkorja, čokolade mandeljnov in letnikov več ko 30 vrst bonbonov, različnih po okusu in obliki ... Jesen sezona bonbonov, prinaša v slaščičarne živahno raz pol 12. Zbira-j lidče Ob 11. pred pokopališčem. Udeležba obvezna, u— »Kurent« zadnji« v Šentjakobskem gledališču. Drevi Ob 20.15 ln jutri popoldne ob 1515 bosta nepreklicno zadnjič uprizoritvi »Kurenta«. Preskrbite si pravočasno vstopnice. u— Jutri en io. vse na Zborovanje m žensko volilno prav co. DofcaUmo svetu, da resno stremimo po zboljšanju življenjskih pogojev ln zato zahtevamo, da so-urejujemo državo tako na političnem, kakor na goe§K>d«t«l(iem pofljul Plesne vaje vsako nedeljo ob 15. v dvorani Delavske sbonuca. Začetnici ob 14.30. (—) Iz Celja e— Miklavževa obdaritev drž. krajevne zaščite dece in mladine v Celju. V telovadnici v mestni šoli v Celju je bila v torek popoldne M klavževa obdaritev za revne učence celjskih narodnih šol. Najprej je nastopil Miklavž s spremstvom ter v lepem govoru vzpodbujal mladino k marljivosti, lepemu vedenju in ljubezni do domovine. Učenec mestne šole in učenka zavoda šolskih sester sta ae Miklavžu kot odposlancu zaščite iskreno zahvalila v Imenu vseh j obdarovancev za darila, ld jih je zaščita j pripravila. Zunaj je biio pusto in mrko vreme, v m'«"™* srcih pa je žarelo solnce veselja ln nestrpnega pričakovanja dariL Pred obdar tvijo je sreski šolski nadzornik g. R. Pestevšek v lepem govoru razložil otrokom in navzočim staršem delo tn trud zaščite, ki pod predsedstvom ge. Ele Kala-nove zbira sredstva, da omogoči tako bogato Miklavževo obdaritev. Ob zaključku svojega govora se je iskreno zahvalil predsednici, odboru m vsem, ki zaščito kakor koli podpirajo. j e— Učiteljsko zborovanje. Sresko uči-tel jako društvo JUU v Celju je zborovalo v ponedeljek. Predsednik g. Franjo Roš je prečita! spomenico, ki poudarja nujno potrebo zvišanja plač in razne tehtne zahte- j ve. Dejstvo, da so začel, poviševati plače pni vrhovih, je napravilo na učiteljstvo slab vtis. Obsodbe vredno je tudi dejstvo, da so razni brezvestne ži za denar posredovali glede napredovanj. Učiteljstvo se je izreklo za uvedbo ženske volilne pravice, ker stoji na stališču, da nos, vsaka žena, zlasti pa še učiteljica, toliko odgovornosti ln dolžnosti v javnem življenju, da mora imeti tudi vso pravico soodločanja v javnih zadevah. Z zan man jem je učiteljstvo poslušalo izvajanja univ. prof. dr. Andreja Gosarja iz Ljubljane, ki je predaval o »Novi družbi ln šoti«. e— Za protfdraglnjsko zborovanje, ki ga bodo priredile svobodne strokovne organizacije delavstva ln nameščencev jutri ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. vlada med delavstvom in nameščen-stvom v Celju ter bližnji in daljni okolici zelo ž vahno zanimanje. e— Goljufija z bencinom. V sredo je prišel k avtoprevozniku Francu Sovinku v Gaberju pri Celju neki moški. Predstavil se je za Milana St ftarja in dejal Sovinku, da mu lahko dobavi večjo količino bencina po stari ceni. Izjavil je, da ima bencin pri neki gostilni v Gaberju. Sov nek mu je dal na njegovo zahtevo 100 din na račun. Ko je poslal Sovinek pozneje z vozom k omenjeni gostilni po bencin je ugotovil, da je nasedel sleparju. Javil je zadevo policiji, ki je kot storilca kmalu prijela 281etnega pekovskega pomočnika Franca P. iz Sevnice. Policija je ugotovila, da zasledujejo Franca P. tudi orožniki v Sevnici zaradi neke večje goljufije. e— Juvelirju so temamUl za 3.000 din zlatnine. Pred dnevi je prišlo v prodajalno nekega celjskega juvelirja neznano, okrog 12 let staro dekle in prineslo s seboj fingi-rano pismo, v katerem prosi žena nekega celjskega obrtnika, da bi izročili deklici dve zlati zapestnici tn dva zlata prstana, ki jih gospa potrebuje, ker bo šla svoji nečakinji za krstno botro. V pismu je blo tudi navedeno, naj izročijo deklici tudi račun, ki ga bo gospa takoj poravnala. Deklica si je izbrala tri zlate zapestn ce in tri Zlate prstane v vrednosti 3.000 din in odšla. Kmalu pa se je izkazalo, da je postal ju veli r žrtev sleparke. Iz Maribora a— žalni seji sta imeli vodstvi moške in ženske podružnice CMD v Mariboru ob prilM smrti tajnice ženske podružnice S. Bumlkove ln blagajnika moške podružnice CMD F. Cvetka. Na obeh žalnih sejah je bfla posvečena topla beseda spominu VTgledno marljive narodne delavke upra-viteljfce S. Burnlkove, dolgoletne tajnice ženske podružnice CMD, ter vzornega blagajnika moške podružnice CMD in požrtvovalnega prosvetnega pionirja Franja Cvetka. Slava njunemu spominu! a_ Nazaj v domovino. Predsnočnjim se je vrnilo nazaj v domovino z nadaljnjm transportom 350 sezonskih delavcev, ki so po večini doma iz našega Prekmur ja. Potem, ko so bile opravljene potrebne formalnosti in ko so bila pogoščeni z gulja-žovo juho s krompirjem ln s štruco kruha, ao nadaljevali vožnjo v domovne občne. ar— b gledališke pKarae. Drevi je premiera znane švicarske drame »Via mala« v Malčevi režiji. Jutri v nedeljo popoldne »Prodana nevesta«, jutri zvečer pa prva repifea »Vla mala«. a— Predavanje e hAl V ponedeljek lt t m. predava v dvorani Ljudske univerze g. dr. Zalokar Is Ljubljane, žensko društvo v Mariboru opozarja naše žen-stvo na to velevažno predavanje. m— PrOtidiegtnjsBl sh«d priredijo jutri ob pol 10. dopokkie v dvorani Sokolskega doma mariborske svobodne strokovne organizacije. a— SotaoMd Miklavž je poeetU predsnočnjim starejše člane Sokola v Sokolskem domu ki jih je izdatno obdaroval. ; Mlklavževako razpoloženje je Ulo zelo živahno. ar- Pobegel deček. 9-Jetni Franc Lor-ber je pobegnil od doma na Aleksandrovi cesti 14 v Krčevini. Zaskrbljeni stari so obvestm • dečkovem pobegu tukajšnjo policijo, Jd sedaj poizveduje za dečkom. a— pevotena. Neki osebni avto je po-vcmH aa križišča Kopališke ln Marijine ulke delavčevo ženo Anico Polak a Po-bretja, ki n js vračala na kolesu domov. Potakova je obletela s manjšimi noškod-Koto ji i*l- pr ranah. >pe klinah »iultennh aera-tura v posameznih mesec h je znašala v septembru 14.2, v oktobru 9.3 v novembru 5.8°. September je bil za spo-prehladen. kajti normalno znaša njegova srednja vrednost 14.9 C, oktober nasproti normall 10.2 tudi prehladen, zato pa je bil november nasproti normali 8 7° pre topel. Najvišja temperatura rihitel ravnatelj in mu skušal dopovedati, da se od gledanja tega filma, pri katerem je sama sodelovala, mlada dama vendarle ne more več »pohujšali«. Policist je vedel samo za višje odredbe, ki ne poznajo izjeme. Igralka je morala jokajoč dotmov, ko je nje film doživljal zelo uspešno premiero... Paragrafi se ne morejo pritožiti Kako spravljajo ameriška letala čez mejo v Kanado a a e Prevoz vojnih letal preko ameriške meje po zračni poti je prepovedan, v Kanado pa dobe lahko vse eno kolikor hočejo ameriškh letal. Paragrafom se izognejo na poseben način, kakor poročajo »Times« iz Ottawe. V Ameriki izdelana letala predajajo Kanadi na neki točki ameriško-kanadske meje južno od mesta Couttsa v kanadski provinci Alberti. Tu sta na obeh straneh meje dve letališči, ki ju veže s/4 kilometra dolga, prema cesta. Letala, ki prihajajo iz tovarne, pristajajo na ameriškem letališču in jih popeljejo potem po cesti tik do meje. Ker bi se kanadski vojaški letalci izpostavili nevarnosti internacije, če bi prestopih mejo, vržejo preko meje vrv. Nanjo privežejo na ameriški strani letalo in potem ga na oni strani po nekoliko nagnjeni cesti potegnejo k sebi. Na ta način je prišlo v Kanado že mnogo vojnih letal, a paragrafi nevtralnostnega zakona se ne morejo pritožiti. Ljubezen med mladostniki V južnofrancoski občini Grassacu se je odigrala krvava ljubavna drama med tremi mladostniki. Devetnajstletni gimnazijec Charles Yvon si je izbral petnajstletno De-niso Charloise za svojo nevesto in bodočo ženo. Denisa pa je svojo pozornost posvetila drugemu fantiču. Ko je Yvon od Denise zahteval pojasnila, zakaj se mu je izneverila, je dekle odgovorilo s porogljivo opazko. To je gimnazijca tako razkačilo, da je potegnil samokres in ustrelil Deniso. Morilec je nato poiskal še svojega tekmeca in ustrelil tudi njega. Na koncu si je še sam pognal kroglo v glavo. Zamenjalnica za čevlje V Paderbornu v Nemčiji so uredili za-menjalnico za obutev. Ljudje čevlje, ki jih več ne uporabljajo ali ki jim niso več primerni, tu lahko prodado ali pa zamenjajo za primerno obutev, že od vsega po-četka je v tej zamenjalnici vladal živahen promet. Izkazalo se je pred vsem, da zelo ustreza družinam z otroki, ki hitro odraščajo svojim čevljem. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Božični govor angleškega kralja Iz Londona prihaja vest, da namerava angleški kralj Jurij VI. govoriti za božične praznike vojakom in civilistom Velike Britanije. Ker se je zavoljo zatemnjevalnih ukrepov število prometnih nesreč, ki ao jih povzročali psi, pomnožilo, so angleške oblasti izdale ukrepe, ki naj hi varovale končno tudi pse same, saj so bili v prvi vrsti žrtve teh nesreč. Izdelovati so začeli žareče ovratnike, ki jih bodo morali nositi vsi psi v ftJiglAžkih velemestih. Klici iz voza za pohištvo Ko je neki tovorni voz v bližini Mona-kova prehitel voz za pohištvo, ki ga le vlekel motorni vlačilec, ie vozač iz notranjosti voza za pohištvo zaslišal neke skrivnostne klice na pomoč. Ustavil je, zadržal je tudi vozača v vlačilcu in mu povedal, kaj je slišal. Oba moža sta nato odprla voz za pohištvo in v roke jim ie padel onesveščen nosač pohištva, med tem ko sta bila dva druga nosača že skorai onesveščena. Delavci so se dali zapreti v voz. da bi opravili vožnjo do namembnega kraja. Med vožnjo se je pokvarila posoda z amo-niakom, iz nje so se začele dvigati oare in spravile može v smrtno nevarnost. Pomagati sd niso mogli, ker se ie voz daial odpirati samo od zunaj, njih klicev na vozač zavoljo ropotajočega motorja ni slišal. Vse tri delavce so morali odpeljati v bolnišnico. Kabinet očetov številnih otrok Japonska dela propagando za povečanje števila rojstev, a sedanja japonska vlada daje ljudstvu v tem pogledu sama najboljši vzgled. Njenih 11 članov ima skupaj 50 otrok in če prištejemo še otroke prvega kabinetnega tajnika Rlusakuja Endoja, odpade na posameznega ministra 4,5 otroka. V pogledu števila otrok, vodi minister za prekomorske zadeve Cuneo Kanemlcu, ki ima devet potomcev. Sledita mu notranji minister, ki je obenem minister za socialno skrbstvo, Naoši Ohara ter mornariški minister Zengo Jošida, ki imata vsak po sedem otrok, ministrski predsednik No-bujuki Abe pa ima šest otrok. Beg nemških ujetnikov iz Škotske Te dni so pobegnili štirje nemški ujetniki iz nekega angleškega taborišča na Škotskem. Dva begunca so naslednji dan prijeli v nekem gozdu, dva pa še iščejo. Šef vojaške obrambe finske operativne vojske iTvV; v V /V- general Malimbert čevljar na smrtni postelji Usoda ponarejenega testamenta v Belgiji V Ližgeu v Belgiji je nenadno umrl neki Jean Dupont in ostavil je oporoko prve izdaje, ki njegovi ženi ni baš ugajala. Še preden je bil to oporoko izročil juristom v varstvo, je bila vrgla pogled vanjo. Menila je, da je zavoljo nekaterih sorodnikov v škodi in se je odločila, da jim eno zaigra. O smrti njenega moža ni vedel še nihče, na oni strani ceste pa je stanoval star čevljar, ki je pokojniku sličil, kar se da Poklicala ga je tedaj k sebi, zmenila se je z njim, da je legel v njenem stanovnaju v posteljo, potem je pozvala notarja in ta je sestavil oporoko, ki jo je stari čevljar kot domnevni Jean Dupont narekoval »s pretrganim glasom«. Čevljarček pa je bil zvit. Narekoval je nekaj čisto drugega, nego sta se bila zmenila z vdovo. Notar Letalo je padlo na zemljo Nemško letalo tipa Dornler 17 Je sa francoskimi postojankami treščilo na tla in se razbilo je moral pisati: »In tako odrejam, naj pripade moje imetje na polovico moji dragi ženi Jeanetti, na polovico pa čevljarju Le-noiru na oni strani ceste. Ta je bil z mano vedno tako ljubezniv, da mu moram izkazati svojo hvaležnost.. « Kaj je hotela kakor od strele udarjena žena v teh okoliščinah? Molčati ie morala delati prijazen obraz k grdi igri, ki jo je bila sama sprožila, in oddati pretkanemu čevljarju pol imetja. Ta pa je denar skoraj ves spremenil v rdeče vino in pivo, a to sta dve tekočini, ki vplivata, kakor vemo, na jezike kakor mazilno olje na stroje. In tako je prišlo na zadnje vse na beli dan, vdova in čevljar se bosta morala zagovarjati zavoljo svojega dejanja. ANEKDOTA Francoski maršal Moric Saški nezakonski sin Avgusta Močnega in grofice Av-rore Konigsmarške, je bil velik junak in osvajač ženskih src. Kratko pred svojo smrtjo je dejal: »V življenju sem osvojil baš za dve ničli več ženskih src nego trdnjav.« Zasedel pa je dvajset trdnjav... VSAK DAN ENA »Kaj ti nisem strogo prepovedal, da se ne smeš igrati z mojim sredstvom za ra-ščo las? . . .« (»SOndagsnisse Strbc«) ŠPORT Po slabi igri vendar visoka zmaga Včeraj je v Zagrebu Rapid iz Bukarešte po obojestransko slabi igri doživel hud poraz v tekmi z Gradjanskim Zagreb, 8. decembra Na Igrišču Gradjanskega je bila danes odigrana z napetostjo pričakovana mednarodna nogometna tekma med Gradjanskim in Rapidom iz Bukarešte, znanim rumun-skim moštvom, ki je letos v jeseni osvojilo državno prvenstvo in v katerem nastopa na desnem krilu tudi naš bivši reprezentativni igralec Vili šipoš. V enajstorici je tudi sicer nekaj rumunskih reprezentan-tov, tako da so v splošnem danes pričakovali lepo in zanimivo, pa tudi hudo borbo za zmago. Igra sama je pokazala zelo malo tega in občinstvo je precej razočarano zapuščalo igrišče. Gradjanski je bil v obeh polovicah igre vedno v premoči in je visoko zmago tudi zaslužil, vendar Igra njegovega moštva ni mogla zadovoljiti. Enajstorica je pokazala preslab start in je sploh igrala mnogo prepočasno. Tudi so njeni napadalci brezmiselno in brez potrebe preveč kombinirali pred golom, kar velja predvsem za obe zvezi Wolfla ln Antolkoviča. V krilski vrsti je bil Cimermančič popolnoma izven forme. Ožja obramba je še najbolje opravila svojo dolžnost. Gostje iz Bukarešte so zapustili zelo slab vtis. Pokazali so popolnoma povprečen nogomet kakršnega smo vajeni gledati na vsaki naši ligaški tekmi lz spodnje polovice tabele. Po vsem tem se domačinom res ni bilo treba mnogo naprezati, da so gladko izvojevali zmago. Moštvo je nastopilo povrh tega zaradi dozdevne ble-sure brez šlpoša —, s katerim so prireditelji dglali največ reklame —, pa tudi si- cer so Rapldovci pripovedovali, da so morali nekatere svojih najboljših pustiti doma Gradjanski : Rapid 612 (3:o) Serija golov se je začela že v 2 min., ko je Wolfl lz prostega strela iz 16 m daljave neubranljivo plasiral v desni kot. V 7 min. je Matekalo že drugič presenetil vratarja iz Bukarešte in povišal na 2:0. Igra je potem valovila se in tja in šele v 45 min. je Antolkovič utekel krilski vrsti ter branilcema ter streljal; vratar je odbil žogo v prečko, od tod pa je priletela na noge Pleše tu, ki jo je spravil med drogova Po odmoru so v kratkih presledkih padli kar zaporedoma trije goli. V 11 min, je Lešnik podal Antolkovlču, ki je mimo branilcev ustrelil že četrti gol. Minuto kasneje je srednji napadalec Rapida Baratky iz prodora dosegel prvi gol za goste 4:1. V 13 min. je isti igralec dobil krasno žogo od levega krila, ki jo je neubranljivo podaljšal v desni kot. 4:2. za G. Gradjanski je imel pozneje spet številne šanse, da bi povišal rezultat, toda od vseh je izrabil samo dve, in sicer po W61flu v 42., ki je iz 20 m daljave zabil peti gol in slednjič po Lešniku, ki je v zadnji minuti s krasnim strelom postavil končni rezultat. Občinstvo je bilo okoli 4.000, ki pa, kakor rečeno, ni bilo zadovoljno s to Igro. Tekmo je dobro in objektivno sodil domači sodnik Mlinarič. »Športno pismo iz Ljubljane« Značilen članek beograjske »Politike« o trenutnih problemih našega športa — » posebnim ozirom na Slovence vprašanja teorije ln prakse v reorganizaciji našega športa vsaj za enkrat popolnoma odveč. Skrajni čas je že, da bi se tako Ljubljanski dopisnik beograjske »Politike« g. Milanovič je objavil v zadnji številki svojega lista daljši članek z naslovom »Teorija i praksa v reorganizaciji športnih savezov«, v katerem se podrobno bavi z zadnjimi znanimi dogodki za zeleno mizo glede reorganizacije našega športa s posebnim ozirom na Slovence. V tem članku je nanizal nekatere misli glede tega vprašanja, ld tako odkrito ln Izčrpno še niso bile javno izrečene nikjer. Vredno jih je ponatisniti še posebno zaradi tega, ker bo zgodovina nadaljnjega razvoja našega športa, če bo šel po sedanji poti, pokazala, da je imel prav, kajti sedanja teorija ln praksa v reorganizaciji športnih savezov ne more privesti do ciljev, ki jih naš šport Ima in za katerimi bi moral v tretjem deceniju svojega obstoja stremeti še bolj smotrno kakor je doslej. Pisec pravi v omenjenem članku med drugim naslednje: »Športu je bil dosedaj prihranjen vpliv politike. Športniki so s svojimi idealnimi Cilji zmerom samo združevali narode in ustvarjali koristen kontakt med njimi, nikoli pa niso rušili odnošajev. Eksponirani politiki niso smeli Imeti vpliva v športu in se do zadnjega časa tudi niso uveljavljali kot vodilne osebnosti v posameznih spori-, nih panogah. Tako so zaradi tega Idealni športniki lahko svobodno in brez vsake rezerve postavljali pred imena svojih savezov besedo »jugoslovenski«, da tudi takrat, ko se je naša država imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Nagle spremembe v teku zadnjih let, ki so imele urediti gotove nepravilnosti, pa so prekoračile okvir načelne odločitve vseh jugoslovenskih športnikov, da bi se ustvaril pravičnejši odnos med športnimi središči. Za to so se brez dvoma najbolj zavzemali hrvatski športniki, ki so najbolj silili, naj se med posameznimi športnimi središči izvede reorganizacija po narodnostnih načelih v duhu enakopravnosti in demokracije. To je bila teorija — večinoma sprejemljiva za vse prijatelje športa Med tem pa je praksa pokazala drugačno lice. To so dokazali občni zbori drsalnega, atletskega in nazadnje še plavalnega saveza, ki so neprijetno iznenadili vso javnost. Praksa je zatajila teorijo. Anomalije v športu, ki so se pojavile, so začele skrbeti vse iskrene prijatelje živega napredka našega mladega športa. Hrvatski delegati na posameznih občnih zborih, med njimi posebno na plavalnem, so pokazali, da ima narodnostno načelo po njihovem vlogo samo v onih savezih, katerih sedež kot vrhovne instance bo bodisi v Beogradu ali Ljubljani. Za te zveze so hoteli imeti, da bi bili samo reprezentativni forumi brez pomembnejše pristojnosti. Oni vrhovni savezi s sedežem v Zagrebu pa bi morali imeti tudi oblast. Ali to ni hegemonija v športu in ah so to demokratična načela? Ali je občni zbor plavalne zveze v Zagrebu, ki je močno kompromitiral zagrebški šport, potekel v duhu enakopravnosti in demokracije? Ali niso bili tamkaj Srbi in Slovenci v športu postavljeni v vrsto drugorazrednih narodov ? Slovenski športniki, ki so jih težko zadele odločitve v Zagrebu, ne prikrivajo svojega nezadovoljstva. Z raznimi spomenicami in protesti so slovenski športniki te dni obvestili ministrstvo za telesno vzgojo o svojem stališču. V teh spomenicah zahtevajo, naj se preneha upropaščati šport, iz njega pa odstranijo gotovi ljudje, ki z njim nimajo mnogo zveze. Kdo bo imel nekoč, ko bodo začele posamezne športne discipline propadati, koristi od tega? Športniki gotovo ne! Kadar se bo spoznalo in priznalo, da je naš mladi šport samo plod Idealne privatne inicijative in ga je zato treba oddvo-jiti od dnevne politike, bo morda že pre-kasno.« Tako piše »Politika« ln njenim izvajanjem nimamo kaj pristaviti. V številnih športnih organizacijah, klubih in društvih se je od takrat, ko je iz Zagreba prišel glas, da je treba nujno in za vsako ceno začeti reorganizirati, nakopičilo ogromno dela za zeleno mizo, ki športu samemu ni prineslo nobene koristi. Najbolj škoda je za čas in trud, ki ga morajo klubi posvečati tem novim najnovejšim problemom, v onih športnih panogah, ki so tik pred otvoritvijo sezone, pa tudi povsod drugod Imajo drugih skrbi in težav dovolj, da so jim našel način, ki naj bi ustavil to poplavo ustanavljanja raznih novih športnih organizacij po najrazličnejših »načelih«, da se ne bodo navsezadnje zaradi pomanjkanja delavcev ln sredstev zrušile, šport sam pa bo zaradi tega utrpel težko popravljivo škodo. Občni zbor »Hrvatske športske sloge" Hrvati so skušali doseči, da bodo člani nacionalnih športnih savezov lahko samostojno nastopali tudi mednarodno Zagreb, 8. decembra Sinoči je bil v mestni posvetovalnici občni zbor Hrvatske športske sloge, na katerem so bili navzočni predstavniki vseh 19 samostojnih športnih savezov, ki imajo svoj sedež v Zagrebu. Občni zbor je otvoril dr. Kraljevič, ki je pozdravil vse zbrane delegate, predvsem pa predsednika HSS dr. Krnjeviča, ki je tudi prisostvoval temu važnemu športnemu zborovanju. Po opravljenih formalnostih in sprejetih pozdravnih brzojavkah za razne politične osebnosti sta tajnik šuste in blagajnik Mužur podala svoji poročili, ki sta bili po kratki razpravi sprejeti. Nato so sledile volitve, prj katerih so bili v predsedstvo per acclamationen izvoljeni soglasno: za predsednika dr. Juraj Krnje-vič, za podpredsednika dr. Kraljevič, Rolf, inž. Hellebrandt, za tajnika Šuste in Horvat za blagajnika pa Begač ln Matulaj, medtem ko so bili v odbor sprejeti po en delegat vsakega športnega saveea. Po končanih volitvah je spregovoril novoizvoljeni predsednik dr. Krnjevič, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje, nato pa izrekel prepričanje, da bo hrvatski šport v borbi za svojo samostojnost doslej deloval v istem duhu in z istim elanom, kakor je to delal hrvatski narod v borbi za svobodo v najtežjih časih. Izrazil je nado, da bo hrvatski šport v bodoče v svetu repre-zent ran tako dostojno kakor to zasluži po moči in sposobnosti hrvatskega naroda, obenem pa obljubil da bo zastavil vse sile, da bodo hrvatski športniki ta cilj čimprej dosegli. Za njim je govoril delegat dr. Šiklč, ki je predvsem naglasil, da dr. Krnjevič ni prišel na predsedniško mesto kot politik, temveč kot star ln preizkušeni športnik. Nato je sprožil misel, naj bi hrvatska sportska sloga skupno z enakimi forumi pri Srbih in Slovencih dosegla, da bi se mogli samostojni športni savezJ Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi samostojno včlaniti v mednarodnih športnih organizacijah, tako da bi lahko vsi trije narodi kot samostojni nastopali na mednarodnih prireditvah. Kot primer iz zgodovine je za to navajal Finsko, ki je bila pred svetovno vojno — dasi je bila pod rusko oblastjo — samostojno včlanjena v mednarodnih federacijah in je zato tudi lahko samostojno nar stopala na vseh mednarodnih prireditvah in tudi na olimpiadah. Zborovale! so z odobravanjem pozdravili ta načrt. Smučarski klub Ljubljana. Drevi ob 20.30 v verandi hotela »Uniona« tradicionalni Miklavžev večer. Zbiramo dinarčke, da bo našim tekmovalcem dobro na Pokljuki, pa vabimo zato, da pridete ln pripeljete še prijatelje s seboj! Pre- Naše gledališče D B A M A Sobota, 9.: Tri komedije. Premiera. mierski abonma Nedelja 10. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Tri komedije. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 11.: številka 72. Red A. O P B B A Sobota, 9.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja 10. ob 15.: Poljub. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Gorenjski slavček. Izven, v^*«"« cene od 30 din navzdol. . Ponedeljek. 11.: zaprto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 9.: Kurent. Nedelja. 10. ob 15.15.: Kurent Urejuje £>avorin fiavjjen, — izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Atojs Novak. — Vsi ? Ljubljani.