> Dne 17. t. m. prične POLET izhajati ponovno OB NEDELJAH ZVEČER Odslej bo naš list izhajal Avaičvat teAenstec t. j. ob nedeljah zvečer in ob četrtkih popoldne Posamezna številka 10 din IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna ZIMSKE OLIMPIJSKE 1GKE V OSLU Leto VIII. — Štev. 5. V Ljubljani, dne 14. tebruarja 1952 FfZKULTURNI TEDNIK DELO IN SKLEPI H. državne konference FISAJ - priti doprinos k uresničevanju smernic pisma CSC KPJ V ponedeljek, 11. t. m. se je pričela v Beogradu 11. državna konferenca FISAJ, kateri so prisostvovali zastopniki republiških fizkulturnih zvez in predstavniki centralnih sestavnih organizacij, tako »Partizana« kakor tudi planinske, strelske ter vseh športnih zvez. Ze v petek, 8. t. m. pa je pričela v Beogradu delati posebna komisija, ki je na osnovi nedavnega pisma CK KPJ izdelala izčrpne predloge' ter jih predložila državni konferenci FISAJ v pretres. Konferenco je otvoril predsednik FISAJ tov. Veljko Mičunovič, nato Pa je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, v katerega so bili izbrani tovariši Zoran Polič, Dragi Stamenkovič, Nisim Albahari, Veljko Mičunovič, Ve-lizar Ckerovič, Gustav Vlahov, Mili-jan Neoričič, Milutin Baltič in Krsto Markovski. Tako delo komisij kakor državne konference FISAJ se je v glavnem osredotočilo okoli treh važ-hih vprašanj in sicer okoli novih organizacijskih oblik v fizkulturi, na Področju financ in pa okoli zaščite smaterskih načel. . p° izvolitvi delovnega predsedstva is povzel besedo predsednik FISAJ tov- Mičunovič in v uvodu naglasil, da poteka današnja konferenca FISAJ v zelo ugodnih okoliščinah, kajti s Pismom CK KPJ je naš najvišji partijski organ ponovno pokazal, kako veliko skrb polaga Partija na pravilno telesno vzgojo našega ljudstva, istočasno pa so s pismom CK KPJ dobi-e vse fizkulturne organizacije jasno sliko današnjega stanja v fizkulturi in trdno perspektivo za nadaljnje delo Po uvodnem delu je toV. Mičunovič Prešel na temeljito analizo dosedanjega dela v fizkulturnih organizacijah Naglasil je, da smo v dosedanjem delu dosegu razmeroma lepe uspehe v pogledu kvalitete raznih športov, vendar smo na račun teh uspehov skoraj popolnoma zanemarili našo osnovno nalogo — skrb za vzgojo širokih ljudskih Množic. Tako je bila kvaliteta le Pmetno vzgojena, namesto da bi bila °draz pravilnega dela vseh organizacij na osnovi množičnosti. Danes ima-P10 v celotni fizkulturni organizaciji okoli 450.000 fizkulturnikov in šport-Pikov, vendar se od teh le majhen od-stotek bavi z redno, sistematično in Pačrtno telesno vzgojo, pa tudi če bi bila vzgoja vseh teh fizkulturnihov Pačrtna in redna, bi bila ta številka Za bas še vedno premajhna. Govoreč o finančnih sredstvih in Materialni bazi, ki je služila fizkultu-je tov. Mičunovič poudaril, da je Mia ista kar znatna, vendar se tudi v Mm pogledu opažajo iste napake ka-kor Pri organizaciji — namreč nepra-'[“bo razdeljevanje in uporabljanje anarnih in materialnih sredstev. Ista ® Mija, ki smo jo opažali pri borbi za v*g kvalitete posameznih športnih pan°g, se je odražala tudi v finanč-dem Poslovanju. Tako se je zgodilo, so nekatera podjetja sicer žrtvo-la milijonske vsote za fizkulturo, _ ondar je bil* ta denar nepravilno in ePlansko uporabljen, kajti v večini Primerov so bile te vsote porabljene j razne klube (večinoma nogometne) Posamezne igralce, ne pa za dvig božičnosti, gradnje, tečaje in dru-* koristne namene. Tako je bilo v e/u 1951 za fizkulturo porabljenih °li 400 milijonov, toda znatna vsota b kt6ga zneska je šla v nepravilne in koristne svrhe, pri čemer so posa-6zbi funkcionarji ali društva več-rat zagrešili tudi velike nezakonite Prestopke. Fl^voreč nadalje o delu in vlogi t'AJ’ je tov. Mičunovič poudaril, da . 1 slednji ni bil kos nastali situaci- g- 'b ni odigral tiste vloge, ki bi jo bil6r Moral. Tako se je zgodilo, da so e tudi centralne sestavne organiza- cije FISAJ večkrat na repu dogodkov in so zabredle v slepo ulico stihije okoli neštetih tekmovanj, borbe za dvig kvalitete itd. Razumljivo je, da so vse te pomanjkljivosti in nepravilnosti našle močan odraz tudi na terenu — v društvih in klubih. V slepem in nepravilnem div janju za kvaliteto so bila društva vedno bolj prisiljena v ostro konkurenčno borbo, kar je imelo za posledico plačevanje športnikov in dajanje raznih denarnih in drugih materialnih nagrad, To se je seveda najbolj odrazilo v nogometu, zlasti v I. zvezni nogometni ligi, kjer so igralci najbolj -ih klubov prejemali povprečno na mesec po 30 tisoč dinarjev nagrade in in več. Isto se je pokazalo pri trenerjih, ki so v najboljših klubih prejemali na mesec prav takšne, pa tudi znatno večje zneske. Te nezdrave razmere so se postopoma prenesle tudi na II. zvezno ligo, sicer v nekoliko milejši obliki, pri najboljših klubih pa tudi ne dosti manj kakor v I. ligi. Ko ie navedel nekaj takih primerov, je tov. Mičunovič poudaril, da bo to nezdravo stanje v fizkulturi težko ozdraviti in bo treba precej dolge in upor ne borbe, preden bomo uspeli iztrgati vse te škodljive pojave iz naših organizacij ter postaviti fizkulturo na -drave amaterske temelje. , POROČILO KOMISIJ Po referatu tov. Mičunoviča sta bili podani poročili komisij, ki sta pri pravili predloge za konferenco FISAJ m sicer predlogi organizacijske ter finančne komisije. Predloge prve komisije je prebral tov. Mihovilovič. — Predlagal je, da se razpusti FISAJ, istočasno pa ustanovi Zveza športov lugoslavije. Slednja naj se skupno z zvezo za telesno vzgojo »Partizan«, kakor tudi s strelsko, planinsko in zvezo za konjski šport direktno združi pri Odboru za fizkulturo, ki bo ustanovljen pri Svetu za znanost in kulturo pri vladi FLRJ. Nadalje je komisija priporočila, naj se posamezne iportne zveze čim bolj spajajo, obenem pa je treba pripraviti pravilnik > zaščiti amaterizma. Za tem je bil\ prebran še predlog finančne komisije. ŽIVAHNA DISKUSIJA Po 10-minutnem odmoru je konferenca FISAJ nadaljevala z delom. — Prvi se je v diskusiji oglasil tov. Ku-relič, ki je poudaril, da bi morali osnovati neke vrste institut, ki bi skr-oel za stalno vzgojo in izpopolnjevanje trenerjev in inštruktorjev za razne športne panoge. Za njim je spregovoril zastopnik Črne gore tov. Dju-ričanin, ki je poudaril, da se je treba najostreje boriti za dosledno uresničevanje amaterskih načel v športu. Kot tretji se je priglasil k diskusiji predsednik Planinske zveze Srbije tovariš Nikola Jončič. V svojem izčrpnem govoru je ostro ožigosal kvarno delo športnega tiska, ki je popolnoma zanemarilo osnovne, množične telesno vzgojne organizacije, dočim se je raznim športom, predvsem nogometu, posvečalo skoraj ves prostor. Njegova kritika je vzbudila viharno odobravanje navzočih. Za tem je v imenu strelske organizacije spregovoril tov. Nemanja Markovič, nato pa še športni novinar Hrvoj‘e Macanovič, ki je naglasil, da v fizkulturi na splošno po- svečamo premalo pozornosti osnovnim organizacijam, t. j. društvom in klubom. Ob 16.30 se je po opoldanskem odmoru nadaljevala diskusija. Prvi je spregovoril tov. Zoran Polič, ki je poudaril, da je bil doslej naš sistem vzgoje v fizkulturi preveč odtrgan oo lašega splošnega sistema vzgoje. Na glasil je, da moramo bolj in bolj prenašati težišče dela na teren, ukinjati iperativo pri višjih forumih in gledati tako v »Partizanu« kakor v ostalih športnih organizacijah vsebinsko neločljivo celoto. Poudaril je tudi, da moramo bolj prilagoditi način dela duhu časa in da mora sistem tekmovanja v društvih in organizacijah' čim bolj podpirati rast in razvoj naših osnovnih organizacij. Zatem je spregovoril predsednik Nogometne zveze Jugoslavije tov. Zeko-vič, ki je podrobno obrazložil nekaj načelnih vprašanj v našem športu in dejal, da bo treba še dolge in uporne borbe, preden bodo uresničene vse smernice pisma CK KPJ. Milutin Baltič, član IO »Partizan« je govoril q negativnem vplivu »Športne stave« in o tem da mora organizacija »Partizan« uvesti v svoje vrste modernejše metode dela. Ob zaključku je diskutiral dr. Ivo Pustišek, ki je razpravljal o delu osnovne telesnovzgojne organizacije »Partizan« ter poudaril, da ista naleti v svojem delu večkrat na velike subjektivne ovire, ker nekateri posamezniki le z besedami priznavajo »Par- tizan« za vodilno in najvažnejšo organizacijo, dočim jo pri praktičnem delu le ovirajo in zapostavljajo. RAZPRAVA O PREDLOGIH KOMISIJ Ker se nihče več prijavil k diskusiji, je konferenca pričela razpravljati o predlogih obeh komisij, ki so bili v bistvu sprejeti, le tu in tam so bile v besedilo vstavljene manjše stilne izpremembe. Fizkulturna zveza Jugoslavije je ukinjena, namesto nje pa bo formirana Zveza športov Jugoslavije. Priporočeno je, da se posamezne športne zveze čim bolj združujejo. Sklenjeno je bilo nadalje, da sestavljajo centralne športne zveze delegati vseh republik, ki izberejo iz svoje srede sekretariat za operativno vodstvo. Zelo živahna . je bila diskusija o amaterskem pravilniku. Po dolgem in skoraj burnem razpravljanju je bil sprejet sklep, da bo Zveza športov Jugoslavije izdelala točen pravilnik o zaščiti amaterizma, istočasno pa je bi lo sklenjeno, da bodo pri republiških organih formirana posebna sodišča, ki bodo odločala o prekrških pravilnika za zaščito amaterizma. Glede poročila finančne komisije ni bilo bistvenih sprememb. Delegati so sprejeli pred log komisije, da se 25. t. m. ukine »Športna stava«. S konference je bila poslana tudi brzojavka Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije. j . ---S Komoiiiiraiiu moštvo Ljubljane in Mladosti (zgoraj) ter uspešna intervencija vratarja Hafnerja pred napadalci' Villacher SV (spodaj) Beljaški hokejisti nepremagljivi Brzojavka Centralnemu komiteju KPJ Druga državna konferenca FISAJ je proučila probleme fizkulturnih organizacij, na katere je opozoril Centralni komite naše Partije s svojim pismom o stanju in nalogah v fizkulturi. Od osvoboditve pa vse do danes je naša Partija posvečala veliko skrb telesni vzgoji, uudinu in razvedrilu naše mladine in delovnih ljudi Jugoslavije. Takšno stališče Partije tudi v tem primeru kaže njeno skrb za delovnega človeka, za njegovo vsestransko telesno in moralno vzgojo. Socialistična družba, ki jo izgrajujemo v naši državi, ne bi mogla biti povsem brez močnih ljudskih telesnovzgojnih organizacij, ker bodo naši državljani, zlasti pa naša mladina, našli v njih nenadomestljivi del svoje splošne izobrazbe. Pomanjkljivosti in napake, ki so se, četudi tuje našemu športu, stihijsko porajale in postopoma udomačile v naših organizacijah, so slabile nadaljnjo graditev naših športnih društev na takšnih načelih, kakršna zahteva socialistična družba v naši državi. Zato nam je bilo pismo Centralnega komiteja v veliko pomoč. In ne le nam, ki sodelujemo pri telesni vzgoji. Pismo je razgibalo tudi vse naše ljudi in vse naše družbene organizacije, katerih pravilno stališče pri raznih vprašanjih našega športa in telesne vzgoje bo olajšalo odpravo vsega, kar ne ustreza. Udeleženci druge državne konference soglasno izjavljamo, da smo pripravljeni boriti se za izpolnitev vseh nalog v telesni vzgoji, ki jih je postavil Centralni komite. To je predvsem: množično lizkulturno gibanje v našem mestu in na vasi ter vzgajanje telesno močnih in moralno zdravih ljudi, ki bodo znali graditi in varovati našo socialistično domovino. Naj živi Centralni komite KPJ s tovarišem Titom na čelu! DELEtiATI DRUGE DRŽAVNE KONFERENCE FISAJ. Ali že sodelujete v našem nagradnem tekmovanju? TI1I lillP.TTSiill Kombinirana ekipa Ljubljane in Mladosti je v soboto in nedeljo nastopila v Ljubljani dvakrat proti hokejski ekipi 'Villacher SV. V prvi tekmi So zmagali gostje 10:6 (3:2. 4:0, 3:4), druga pa se je končala 7:7 (4:2, 3:0, 0:5). Beljaški hokejisti so se predstavili ljubljanskim gledalcem kot zelo vigra-na in tehnično dovršena ekipa. Kakor že moštvo Kitzbuhla, so tudi igralci Villacher SV pokazali odlično drsanje in obvladanje ploščice '(pucka). Ekipa je pridno trenirala več kot dva meseca nekaj časa celo s Kanadskim trenerjem, ki ga je najela za letošnjo sezono avstrijska hokejska zveza. V Oberstdorfu bo verjetno vsa olimpijska elita V senci zimske olimpijade v Oslu potekajo brez velikega hrupa mrzlične priprave za tradicionalne mednarodne smuške polete na Oberstdoriški mamutski skakalnici. Ker bo teden smuških poletov na Klopferjevi skakalnici takoj po zimski glimpiadi računajo na udeležbo večine olimpijskih tekmovalvev. Skandinavske države so že prijavile svojo udeležbo in ekipe, ravnotako Švica, Nemčija in Avstrija. Četudi bo težko iztrgati svetovni rekord mlademu Fincu Luiru Taunu ki je s svojim lanskim skokom 139 m skoraj iz črpal zmogljivost skakalnice, si obe tajo prireditelji presenečenja ob udeležbi elite skakalcev. Prvenstvo Norveške v skokih V Holmenkollnu je bilo prvenstvo Norveške v skokih in klasični kombinaciji. V samostojnih skokih je zmagal Bergman pred Falkangerjem in svetovnim prvakom Bjornstadom, v klasični kombinaciji pa Gjelten pred Gjermundhaugom. Igra, ki smo jo videli v nedeljo V zadnji tretjini, je navdušila ljubljanske gledalce. Z izredno požrtvovalnostjo je šestorka Hafner, Mlečka, inž. Tomič, Aljančič, Uršič'in Stefan dosegla pet golov, Avstrijci pa nobenega. S tem so domači izenačili rezultat in tako dosegli lep uspeh za slovenski hokej. Naši hokejisti so v soboto igrali slabše, kakor v nedeljo. Dobra kombinacija ekipe, v kateri je igral branilec Aljančič krilo, je bila zelo uspešna, saj je zaslusa tehničnega vodje, da je s to kombinacijo' dosegel proti močni beljaški ekipi neodločen rezultat. Čeprav je bilo Be-Ijačanov le sedem, so v prvi igri prevladovali na igrišču, prav tako pa so dominirali tudi v prvih dveh tretjinah nedeljške tekme. Sele v zadnji tretjini .kakor smo že omenili, pa so Ljubljančani zaigrali kot prerojeni in dosegli neodločen rezultat. Ljubljano v obeh tekmah zastopali: Hafner (VVeiner) — Miočka, inž. Tomič — Pavletič," Aljančič — Žugelj, Uršič, Stefan — Eržen, Čuček, Pogorelc. V nedeljo zvečer so Beljačani na povratku igrali z Gregorčičem in zmagali 13:1. NAŠI SMUČARJI SO BILI V TUJINI USPEŠNj ki so razstavljene r iz tožbah trgov, podjetja »Slovenijašporii Priprave za zimske olimpijske igre so končane. Določeni So bili tekmovalci, ki bodo zastopali Jugoslavijo, im o tem, kakšni bodo njihovi uspehi, ne bomo več razpravljali. Bližnje tekmovanje v Oslu nam bo pokazalo pripravljenost vseh tekmovalcev, ki lih je določil olimpijski odbor. Te dni pa so bili v inozemstvu nekateri drugi naši smučarski tekmoval, ci, ki so z uspehom zastopali svojo državo. V Oberammergau v Zahodni Nemčiji so bile mednarodne akademske smučarske tekme, katerih so se udeležili tudi jugoslovanski študenti. Dosegli sp zelo lepe uspehe, predvsem v tekih, kjer je bila naša država tudi najštevilnejše zastopana. Drugo im tretje mesto sta si osvojila študenta ljubljanske Univerze Novak in nadarjeni Kalan. Zmagovalec Nemec Jager je bil le za nekaj sekund bbljši od naših dveh zastopnikov. Ostali trije so se razvrstili takole: Kavčič 7-, Gregorij 11. in Gaj 13, Vsekakor je to lep uspeh našah akademikov, kar nam daje slutiti, da so za mednarodno akademsko tekmovanje dobro pripravljeni. Konec tedna bomo videli vse te študente na tekmovanju v Kranjski gori in po vsej verjetnosti tudi zmagovalca J&rga. O nastopu naših skakalcev in alpskih vozačev pa bomo poročali kaj več v prihodnji številki, saj bo o tem za naš list spregovoril Janko Dernič. Pod vodstvom Sana Izvršnega odbora SZS Boga Šramla in jeseniškega funkcionarja Berliska so sodelovali naši skakalci in tekači na mednarodnih tekmovanjih v Italiji. V Trbižu so "•"''■pili skakalci Zalokar Zoran, Gori- šek Janez, Adlešič Albin, Zidar Jože, | odličnimi rezultati naših tekmovalcev. Mežik Janko in Avsenik Slavko. Za na- Poleg skakalcev .pa so tekmovali še še sakalce je bila skakalnica v Trbižu naši tekači v Formi di Sopra, ki leži nepravilna, zato je tovariš Šramel v Carnii pri Ampezzo. Tu so nastopili skupno s skakači predlagal vodstvu, da nekoliko preuredi most in z nogami stepta celotno skakalnico. Skakali so poleg domačiriov in Jugoslovanov še Avstrijci, Vsega je nastopilo 20 skakalcev, na sodniškem stolpu pa so ocenjevali skakalce inž. Bildstein (Avstrija), Šramel, (Jugoslavija), Plateo, Berti in Flumiani (vsi Italija) Jugoslovani so tu dosegli popoln uspeh, ki pa bi bil morda še boljši, če bi bil Zalokar sigurnejši In če bi bili njegovi skoki daljši. Zidar je skočil dvakrat zelo sigurno in lepo. Z mirnim in svojevrstnim letom je navdušil številne gledalce. Izkazal se je tud naš Mežik, ld je od tekme do tekme boljši. Verjetno so naši smučarski strokovnjaki nekoliko grešili, da niso Mežika uvrstili med olimpijske kandidate, Avsenik Slavko je doka-zal, da se zna boriti. Tudi Gorišek je izpopolnil svojo nalogo dokaj dobro. Vsi naši skakalci so se razvrstili do sedmega mesta, kar je nedvomno lep ustpeh, predvsem, če pomislimo, da našim skakalcem trbiška skakalnica ne ustreza najbolje. Italijani so bili prepričani, da se bodo bolje odrezali. Predvsem ni zadovoljen z drugim mestom Pennachio, ki ga že poznamo s planiških tekmovanj in ki ves zadnji čas treniral na Norveškem v Kongs-bergu. Občinstvo je bilo presenečeno nad izredno formo in daljavami jugoslovanskih skakalcev. Številni Slovenci, ki so prišli na tekme iz Fužin in Žabnice ter sosednjih gorskih vasi, so bili navdušeni in ponosni nad tako štirje Jugoslovani in številni italijan skl tekmovalci. Najboljši Jugoslovan je bil Pogačnik Tone, ki si je osvojil četrto mesto ter je bil za dobro minu to ln pol slabši od zmagovalca Vueri-cha Bm.iliana iz Trbiža. Na 10. mesto se je uvrstil Rožič Vinko, na Slivnik Tone in na 18. Kordež Gašper, Nastopilo je okrog 50 tekmovalcev, splošnem lahko rečemo, da So se Italijani za letošnjo sezono temeljito pripravili in da imajo izvrsten tekaški naraščaj. Ne moremo ravno reči, da so naši tekači dosegli dober uspeh vendar če pomislimo, da so Rožič. Slivnik in Kordež šele začeli z med narodnimi tekmovanji, potem smemo upati, da si bodo priborili potrebno mednarodno izkušenost in da bodo na prihodnjih tekmovanjih boljši. Zadnje mednarodne vesti Sneg preprečil prvenstvo Nemčije v skokih V Brapnlage je bilo ob priliki prvenstva Zale^dne Nemčije v klasični kombinaciji tudi tekmovanje v samostojnih skokih, na katerem so sodelovali najboljši nemški skakalci. Tudi to tekmovanje je bilo prvotno določeno kot nemško prvenstvo, ker pa je stalno močno snežilo, rušo mogli izvesti skokov na veliki skakalnici. Zato so skakali na mali skakalnici, kar pa ni veljalo za naslov prvaka. Zmagal je Brutscher z 217.9 točke pred Kleislom 216.5 in tVeilerjem 213.2 točke. Zadnje tekme švedskih reprezentantov za olimpiado V Eskilstuni na Švedskem so nekateri švedski smučarski olimpijski reprezentanti zadnjič pred olimpiado tekmovali v teku. Na 20 km je zmagal Herdin z 1:15:02 pred Haroldom Erikesonom 1;15:53 in Gun-narjem Erik ssononr 1:16:55. Spet preložen boksarski dvoboj zn naslov svetovnega prvrka Boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, ki bi moralo biti 14. t. m. med Rajem Robinsonom in njegovim izzivalcem Bobyjem Ol-sonom, bo končno 13. marca v San Franciscu. j Mednarodno akademsko j smučarsko tekmovanje V soboto In nedeljo bo v Kranjski gori na naših standardnih smučiščih mednarodno akademsko tekmovanje v alpskih disciplinah, tekih in skokih. Poleg naših najboljših tekmovalcev, članov ljubljanske Univerze, bodo nastopili gostje iz Švice (13), Avstrije (15) in Nemčije (8). Poleg teh pa bodo nastopili še zagrebški študenti, ki se že nahajajo na treningu v Kranjski gori. Nedvomno bo to tekmovanje eno največjih v letošnjem letu, na kar že danes opozarjamo naše športno občinstvo, putnikovi vlaki bodo oba dneva vozili na tekme. Prijavite se pravočasno. Vsem dopisnikom 99 Poleta66 "Ker bo s prihodnjo nedeljo, t. j. dne 17. t. m. pričel »Polet« ponovno izhajati o b nedeljah zvečer, sporočamo vsem našim stalnim dopisnikom in sodelavcem, da nam odslej pošiljajo zopet redna telefonska poročila z nedeljskih tekem in drugih prireditev ob nedeljah zvečer od 17. ure dalje. Dokler ne bomo rešili s pošto vseh vprašanj glede dopisniških legitimacij, zahtevajte novinarsko zvezo in sicer na naš račun, t.j. na račun »Poleta«, kajti uredništvo ne bo priznalo nobenih zneskov, ki bi nastali zaradi telefonskih poročil na račun dopisnikov. NAŠE NOVE ŠTEVILKE OB NEDELJAH ZVEČER 43-84, 43-85, 43-86, 43-87, 43 -88, 35-58, 26-28 in 30-6> Primorskim fizkulturnikom še več pomoči amtv e telovadce (Konec) ' V zadnjem članku uio govorili o ne-katerm tczavan, ai jui imuju telovadila lu športna uidiva na mmorsicui. Lgoiuvm smo, ua je najvecji prouieui pumanjAanje spornim naprav, igrišč, lelovaumc, uazeiiov, alleLSAlu prog ua. 'lao pa niso euine težave. i\e smemo pozauiu, aa je uiia rrunorsKa puu rasistično OAUpacijo popuinoina pasivna v športu ter zato danes nuna dovolj ne vauiceijev, ne organizatorjev. usvoooaitev je prinesla rrimorski nove možnosti razvoja tuai na nzKuitur-nem poarocju. vendar naši športni 10-rumi niso nudili rnmorsai nic vec pomoči kot ostalim krajem Slovenije. Zato ni čudno, aa se tizsuitura na rri-morsicem m mogla razviti taxo kot drugje, kjer je pac vec pogojev, vec organizatorjev, vec vaditeljev, pa tuui vec razumevanja, in je zaostala za drugimi kraji Slovenije. z-rimorsiu mladini, ki danes dorašča, se močno pozna vpliv fašistične okupacije ter se vedno nima pravega odnosa do novega športnega življenja. Zasledimo celo pojave popolnoma napačnega odnosa uu nzkuiture in športa naspion. lista miaama, ki bi morala aaites ze SKoraj zamenjati starejše tovariše Kot vauitelje, vsaj v glavnem ni dozorela za te naloge m za požrtvovalno. aelo nima razumevanja. otarejsin vaditeljev an pa vsaj organizatorjev je zeiu maio, pa se oo ten Sc uiaiuKdo aKtivno uuejstvuje. izjem ni VfcilKO. Zasluzijo pa tem veeje priznanje. zaKu naj omenimo ob lev starega r ranča Kronika, ki kljun visoki |tarosti se veano aKtivno ucia v teiu-((aunem arustvu v loriji, rri večini arustev, kjer imajo vsaj enega iniciativnega vaditelja aii organizatorja, gre delo vsaj za silo, drugod pa je vse oustalo na zač»tnj stopnji an pa spion niso začeli. miren je prav gotovo eno najboljših društev na 1-rimorsKem, saj so lani njegove mladinke zmagale v ljudskem mnogoboju, za ta uspen je največ zasluzen izvrstni vaditelj in organizator Karlo Vončina, ki ne sKrbi samo za svoje matično društvo, temveč za vse gorisko OKrozje. Številna društva poznajo tega ooiicnega vaditelja ter so mu dolžna veliko zahvalo. TaKih vaditeljev pa bi f-rimorsKa potreoovala še mnogo vec. Res je, da so posamezna društva pošiljala v strokovne šole in tečaje številni kader, toda pozneje se je izKazalo, da izbira m bila vedno najboljša m aa so . se le redki vrnili po končanih tečajih in šolanju nazaj na Primorsko, pa tudi ti največkrat niso vec aktivno delali. Kader pa, ki deluje, je v velikih primerih ne samo maloštevilen, temveč tudi strokovno premalo sposoben, da bi bil kos velikim nalogam, ki jih je treba reševati. skoraj v vseh društvih, ki smo jih obiskali, smo ugotovili približno iste prooleme." Vprašanje vaditeljev bodo morale rešiti naše fizkulturne šole in razni vaditeljski tečaji, ki jili bodo priredila bodisi telovadna organizacija »Partizan« ali pa ostale strokovne šole in ustanove. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da je pomanjkanje telovadnic in sposobnih vaditeljev tudi eden glavnih vzrokov zaostalosti športa na Primorskem. Popolnoma pravilno pa se nam zdi, da so skoraj povsod spoznali, da je treba osnovno največjo skrb posvečati našim najmlajšim — pionirjem. Mladino je treba že v zgodnjih letih navaditi na telovadnice in športno udejstvovanje, če hočemo, da to postane vsakodnevna življenjska potreba naših ljudi. Prav gotovo pa je treba dati polno priznanje tistim požrtvovalnim vadite- ljem in organizatorjem, ki kljub slabim pogojem neseoicno in vztrajno delajo za razvoj telovadbe in športa. Poleg načelnika okrožnega telovadnega odbora Karla Vončine, ki smo ga ze omenili, je treba pohvaliti še predsednika okrožnega odbora Kruha Jerneja, v tovarni Anhovo in Kanalu pa Ernesta Lupinca, v Tolminu Fili Mirka, zobozdravnika Savnika, v Dornbergu učite-ijivo Angelo Baša, v Idriji Miklavčiča in Škulja ter še nekatere druge. Važno je poudariti, da povsod, kjer v telovadnicah goje tudi športne igre košarko in odbojko, imajo vedno več pristašev med mladino. Praksa kaže, da si mladina želi športnih iger, kajti upravičeno zahteva tudi razvedrila. Temu bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti. V Mirnu so mladinci po končani vadbeni uri z največjim navdušenjem zaigrali tekmo v košarki. V Kanalu imajo odbojkarsko ekipo,' ki je nastopila lani tudi v Ljubljani. Načinu telovadnega pouka mora biti torej posvečena večja skrb. Toga, suhoparna vadba mladino odbija, pa tudi odra-, slim ne daje pravega zadovoljstva. Pestra vadbena ura. ki spretno vključuje tudi najrazličnejše igre, polne razvedrila,- včasih tudi humoria, je najboljša propaganda za telovadbo. Kljub vsem težavam pa prirejajo na Primorskem vsako leto številna tekmovanja in množične nastope. Tudi letos imajo lep načrt. Precej skrbi imajo nogometaši, kako bo letos s tekmovanjem, posebno še, ker so na Primorskem slabe prometne zveze in s tem v zvezi tudi večji stroški, kajti na njihovih prireditvah ni tolrko gledalcev kot drugje, zaradi česar ni dovolj finančnih sredstev. V Tolminu pripravljajo velik kulturni festival, ki bo zdruzen z nastopom fizkulturnikov — mladine. Na sporedu bodo imefi tekmovanja v nogometu, odbojki, košarki, atletiki, plavanju itd. Poleg tega bo velik javni nastop.1 Računajo, da bo nastopilo okoli tisoč srednješolcev, tisoč pionirjev in tisoč kmečke mladine. Organizacija in nastop kmečke mladine nas najbolj veseli. Kako bodo to izvedli? Vaditelji iz Tolmina so že šli v razne kraje, Bovec, Sv. Lucijo, Hudo južino, Slap; kamor so prišli posamezniki iz teh vasi in se naučili osem taktov prve vaje ter jo v svoji vasi posredovali ostali mladini. Tako bodo delali vse do nastopa. Podoben festival bodo priredili še v Postojni, kamor mislijo povabiti 'fizkulturnike iz Trsta. Take velike, množične prireditve, imajo na Primorskem še posebno velik športno-propa-gandni pomen. Y sredi tega meseca pa bodo priredili na Lokvah. Colu in Lokovcu zimske pionirske igre in tekme s sankami, ki se jih bodo udeležili najbolši od- redi. Na Lokvah so predvidene tudi V telovadnici bežigrajske osnovne šole meddruštvene smučarske tekme za je iimel te trni svoj redni občni zbor okrožno prvenstvo v vseh disciplinah. »Partizan« — Bežigrad. Nad 200 članov ... . .. .... teir razni zastopniki ljudske oblasti im . Se vprašanje rekvizitov. Velike te-! množičnih organizacij so prisostvovali zave imajo z njimi, menda se večje kot občnemu zboru ter pozorno sledili poro-drugod, vprašanje športnih smuči so čiilom in predlogom marljivih članov v Mirnu rešili tako, da so kupili les uprave diručtva po znizani .ceni v gozdarskem podjet-j Pred,sectoilk w. perovič je na kratk0 ju, ga peljali v sušilnico in zdaj ga prooajajo elanom po 1U0U din za par smuči. Da bi cim laze prišli do dobrih smuči, je okrožni telovadni odbor pridobil za izdelovanje smuči najboljšega smučarja in skakalca v teh krajih Toneta iz Cepovana. ki izdeluje smuči za elane m pionirje iz dobrega jesenovega lesu, prvovrstne po 100U din, drugovrstne po 800 din in za pionirje po tiOO din. Do zdaj jih je izdelal več kot 50 parov, nadaljnjih 50 parov pa ima v delu. Smučarji, ki so preizkusili njegove smuči, jih zelo cenijo. Razmah smu-čarstva pa bo pospešil tudi novo otvor-jeni turistični hotel na Lokvah. In končno še eno: Slovenija-Sport ima v Solkanu svojo prodajalno, ki je menda edina na Primorskem. Toda v tej trgovini ne najdete niti enega športnega rekvizita ali potrebščine. V izložbi vidiš le kovčke, ženske torbice, nogavice in drugo. Toda nobene športne potrebščine. Zdi se nam. da bi bilo potrebno tudi tu podvzeti potrebne mere. Slavko Tiran Če bi videli te prizore... Tudi v lepem kotičku naše Primorske, na Lokvah v Trnovskem gozdu. Svet za kulturo in prosveto je zadnji teden januarja priredil smučarski tečaj za učitelje in pionirje. Tečaj je vodil Karlo Vončina, ki nam je najprej razložil vzgojni in praktični pomen belega športa ter nas seznanil z dnevnim redom. Takoj smo videli, da bo šlo vse »po vrvici« in'da bo treba z vso resnostjo prijeti za delo. Po večerji smo se nasmejali, nato pa smo odšli na slam. njače, kjer smo v nestrpnem pričakovanju in drhtenju zaradi mraza pričakali naslednji dan-Dežurni je že pred določenim časom za vstajanje tekal od vrat do vrat in klical tečajnike, da se pred odhodom na smučišče umijejo v mrzli vodi ali v pršiču, ki zbudi še tako vnetega zaspanca, celo našega Vida. ki se je zavil v trenerko in smrčal pod odejo, da mu je navaden zemljan kar zavidal tak trd spanec. Vsi smo bili jiitro na nogah in jpo izdatnem zajtrku smo se že znašli na smučišču. Kar p*ijetn0 ie bilo pogledati to pisano družbo, ki je čakala, kdaj jo bodo strokovnjaki razdelili v skupine. Peljali so nas na neko vzpetino in na povelje smo se spuščali navzdol. Joj, ko bi videli te sličice, bi se do solz nasmejali. Lokvarski, čepovan. ski in lokavski pionirji so se na smučeh razkoračili, lovili ravnotežje z Andreo Mead odlikuje borbenost ZDA imajo železo v ognju za olimpijskp igre v Oslu. To železo je namreč ženski team z Andreo Mead in Janette Burr na čelu. Vsak tekmovalec-smučar v Evropi pozna danes Andreo Mead, zmagovalko iz Bad Gasteina in drugih prireditev. Med tem ko so Avstrijke po postavi precej močne, je »Andy«, kot jo kličejo, težka samo 130 funtov (okoli 60kg), visoka 5 čevljev in sedem palcev. Tisto pa, kar jo odlikuje, ni njena postava ali prikupnost, temveč njena borbenost in zagrizenost pri treningu, ki bi marsikateremu olimpijcu lahko služila za”vzgled. Kljub ostremu režimu treninga je vedno vesela. Mimogrede si privošči, če ji diši, tudi kozarec piva ali cigareto. Ne uporablja rdečila in tudi ne hodi k frizerju. Njen mož je Dave Lawrence, s katerim je poročena deset mesecev in je tudi odličen smučar, vendar prepusti trening njej, ker je prepričan, da bo ona sama to najbolje opravila. Nekoč je rekel Prawda Daveju, ko ga je. hotel dražiti: »Strašno mora biti, če imaš ženo, ki boljše smuča od moža«. Dave pa mu je odgovoril: »Saj me vedno počaka.« »Andy«, ki danes zmaguje nad vsemi evropskimi ženami, je doma iz Vermonta. Z bratom Petrom je naredila prve korake na smučeh. Sest let stara, je leta 1938 dobila prve nauke v smučanju. Enajst let stara je že tekmovala med odraslimi dekleti in bila celo druga v slalomu na prvenstvu »Eastern Slalom«. V olimpijskem teamu 1. 1948 je bila najmlajša, stara komaj 15 let. Olimpijsko leto in naslednje ji nista prinesli zmag, temveč samo izkušnje. V’ Aspenu na svetovnem prvenstvu 1950 je bila šesta v slalomu, čeprav so ji pripisovali boljše mesto. Friedl Pfeiffer, trener ZDA ekipe, ji je svetoval: »Andy, od neprestanih tekem si utrujena in zgubila si veselje.« Friedl Pfeiffer je imel prav. Leto 1951 pa ji je prineslo serijo zmag in sloves najboljše smučarke na svetu. Zmagala je v Chamonixu, St. Moritzu, Davosu in v Avstriji. .... V Sestrieru je bil smuk. »Andy« je švignila kot blisk in je bila prepričana, da bo dober plasma. Toda ko so objavili rezultate, je biia 30 sekund za zmagovalko. Ko je slišala rezultate, je samo globoko požrla slino, stisnila zobe in začela piti čaj. Rekla ni niti besede. Pol ure kasneje pa so ji funkcionarji povedali, da so se zmotili in da je prva, za pet sekund pred drugimi. Tudi to pot ni ničesar rekla. Po Sestrieru sta se Dave in Andy poročila, kupila avto in prepotovala Evropo. Gretchen Frazer, olimpijska zmagovalka iz leta 1948 v slalomu pravi o njej: »Prvič v zgodovini olimpijskih iger bodo ZDA tudi nekaj pokazale v smučanju.« Andy takole misli o olimpiadi: »Vem, kaj je olimpiadk. Vsakdo želi zmagati, toda po pravici vam povem, jaz ne! Naredila bom vse, kar bo v mojih močeh.« Mož Dave je povedal še tole, kar je značilno za smučarje, ki so babjeverni: »Nikdar ji ne želim sreče pred tekmo. To prinaša smolo.« vsemi mogočimi deli telesa, toda čast jim, večina se jih je obdržala na nogah razen par izjem, ki s0 se zarili z glavo v sneg in nam pustili to veselje, da smo se jim cd srca nasmejali. Toda kmalu smo se zresnili, kajti zdaj je prišla vrsta na nas učitelje tečajnike. Najraje bi zapovedali pionirjem, naj vtaikmejo glave v sneg, da ne bi videli »polomij ade«. ..ki bo sledila. Spustili smy se. Nekateri smo po čudnem naključju prispeli v dolino brez resnejših poškodb, drugi pa so preskušali trdotQ snega z raznimi deli telesa; toda, ko smo se v dolini zopet sešli, smo bili vsi zadovoljni, da je prva preizkušnja preslana. Oba strokovnjaka, ki sta prišla nekaj dni prej s Krvavca, sta se muzala in nas razdelila v tri skupine. Tedaj se je pričela za tov. Karla in Petra težavna naloga: iz hribovskih in dolinskih »štorov« je bilo treba napraviti vsaj senco smučarjev. Začeli smo z enojnim korakom, obrati, hojo v ključih, kar je še nekam šlo. Kaj se je dogajalo naslednje dni, bi najraje zamolčal. No; pa vam bom vseeno povedal, ker upam. da ne boste raznesli tega med širši krog ljudi. Pričeli smo s pripravami za .najosnovnejše smučarske like. Karlo je bil večkrat že ves hripav, saj mu ni zmanjkalo pripomb na razne nepravilnosti, ki smo jih delali in niti 1 najmanjša napaka mu ni ušla. Grajal je in hvalil, bodril obupance: »Robi, kolena k bregu! Obremeni spodnjo smučko! Izpluži z desno nogo! Tako, da! Saj bo šlo!« Vedno nam je znova kazal, kako delamo tekočo kri. stjanijo, venček ali, kakor smo mu mi rekli, »kranceljček«, in nam s tem vlival upanje, da se tudi nam kaj takega posreči. Njemu je šlo vse tako lahko od rok, tako elegantno, da smo bili vsi prepričani, da tudi nam ne bo delola več pregla/vic. Poizkušati smo znova, toda kakor bi bilo vse zakleto. Čeprav si vložil vse napore, je bil končni rezultat — padec. Marsikdo se je na tihem smejal, ko je gledal sotovariša. ki se je držal, kakor da bi bil od rojstva hrom ali kakor da bi kol požrl;, skelelo pa ga je, da je bil najfarže tudi sam tak, ko se je peljal navzdol in mislil, kako b0 robil in pritiskal kolena k bregu, pri tem pa je še držal jezik zunaj, da bi premagal strmino, toda rončal je vedno s padcem. Po tako napornih lekcijah smo se vračali vsak dan $ praznim želodcem k obilnemu in izdatnemu kosilu, ki so nam ga pripravili upravnik in'kuharice, katerim gre vse priznanje. Pri kuhinji je imel precejšnje zasluge tudi naš 41-letni Julko, najstarejši »simpatizer« smučarjev in »častni član tečaja«, ki je sem in tja tudi ka. tero povedal, da smo se smejali. Najbolj nam je bila všeč tista, kako je opravljal v Ljubljani strokovne izpite. Ce vas zanima, jo damo v prihodnjo številko »Pavlihe«. Vsako popoldne "?m0 utrjevali snov, ki smo j0 predelali dopoldne, nato smo se zopet okrepčali in končno smo se našli vsi skupaj pri teoretičnem predavanju, ki ga je vodil tov. Karlo. Najprej je vsakemu povedal, katere napake je delal na terenu, in moram reči, da je zapazil tudi tiste, za katere smo bili prepričani, da smo jih pred njim skrili. Po večerji nismo šli takoj sipat, kljub utrujenosti, ampak smo katero redčili, »tolkli rihtarja« itd. Nekaj novincev je moralo napraviti »smučarski izpit«. Tako je tovarišica Mara že prvi večer vozila »slalom«, pa na žalost, pravzaprav na splošno veselje, zavozila v umivalnik, poln vode; bila" je pač še itečajnica — začetnica. Julko je kar prenesel kopico udarcev Po zadnji plati, ker ni mogel uganiti od kod prihajajo. Sele ko se je zasmilil tudi najtršim, je zvedel, kaj je »doplar«. V takih trenutkih sm0 pozabili na vse avicanje«, ki smo ga imeli podnevi na smučeh in zadovoljni smo šli v naše »kristalne sobane«, kjer smo pod odejo še v sanjah robili, plužili, padali in se trudili, da dojamemo moderno avstrijsko tehniko. Tako nam je teden, ki sm0 ga prebili na tečaju, hitro minil in že v nedeljo smo se našli vsi na startu. Tečajniki so se kar dobro odrezali, saj je od tečajnikov tekmovalcev le eden zasedel zadnje mesto. Čeprav je bilo delo v tečaju napo*-no, smo se telesno in duševno okrepili, se naužili lepote, ki jo je težko opisati. Sedaj pa vabimo na bele poljane vse tiste, ki ne vedo, kako bi izrabili svoj prosti čas, ter se zabavajo po kavarnah in zasmrajenih plesiščih. Vrnili se boste polni svežega zraka, zadovoljni boste sami s seboj in postali boste vneti ljubitelji narave in belega športa. tsrkan poročal o društvenem delu v preteklem letu, ki je bilo zelo aktivno in se po pravici lahko prišteva med naša najmočnejša društva, saj ima nad 1200 članov, od tega 56 aktivnih. Med letom si je društvo zgradilo svoje letno telovadišče, kjer je opravilo nad 1800 prostovoljnih ur. Izvedli so med prvimi im redkimi društvi v Sloveniji svoj letni nastop, kijer je nastopilo 360 telovadcev. V tekmovanju v čast 10. obletnice JA je bilo društvo prvo v Ljubljani ter drugo v Sloveniji Prav pri tenn tekmovanju je uprava društva skrbela za predvojaško vzgojo svojega članstva iin tako je okrog 100 mladincev in mladink nastopijo na streiiišču v ostrem streljanju z vojaško puško. Jahalna šola je tudi opravila svojo dolžnost. Težava je z vaditelji in v bodoče bo treba temu problemu posvetili večjo pozornost. Društvo si je ustanovilo svojo godbo, ki pa jo bo še dopolnilo in izpopolnilo v bližnji bodočnosti. Slišani smo tudi to, da se društvo bori za svoje društvene prostore, saj imajo le mailo sobico, kjer pa je vsako nadaljnje uspešno iazvoj:no deio povsem nemogoče. Nujno je potrebno, da merodajni forumi priskočijo tudi v tem pogledu društvu na pomoč in m.u dodale potrebne prostore. Omenili smo že jahalno šolo. Ta šola je dosegla pod vodstvom mamljivih inštruktorjev Vedernjaika, Jurkoviča in Hofmana že lepe uspehe. Tudi v drugih disciplina h mladina mamljivo vadi in je .povsod dosegla prav lepe uspehe. Pohvaliti moramo sestri Vranovi, Loirber-jevo, Anškovo, Ranit Majdo, Kuliševo, Simo Sonjo, našo znano atletinjo, pa tudi mladince, kakor Dolničarja, Pahorja, Peroviča itd. Mnogo se trudijo marljivi vaditelji, kakor Tomšič, Brelih - Lindtnerje va, Lavrač, Andrejka in drugi. Sklenili so, da si bodo med drugim zgradili tudi smučarski dom na Polževem nad Višnjo goro. Ogradili si bodo stadion ob Vodovodni cesti. Njihova največja želja pa je, zgraditi si -svoj telovadni dom, ki je tako številnemu članstvu nujno potreben. Društvo bo znova vodil dosedanji predsednik tov. Jože Perovič, v odbor pa so bili izvoljeni nekateri mlajši člani, ki bodo predsedniku v veliko pomoč. — Ostale funkcije so si porazdelili: načelnik Pristov Andrej, načelnica Marija Lindtner, tajnik Balentim, blagajnik Nada Dekleva itd. Prepričani smo, da bo uprava, ki jo sestavlja 50 članov, uspešno vodila društvo, izpolnila svoj plan dela in vzorno vzgajaia svoje članstvo še naprej. Težkoatletska prireditev v Litostroju V soboto, 16. t. m. bo ob 19. uri V drvoraind Litostroja nastop najboljših ljub. lijaoskih težkoaitleto Bologna in Firence 90 t>ckai ’ - ^er to slovenski košarkarji Vilne 81 izr6dlne igre ter navdušili šte-igra 8™dailce, Videz Je, da je košarka Ijajg kateri se Slovenci zelo uvel j aiv -čudjj ?aradi tega se tudi nismo Žana rp ' ko smo jih obiskal; na treningu j/aboru. tat a®'re|j 80 vadili vaje te atletike. kerJuP3 še zono, vigiravanje ter, razne lanti Sele na koncu pa. so J® igrali 100 na dva koša. Tako iz- I4 ^ trening ASK. Zbranih je vedno Slu®o?igralcev, ki pod vodstvom ^tam eUa fizkulturne šole tov. Kri-absolvirajo najprej vaje te atle-CisV nato Pa jih prevzame Pavel j '81ar, ki vodi ostali, del treninga. Vsi l*k*aZali že le!P napredek, lako da tia, °i Upam'°, da nam bodo pripravili Že"/"81 ,'tera presenečenja. Košarkarji Usne-n6aria 50 se pravkar vrnili z turneje po Italiji in bodio po g odmoru nadaljevali s trenin- b°d vodstvom tov. Petra Brezij? Vestnih Priprav naših košarkarjev nko, vidimo že danes, da bodo uspeihj, te panoge v letošnjem letu še večji Videz je, da bomo poleg Kristančiča. Amona in Škrjanca, dobili še več igralcev najvišjega razreda in s tem tudi še kakšnega novega člana državne reprezentance. Izbrana je mlada reprezentanca Jugoslavije v košarki Na eni izmed zadnjih sej IzvrŠtiega odbora Košarkarske zveze Jugoslavije je bilo določenih 16 delegatov za mlado reprezentanco Jugoslavije v košarki. Pod vodstvom zveznega kapetana Aleksandra Nikoliča bodo 15. februarja v Beogradu pričeli s skupnim treningom tile igralci Andrejaševič, Turčič, Godjič, Bjegojevič in Jovanovič (vsi Crvena zvezda), Lazič, Jovanovič, Blagojevič (vsi Partizan), Bla-škovič, Batalo, Mijač (vsi Mladost), Zdri-lič (Zadar), Feguš (Železničar Ljubljana), Kristančič in Skrjanc (ASK) ter Pasarič (Jedinstvo). Čudimo se, zakaj v reprezentanci mladih ni tudi našega odličnega igralca Mirka Amona, ki je pokazal posebno na zadnji turneji po Italiji, da je v odlični formi. Prav tako pa bi prišel v poštev ze trening še marsikateri igralec od ASK ali Železničarja, ki je po svoji Igri enakovreden marsikateremu med izbranimi. Naše mnenje pa je tudi, da je trening še prezgodaj, posebno zaradi tega, ker mnogi izbrani igralci zaradi pomanjkanja dvoran nimajo možnosti treninga. Zdi se nam, da bi zvezni kapetan dobil res prave kandidate, ki so sedaj trenutno v najboljši formi, če bi priredil nekoliko tekem v naj večjih košarkarskih središčih Jugoslavije. Tako pa smo mnenja, da je bila izbira P9yr§89= . V- S, Finske, Švedske, Zahodne Nemčije. Belgije, Francije, Švice, Luksemburga in Avstrije. Predsednik inove zveze je Heinz Kropp i'z Zahodne Nemčije. Sklenjeno je bilo, da se v tekmo, vanje vključijo štiri discipline, k; pa niso biile do danes vpeljane pri vseh narodih. Te discipline so naslednje: I-Bahn, Scherrn-Bahn, Bohi e - Bahn in Asfalt - Bahn. Ameriška steza I-Bahn je iz parketa in je dolga 22.86 m, široka pa je 1.06 m. Scherrn-Bahn in Bolhe-Bahn sta prav tako te parketa, le da je Bohle-Bahn vžlebljeroa. O naš j stezi ne bomo govorili, ker vemo, da je iz asfalta in j-o poznajo v glavnem v Srednji Evropi. Odločili so, da Avstrija izda statut. Amerika bo ’ prav talko povabljena v to organizacijo, čeprav' zaenkrat nima take osinpve kot nova FIQ organizacija. Kegljanje bo priznano kot olimpijski šport, ker je razen v Ameriki, povsod na amaterski osnovi in dolžnost vsake članice te mednarodne organizacije je. da poskrbi za včlanjenije v mednarodni olimpijski odbor. Ameriška parketna steza I-Bahn bo baiza za kakršna koli mednarodna in medlkontinentalna tekmovanja. Brž, ko bo Jugoslavija zgradila takšno stezo, bo naš prvi gost Finska. Evropski šampionat na asfaltni stezi bo v Zagrebu od 25. maja d,o 2. ju ni ja t. 1. Do danes pa se je že prijavilo 6 držav. Kegljači v polnem razmahu V kegljaški republiški Migi., ki je v pol. nem teku, so bili v tekmovanju v med narodnem slogu doslej doseženi naslednji rezultati: Kla-divar : Železničar M. 2185:2010, Kladi v ar : Ljutomer 2175:2149, Ljutomer Železničar M. 2068:2084, železničar Lj. Branik 2319:2167, Krim : Branik 2210:2102, Kranj : Triglav 2275:2132, Železničar M. : Železničar Lj. 2277:2300, Ljutomer : Železničar Lj. 2270:2285, Branik : Ljutomer 2155:2135, Krim : 'Železničar L j. 2294:2275, Železničar M. : Krim 2110:2254, Ljuto- mer : Krim 2231:2231, Kranj : Železničar Lj. 2225:2121, Tri gl živ : Kladivar 2228:2192, Železničar L j. : Kladivar 2271: 2115, Kranj : Ljutomer 2243:2226, Kranj : Branilk 2363:2209, Kranj : Železničar M. 2094:2291. Trenutno vodii ljubljanski Krim, ki je dio sedaj še nepremagan, slede pa mu Kranj, Žeilezniiičair Lj., Kladivair, Železničar M. Tekmovanje je prineslo tudi ne. pričakovane reziulitaite. Tako je Krim le. tesno premagal ljubljanskega Železničarja in digral v Mariboru neodločeno z Ljutomerom, kar za slednjega predstavlja velik uspeh. Kranjčani so zopet preskrbeli za presenečenje, ko so premagali ekipo ljubljanskega Železničarja. Tekmovanje . kaže precejšnjo izenačenost moštev, vendar so doseženi rezultati pod povprečjem. Kranj — Smučarsko društvo Udi mik Lz Kranja je priredilo na 35-metrski skakalnici prve povojne skakalne tekme. Za skoke je vladalo veliko zanimanje. Tako se je na izteku zbralo nad 1.000 gledalcev, ki pa so bi-lii bolj navdušeni nad lepiiimi skoki mladincev kakor -članov. Skakalnica je bila odlično pripravljena, žal je prekratek iztek močno oviral tekmovalce pri ustavljanju. Nastopilo je 8 članov lin 25 mladincev. Med člani sta se borila za prvo mesto O d on Slabe in Stane Stanonik. Z boljšo oceno ža slog je zmagal Slabe. Ostrejša je bila borba med mladinci, predvsem med slovenskima mladinskima prvakoma Gorjancem in K a var jem. Pa tudi stilno dobri skakalci Paul, Križaj in Franko so posegli v borbo za najboljša mesta. Zmagal je zasluženo Gorjanc, ki je dobil najboljšo oceno za stil, dosegel pa je tudii najdaljši skok dneva. Stilno ni zaostajal Kavair, imeli pa je le krajše skoke. Ugajal nam je tudi Paul iz Krope. Tekmovanje je biild vzorno pripravljeno, tako da so btilii številni gledalci s prireditvijo nadvse zadovoljni. Rezultati — člani: 1. Slabe (Krim) 308,2 točki. 2. Stanonik (Ločan) 300.5. 3. Bačar (Krim) 275,5; mladinci: 1. Gorjanc (Udarnik) 323 , 2. Kav ar (Ljubelj) 369,1, 3. Paul (Kropa) 365,7' točke. Naklo pri Kranju — TD Partizan iz Nakita pri Kranju je imelo društveni smučarska dan. Tekmovali so v tekih in skokih. V tekih je nastopilo okrog 30 članov, mladincev in pionirjev, v skokih pa 20 tekmovalcev. Med mlajšimi pio-niiirjii je na 600 m dolgi progi zmagal Marinšek Janez, med starejšimi pionirji ipa Marinšek Jože. ki je bil najboljši v teku na 1.5 km. Med mlajšimi mladinci na 4.5 km dolgi progi je bil prvi Šorgo Jože, med starejšimi mladinci Kunčič Franc, med člani pa Stud en Vinko. V skokih je zmagali na 20-metrski skakalnici med pionirji Kunčič, med mlaj Štirn pionirji Bajželj, med starejšimi mladinci Stulec in med člani Sajovic. Trije tekmovalci so skočili po 19.5 m, kar je najdaljši skok na tej skakalnici do danes. Tekmam je prisostvovalo okrog 150 gledalcev. k;i so bili zadovoljni z lepo organizacijo. poljča.ne — Na terenih Boča je bilo prvo- tekmovanje v sim uku po" o-svobo ditvi. Tekme je organiziral TD Partizan iiz Poljčan. Tekmovanje se bo odslej imenovalo »smuk z Boča«. Nastopili so tekmovalci iiz Poljčan in Slovenskih Konjic, prijavljenih tekmovalcev iz Makol j in Slovenske Bistrice pa ni bilo. Najboljši je bil Rudolf iz Slovenskih Konjic, sledila pa sta mu Mesarič iz Poljčan iin Vončina iz Konjic. Proga je bila težka in precej nevarna. Dolga je bila 1206 m z višinsko razliko 356 m. Kljub oddaljenosti se je zbralo na tekmi okrog 260 gledalcev. Zmagovalec je prejel lep prehodni pokal. Organizacija tekmovanja je bila odlična, vodil pa jo je naš znani atlet Kolarič Marjan. Zagorje — Tu so imeli meddruštvene skakalne tekme na 35-metrski skakalnici. Med mladinci je zmagal Rojiina Milan, član ljubljanske Ilirije, med člani pa je bil najuspešnejši Saksida Janez, Krim Ljubljana. Tekmovanja se je udeležilo 13 skakalcev. Najdaljši skok je dosegel Saksida (35.5 m). Skakalnica je bnila dobro pripravljena, gledalcev pa je bilo okrog 806. Dol pri Ljubljani — Tu so se pomerili najboljši smučarski tekači iz Za-isarvja, dalje zastopniki ljubljanskega Železničarja, Litostroja, Ihana in JLA. Proga za člane je billa dolga 15 km in jo je v izrednem stilu izvrstno prevožil talentirani tekmovalec ljubljanskega Železničarja Grošelj, ki je dosegel tudi re- kord proge. Drugi je bil domačin Jerman, tretji Kuhatr Jože (JLA). Starejši mladinca so se pomeriti na 7 km doigi progi. Konkurenca je bila huda. zmagal je domačin Kuhar Miro pred Metanom (Železničar) Mlajši mladinci so morali preteči 4 km dolgo progo. Najboljši je bil Flere Ciril (Dol). Prvič so v Doiu nastopile tudi mladinke. Odlikovala se je Kvas Anica iz Ihana, sledili pa sta ji Peterka Helena in Kralj Iva. Tudi ti dve sta članici istega društva. To je razveseljiva ugotovitev, da v Ihanu vzgajajo ženski naraščaj. Ker je bilo tekmovanje tudi moštveno, je bil končni vrstni led društev naslednji: 1. TD Dol 68 točk. 2. Ihan 35, 3. Železničar 26 točk. V bodoče bodo morali smučarski funkcionarji le malo bolje pripraviti progo, sicer pa je bila organizacij a zadovoljiva. Tudi gradbinci na smučeh Smučarsko tekmovanje je zajelo tudi naše delovne kolektive. Tokrat so pokazali svoje znanje gradbinci iz vseh krajev Slovenije, ki so naeiOfplli v Guštanju. Srečati so se tekmovalci ii Maribora, Stinnišča. Vuzenice, Guštan.ja, Šoštanja, Ljubljane. Medvod. Škofje Loke, Most im z Jesenic. Tekmovanje je trajalo tri dimi, organizira! pa ga je aktiv društva v Guštanju. Organizacija je bila pod vodstvom tov. Wlodyge vzorna. Tekmovalo je v vseh disciplinah nad 120 smučarjev. ki so paikazali pravo športno disciplino in se zagrizeno boriti za prva mesta. Med moškimi je v teku na 10 km zmagal Špacapan Karel. Kot moštvo pa pii je osvojil prvenstvo aktiv Guštanj. V teku na 6 km je bila med ženskami najboljša Baloh Cilka z Jesenic, v patrol-neim teku na 6 km je bil najuspešnejši aktov Jesenice. Tuidi v smuku in slalomu sta bila uspešna Jeseničana. Medtem ko je bil v smuku prvi Vovk. je bil v slalomu najboljši Cop Ivan. Baloh Cilika si je priborila prvenstvo tudi v veleslalomu. V s,kokih na 25-meitrski s' pa ti o ga vsestransko vzgaja človeka. Vsi učitelji naj ne pozabijo svoje osnovne naloge, in naj izvedejo vsaj eno tekmovanje v svojem okolišu. Danes nam je dana priložnost, da odkrijemo nove smučarske talente, to pa bomo lahko dosegli samo s številnimi tekmami. Sirom Slovenije imamo nebroj skakalnic. Tudi tu morajo sodelovati naši najmlajši, zato pohitite iin izgradite čimveč majhnih skakalnic od 5—10 m. Tam, kjer ni snega, si pametno pomagajte in ga nanosite, da bo povsod eno samo veliko smučišče. To velja prav posebno za skakalnice. Ce bomo sedaj nanesli dovolj snega na skakalnice, ob robu izteka, doskočišča in zaleta, bomo lahko prirejali skakalne tekme do konca marca. Se enkrat, ne pozabimo, da mora naš ljudski šport v tej sezoni doseči svoj polna razmah! Ante Gnidovec Mladina iz Narodnega doma že drugič na smučeh Navadno slišiš govorice, češ da telovadci ne delajo drugega, kakor gojijo razgibalne in proste vaje. Tako se jih je celo prijelo ime »mahavci«. Zdi pa se mi, da predvsem v zadnjem času tudi v naših telovadnicah mislijo dela-voljni delavci, da je treba naši mladini dati vsestransko telesno vzgojo in ji tudi s športnimi panogami nuditi možnost pravega razvoja. V Narodnem domu so Imeli pred nedavnim občni zbor, kateremu je prisostvovalo številno članstvo in drugi lju: bitelji naše telesne vzgoje. Razpravljali 12-letni Francoz presenečenje evropskega prvenstva v umetnem drsanju ■ Ob povratku z Dunaja je Mark0 Lajovic za naš list napisal nekaj vtisov z evropskega prvenstva v umetnem drsanju. Kakor običajno, tako so tudi na letošnjem evropskem prvenstvu najprej nastopili člani z obveznimi liki. Ni jih bilo veliko, vsega deset, vendar je zadostovalo, da smo v glavnem spoznali, koliko so tekmovalci v evropskih ' deželah od prejšnjega leta napredovali. Prvi je bil lanskoletni evropski prvak Avstrijec Seibt, ki pa Mariborski kotiček Telovadni društvi Maribor I. ln Maribor III. sta preteikili tedein izvedli društvene smučarske tekme. Maribor I. je priipiraivill tetamovalme proge za Kalvarijo. Nastopilo je 28 tekmovalcev v slalomu in teku. Med člamii je v slalomu zmagal Safram, pri pionirjih pa Tomažič. V teku na 8 km je bil najboljši Lapajne. Maribor III. iz Studencev pa je iizvedel tekmovanje okrog Peker. Tu je nastopilo 32 smučarjev iin nekaj gostov — članov Bramii|(a iin Železničarja. Med člani je zmagal v teku na 8 kim Zajšek, med mladinci Draksler, pri mladinkah, ki so tekle na 3.5 km dolgi progi, pa Horvatova. Tudi pionirji so nastopili v teku na 3 km. Najboljši je bil Feirš, med pionirkami pa Kosiijeva. Organizacija je billa brezhibna. Oh a mariborska smučarska kluba Branik im Železničar sta Izkoristila ugodne snežne razmere in izvedla vrsto dobro obiskanih smučarskih tečajev za mladino. Vsako popoldne romajo kolone na sosednje vzpetine, kjer požrtvovalni učitelji uvajajo mtiaidlmo v vse smučarske ditisoiiplilme. Ce bi i imeti v Mariboru več smučarskih učiteljev, b’ lahko na bližnjih terenih poiskali mladino, ki je sedaj prepuščena saima sebi. Mnogo talentiranih mladincev je na obronkih Pohorja v Radvanju lin Rožni dolini. Avtomoto društvo Maribor je izvedlo tekmovanje v aniotoekjoriingu ma tradicionalni kirožnl progi Maribor—Kamnica —Maribor- (5 kim). Tekimovailoi so morali prevoziiitii pirogo dvaikrait. čepra-v je bila cesta ledena, se je tekmovanje končalo brez nezgod. Nastopilo je 18 tekmovalcev. Solomotorji: I. Avsec Franc, vozač — Polak Egon, smučar (povprečna hitrost 60 km m uro); motorji s prikolico: 1. Knasail Jože — Kebrič Vanči; avtomobili: Pušnik — Lauko. V Mariboru je bilo že več hokej tekem. Zadnjo tekmo je Igral mariborski Železničar s celjskim Kladivar jem. Zmagali! so domačimi 7:3 (1:1, 5:1, 1:1). Celjani so biiilli boljši v drsanju, domačini pa eo bili - požrtvoerailnejši ln boljši v kombinacijah. Slavko Kodrnja v Mariboru. Te dni je začel trenirali mariborski Branik naš zmami nogometni trener Slavko Kodrnja. K-aikoir vemo, je Kodrnja treniral najprej ljubljanski Odred, v preteklem letu pa je pripravljal za ligaška tekmovanja peški Kvaimer, mu je bil ves čas za Fassi, saj je zaostal Za njim v končni oceni l£ za dve točki. Na tretje mesto se je plasiral Anglež Carington. Največje presenečenje pa je pripravil 12-letni Francoz Giletti, ki je prav gotovo bodoča evropska zvezda, če že ne prihodnje leto, pa vsaj v bližnji bodočnosti. Izvrstno obvlada šolske like, pri prostem drsanju pa se je odlikoval z bravurnimi skoki, kakor dvojnim »lutzom« in dvojnim »achsel-nom«_ Splošna kvaliteta članov se od lanskega leta ni dvignila in letošnja raven ni nič posebnega z izjemo malega Francoza. Američani imajo tudi v tej skupini nesporno prvenstvo in prekašajo Evropo za precejšen odstotek. To se bo videl0 i na olimpijskih igrah i na svetovnem prvenstvu, ki bo od 1. do 3. marca v Parizu. Udeležba tekmovalk je bila kot vedno številnejša od moških, saj se je javilo na startu 25 deklet. Napovedani boj tn-ed dosedanjo evropsko in svetovno prvakinjo Angležinjo Altweggovo in Francozinjo Jacgueline du Bief je poteka; kar dramatično. V obveznih likih jo je Angležinja pustila tako daleč za seboj, da jo Fran-cozinja s svojo prednostjo v prostem drsanju ni mogla več dohiteti. 'V obveznem drsanju si je nabrala namreč 30 točk naskoka. Sodilo je 9 sodnikov in vsi so si natančno ogledovali like obeh tekmovalk, jih med seboj primerjali po skladnosti, pravilnosti, kritju in simetriji. Pri prostem drsanju je debila Francozinja' boljšo oceno, ker vodi svoj program s svojstveno’ lahkoto ter izvaja vse like in skoke s posebno gracioznostjo in lepo držo, pri tem pa sledi glasbi kot sicer nobena druga, tekmovalka. Njena posebnost pri prostem drsanju je v tem. da v teku nikdar ne opaziš priprave za izvedbo kakega lika ali skoka, vse nastaja spontano in se tudi konča neodrezano v novih figurah. Splošna kvaliteta tekmovalk je bila dobra, vendar kakšnih posebnih mladih ali novih talentov nisem opazil. S Silvinim in mojim plasmajem nisem zadovoljen. S tem, da so po večletnem presledku spet nastopili v parih Cehi in Madžari in da So sodili tudi' sodniki teh dveh držav, se je najin položaj nujno poslabšal, ker so naju prav ti sodniki skupaj z Avstrijci sodili prestrogo. Medtem ko nama je . dal norveški sodnik oceno 5.1, itali- petami Italijan i janski 5, sva prejela od čeških, mad- žarskih in avstrijskih sodnikov samo 4.3 do 4 8 točke, razlika med ocenami za polnih 8 desetink pa je pri mednarodnih sodnikih silno redka in kaže, da se zaradi novosti v najinem programu niso znašli. Ker sem že v prvi minuti imel smolo, da sem zdrknil in s tem zamudil tempo vstopa v pirueto, je bil to dokaj,velik povod, da so naju sodniki potisnili povsem navzdol. Oba para pred nama imata naskoka samo 4 stotinke točke in če torej ne bi imel smole, bi se prav gotovo boljše uvrstila, ne glede na tendenciozno sojenje. so in sklenili marsikaj zanimivega, vendar pa bomo videli šele v prihodnjosii, ali je bila obširna razprava plodna. Mnogo so govorili o vzgoji naj mlajših. Sklenili so, da je treba naši mladini vzbuaiii veselje za splošno telesno vzgojo tudi s tem, da se jo vodi na izlete in ec ji nudi možnost razvoja tudi v drugih športnih panogah. V nedeljo se je že drugič zbrala mladina iz Narodnega doma, da tudi na smučeh pokaže svoje znanje. Oh, kolikšno veselje za naše najmlajše! Samo da bi jih videli in opazovali ta živžav s startnimi številkami pred Narodnim domom! Govorjenja, klicanja, vzklikov m kaj se vse, kdo bi zmogel to našteti. Marljivi funkcionarji telovadnega društva Narodni dom so jih postrojih v bližini znanega Čada pod Rožnikom in ena, dve, tri, vse je drčalo, da je bilo vese,je. Mimogrede povedano, tudi med našimi telesno vzgojnimi funkcionarji, so, pred-vsem v Narodnem domu, smučarski stro-kovnjaki in zato še s toliko večjim veseljem oprarvilaaijo taksen pose,, saj so 189 tekmovalcev odpravili v dveh pičlih urah. Tekmovali so v slalomu, smuku, tekih, sankači pa so se veselo spuščali na sosednji strmini. Telesno vzgojno društvo je s tem storilo svojo dolžnost: da se nase smučanje goji množično prav v telovad-nih društvih. Smučarska zveza Slovenije pa bi morala še prav posebno skrbeti in biti pozorna nad vsakim taksnim tekmovanjem, njeni funkcionarji pa bi morah povsod rade volje pomagati. , Ob koncu tekmovanja so naši naj mlajši dobili toplo okrepčilo. Vsak pa bo dobil še darilce, ki jih je preskrbel znam vodnik pionirjev Rudi Bužga. Hen Obveščamo či tat el j e in naročnike »Nogometa« da list iiz tehničnih razlogov ne bo izšel Olimpijske igre so se razvijale kot ena največjih političnih manifestacij vsegrškega gibanja in vsako četrto leto vzbujale zanimanje po vsej Grčiji ter zbrale v Olimpiji na desettisoče v tedanjem smislu najplemenitejših mož. V svetem mesecu, po naše nekako konec junija, v katerem so bile igre, so, kot že rečeno, prenehala vsa zunanja znamenja sovraštva in napetosti med Grki in olimpijske igre so ob povečanju svajega slovesa dobivale čedalje širši program. Poleg že omenjenih disciplin so Grki razširjali spored s tem, da so uvajali postopoma vse naštete discipline tudi za mladino in končno ob zatonu ig,er tudi pompozne tekme trubačev in glasnikov, medtem ko so tekmovanje v teku z bojno opremljenimi tekači uvedli že prej. Ce smo že omenili zaton olimpijskih iger, ga je pa seveda treba obrazložiti in utemeljiti. Kot nobena stvar na svetu, tudi oblika družbe ni večna’ in tudi v ustroju suženjske družbe same so nastajale spremembe. V vodilnih grških državah — to lahko najlepše opazujemo v Atenah — se je polagoma oblikovala zgornja plast najbogatejših aristokratov, medtem ko so srednji in nižji sloji sicer svobodnih ljudi čedalje bolj izgubljali na svojem gospodarskem in V zvezi s tem političnem pomenu. Družba se ni več odločilno cepila na svobodne in sužnje, temveč je vsak dan postajala večja razlika med bogatim to revežem In ta razlika je naravno dobivala odraz na vseh poljih življenja. Odločilno je posegla tudi v grško vzgojo. Ce je nekoč telesna -spretnost bila zunanji znak svobodnega Grka, ki je moral biti pripravljen na neizprosno borbo, tako proti zunanjemu političnemu, kot notranjemu razrednemu nasprotniku, se je kasneje stvar pričela spreminjati. Zlasti v Atene se je stekalo bogastvo vsega takrat znanega sveta in atenski aristokrat se je pričel izgubljati v razkošju. Fizično delo za obrambo države je lahko prepustil človeku, ki ga je za to delo lahko najel, grške vojske niso bile vojšlce kot nekoč, temveč armade najemnikov, ki so se borile za svojega gospodarja in jim je bila edina ideologija denar. V zvezi s tem se je tudi vzgoja bistveno spremenila in pričela dobivati močnejši poudarek na duševnosti, medtem ko je telesna vzgoja postajala več ali manj zabava. Ni pa se izgubila in tudi olimpijske igre so v veliki meri zaradi svoje tradicije živele še naprej, toda s spremenjenim bistvom. Pojavili so se prvi znaki moralnega razkroja — profesionalizma. Visoka povprečna starost švedskih smučarjev [K BUKOVNIŠKI VZPENJAČI reševalne sani! Sveglska ni nikoli doslej sodelovala na Iolimpiadi s tako starimi tekmovalci, kakor bo letos. Med 14 tekači jih je kar 9 starih nad 30 let. Zaradi tega se švedski tisk sprašuje, ali so nordijski športniki, posebno pa smučarji, tudi v starejših letih še veano v odlični formi, ali pa je pri njih pomanjkanje novih mladih tekmovalcev. Najstarejši med vsemi v švedski smučarski ekipi je 36-letni Ennar Josefs-son, »švedski smučarski kralj« Mora Nies-se ali navadno Nils Karlsson pa ima celo 35 let. Enako je star tudi Nils Tapp. Olimpijski zmagovalec iz St. Moritza Martin Lundstrdm in tekač na 50 km Artur Her din imata po 34 let. Anders Tornkvist je star 32 let, Gunnar in Ha ra Id Eriksson pa imata po 31 let. Točno po 30 let imata Manfred S j ostro m in Gunnar Oestberg. Najmlajši švedski tekmovalci pa so Si-gurd Andersson s 26 leti ter Gunnar Bjorck in Goran Thor po 25 let. Prvenstvo Norveške v smučarskem maratonu je osvojil Magnar Estenstad, ki je tako še enkrat dokazal, da je naj večji up za ta olimpijski tek. Estenstad je vodil od začetka do konca tekme in zmagal s 3:53.35 pred 41 let starim Glavo Oeker-nom 3;55:47. Tretji je bil Maartman 3;59:ll, četrti pa Espaas 4;00:38. Na izločilnem tekmovanju za olimpia-do so najboljše norveške smučarke v teku na 10 km dosegle naslednje rezultate: 1. Rahel Wahl 43:00, 2. Mari Oiseth 43:15, 3. Sugstad 43:24, 4. Askersrud 43:40, 5. Gu-tubekken 44:21. Norveška ambasada v Moskvi je izstavila 4 vize za sovjetske športne voditelje Andrijanova, Romanova, Soboljeva in Ko-valeskega, ki bodo prisostvovali olimpiadi v Oslu kot opazovalci. Richarils skočil s palico 4.69 m Na atletskem tekmovanju v Milwaukee je v teku na 1 miljo Don Gehrman premagal Wilta s 4:08.4, Richards pa je skočil s palico 4.69 m. Isti tekmovalci so naslednji dan nastopili tudi v Bostonu, kjer je na 1 miljo zmagal Wilt s 4:08.9, Richards pa je skočil 4.64 m. Na 600 y je zmagal Rhoden z 1:12.7 pred Whittfiel-dom in Mc Kenleyem, na 45 y z ovirami pa Dillard s 5.7. 20-letni Južnoafričan Z. Joubert je na 200 m premagal Wyetha z 21.4, na 400 m pa Van Biljona z 48.7. Boljše rezultate so dosegli še v naslednjih disciplinah — 400 m ovire: Greyling in Wilkie 53.5, 440 y: Booysen 48.6, Schmidt 49,1. 800 m: Booysen 1:54.1, daljina: Hasenjager 7.35 m. Belgijec Van de Wattyne je v Hannutu zmagali v krosu na 10 km s 35:23 pred Angležem Piriejem 35:41, van Laerejem 36:15 in Francozom Drissom 36:21. Sys bo spet boksal v Nemčiji Evropski boksarski prvak težke kategorije Belgijec Sys je po vesteh iz nemških virov pristal, da bo branil svoj naslov 9. marca v Dortmundu v novi športni palači »VVestfalen Halle«, ki lahko sprejme 25.000 gledalcev. Njegov nasprotnik zaenkrat še ni znan. Toda, ker so se pogajanja s Hansom Neuhausom končala brezuspešno, bo imel Belgijec verjetno za nasprotnika Berlinčana Conny Ruxa. Predsednik National Boxing Association Dick Pride je izjavil, da je njegova organizacija suspendirala absolutnega svetovnega boksarskega prvaka Jerseya Joe-9 Walcotta v vseh državah, ki so včlanjene v tej zvezi. — Tako Walcott sedaj lahko nastopa le še v državi New York, ki ne spada pod NBA. Ta sklep je dejansko sprejel odbor države Indiana, ki je kaznoval Walcotta in njegovega manager-ja Bocchiocchioja z 200 dolarji, zaradi nenaslopanja v propagandnem matchu v Evansvilleu. Mimogrede povedano, kazni še nista plačala. Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray Robinson se bo po pisanju »Erie Dispatcha« srečal v borbi za naslov prvaka poltežke kategorije z Joeom Maximom. Pogodbo za to srečanje bi morala podpisati 20. marca, pred tem pa bi se moral Maxim 6. marca boriti z Leem Omom v srečanju, ki bi mu služilo kot »kontrola forme«. Svetovni boksarski prvak polsrednje kategorije Kid Gavilan je obranil svoj naslov v Miamiju pred 17.000 gledalci z zmago nad Bobbyjem Dykesom po točkah. Dva sodnika sta prisodila zmago Ga-vilanu, tretji pa Dykesu. Tik pred srečanjem je obstojala možnost, da bi Gavilan izgubil srečanje že pri tehtanju, vendar je bil lažji le za nekaj gramov. Nizozemski in bivši evropski boksarski prvak Luc van Dam je poslal dopis svoji zvezi, s katerim jo obvešča, da do pa 15 letih aktivnega udejstvovanja sedaj zapustil ring. Košarkarsko prvenstvo Francije V košarkarskem prvenstvu Francije so bili v skupini A doseženi naslednji rezultati: Rating (Pariz) : Nilvange 47:32, AS Cabourg : Villeurbanne 47:44, Hellemmes : Bellegarde 49:42, Fougeres : Auboue 54:52. Po teh tekmah vodi Villeurbanne si 26 točkami pred Racmgom in Fougere-sorn 24 točk. V skupini B so igrali: PUC : Rating (Toulouse) 56:31, Rupella : An-tibes 30:27, Montferrand : Toulouse 49:41, Tours : Champfennet 47:31, V lestvici vodi Montferrand z 28 točkami pred PUC 24 in Toursom 22 točk. Tudi skakalci v vodo olimpijski kandidati Te dni je Plavalna zveza Jugoslavije sklenila, da se tudi skakalci v vodo uvrstijo med olimpijske kandidate. Stroške predpriprav nosijo klubi, kjer so kandidati včlanjeni. Okrog 20. t. m. bodo odpotovali Keber, Porenta in Dobrin na enomesečni trening na Dunaj. Ljubljana tretja v hokeju V zadnji • tekmi državnegga prvenstva, ki je odločala, kdo b0 tretji ali četrti na prvenstveni lestvici, je Ljubljana premagala zagrebško Mladost 6:4 (4:1, 1:1, 1:1). Ljubljančani so pokazali v tej igri razmeroma lep hokej in zasluženo zmagali ter zasedli tretje mesto v lestvici. To pot so bili uspešni tudi mladi igralci, od katerih moramo posebno pohvaliti Ošabna, ki je vratarja Mladosti NVeinerja trikrat ukanil z izredno lepimi streli. Končna lestvica letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu je taka-le: Partizan Zagreb Ljubljana Mladost 28:4 16:15 7:15 11:23 Edmonton : Evropski Kanadčani 4:1 V Liege ju je hokejska reprezentanca Kanade »Edmonton Mercuries« premagala kombinirano reprezentanco Kanadčanov, ki igrajo v raznih evropskih državah 4:1 (2:1, 0:0, 2:0). V nadaljevanju svoje turneje po Belgiji so »Edmonton Mercuries« premagali »En-ten te St. Saveur« 21:8 (6:2, 10:2, 5:4). V prvi finalni tekmi za naslov prvaka Na gostovanju v Gortini je avstrijsko hokejsko moštvo HC Graz izgubilo proti Gortini'2:11 (0:3, 0:5, 2:3). Predolimpijsko tekmovanje brazilskih plavalcev V glavnem mestu Brazilije Rio de Ja-neiru so imeli tamkajšnji plavalci prvo službeno predolimpijsko tekmovanje v 50-me trskam bazenu. Edina boljša rezultata sta dosegla Fonseca na 100 m hrbtno z 1:09.5 in pri ženskah Almeida v isti disciplini z 1:20.7. Univerza Vale je v plavalnem dvoboju premagala West Point 61:23 tožk. V okviru prireditve je Mc Lane zmagal na 220 y prosto z 2:D7.6, Wayne Moore pa je preplaval 440 y prosto v 4:37.6. Francoska prsna plavalca Lusien in Du- mcsnil sta ponovno nastopila v Parizu Švedske v hokeju na ledu med obema I na tekmovanju v dveh različnih skupi-zmagovalcema južne in severne lige je 1 TT Sodertalje premagal Gafle 4:1 (1:0, 0:0, 3:1). n ah. V eni je zmagal Lusien, ki je v odlični formi, in sicer z 2:34.4, v drugi pa Dumesnil z 2:41.1. nogometno prvenstvo evropskih držov ANGLIJA — 31). kolo: Aston Villa : Portsmouth 2:0. Burnley : Štoke City 4:0, Charlton Ati. : Bolton Wanderers 1:0, Derby County : Liverpool 1:1, Ful-ham : New castle Utd 1:1, Manchester City : Blackpool 0:0, Middlesbrough : West Bromtvich Albion 0:1, Preston North End : Manchester Utd. 1:2, Sunderiand : Chel-sea 4:1, Tottenham : Arsenal 1:2, VVolver- hampton Wand. Huddersfield — Lestvica: Town 0:0. Manchester United 30 16 8 6 63:41 40 Arsenal 30 16 7 7 59:42 39 Portsmouth 30 16 6 8 50:42 38 Nevvcastle United 29 14 7 8 75:47 35 Aston Villa 30 14 6 10 53:48 31 Preston North End 30 13 7 10 54:39 33 Burnley 30 12 9 9 48:41 33 Tottenham Hotspur 30 14 5 11 53:46 33 Manchester City 30 12 8 10 48:43 32 Charlton Atlethic 31 13 6 12 54:55 32 Bolton VVanderers 29 12 8 9 45:47 32 VVolverhampton VVand. 29 10 11 8 59:47 31 Liverpool 30 9 13 8 41:41 31 Blackpool 30 12 7 11 47:48 31 Sunderiand 29 10 7 12 49:48 27 Derby County 29 10 6 13 48:53 26 West Bromvvich Albion 29 8 10 11 53:59 26 Chelsea 29 9 5 15 35:51 23 Stoke City 30 8 5 17 33:65 21 Middlesbrough 28 8 4 16 41:66 20 Fulham 30 6 7 17 45:56 19 Huddersfield 30 5 6 19 33:61 16 ITALIJA — 21. kolo: Como : Padova 3:2 (2:0), Intemazionale : Palermo 5:0 (3:0), Juventus : Legnano 6:1 (-1:0), Lucchese : Milan 0:5 (0:3), Napoli : Bologna 1:1 (0:1), Novara : Fiorentina 4:3 (3:0), Pro patrla : Torino 1:1 (0:0), Sampdoria : Triestina 3:1 (1:0), Spal : Atalanta 2:1 (0:1), Udinese : Lazio 1:1 (0:1). — Lestvica: Juventus 21 15 4 2 57:18 34 Milan 21 12 6 3 53:21 30 Intemazionale 20 12 4 4 50:21 20 Lazio 21 9 7 5 34:26 25 Spal 21 9 7 5 31:26 25 Palermo 21 7 8 6 26:27 22 Napoli 20 9 3 8 32:23 21 Sampdoria 20 8 5 7 26:22 21 Pro Patria 20 7 7 6 25:32 21 Fiorentina 21 7 6 8 23:22 20 Novara 20 7 6 7 33:32 20 Torino 20 6 6 8 19:22 18 Bologna 20 6 6 8 21:28 18 Udinese 20 6 6 8 26:35 18 Padova 21 6 6 9 26:40 18 Atalanta 20 6 5 9 21:35 17 Lucchese 21 5 6 10 18:33 16 Como 20 6 3 11 24:38 15 Triestina 21 5 5 H 19:34 15 Legnano 21 2 4 15 22:51 8 FRANCIJA — 14. kolo: Marseille : Le Ko sem v predzadnji številki »Poleta« gledal fotografijo Matevža Lu-kanca, ko ga peljejo po nesreči na treningu v Bad Gasteinu v finskih saneh, sem se spomnil nesreče, ki se je pripetila ameriškemu tekmovalcu Mac Donaldu v Bukovniku (Kranjska gora) v času planiškega tedna 19} 1. Mac Donald si je v zgornjem delu proge zlomil nogo. Kako izvršiti transport v dolino, ko pa ni bilo nikjer reševalnih sani? Pomislite: mednarodni planiški teden, standardna proga za alpske discipline, celo vzpenjačo ima ta proga — reševalnih sani, čeprav še tako primitivnih, pa ne premore! Ha v ve preložena zaradi tekme Marselllea za nogometni pokal. Sochaux : Nimes 2:0, Lyon : Bordeaux 0:1, Nice : St. Etien-ne 3:0. Metz : Strasbourg 2:0, Reims : Roubaik 2:1, Rating : Rennes 1:5, Lille : ais 5:0, Set te : Nancy 0:0 — Lestvica: Nice 24 15 2 7 42:31 32 Bordcaux 23 13 5 5 61:30 31 Le Havre 23 14 3 6 47:26 31 Lille, 23 13 4 6 62:37 30 Reims 24 12 5 7 51:31 29 Metz 24 11 7 6 31:30 29 Nimes 24 12 3 9 40:30 27 Roubaix 24 11 4 9 36:27 26 Nancv 24 9 6 9 42:41 24 Sochaux 23 9* 3 11 37:40 21 St. Etienne 24 8 5 11 49:57 21 ILacing 23 9 2 12 47:52 20 Lens 24 8 4 12 39:46 20 Sete 24 7 6 11 29:45 20 Rennes 24 7 5 12 35:61 19 Marseille 22 5 7 10 35:59 17 Lyon 24 6 5 13 29:51 17 Strasbourg 23 2 6 15 25:56 10 Člani gorske reševalne službe, ki so bili dodeljeni prireditelju, so sestavili improvizirane sani iz smučk za transport, prav tako kot se učimo, da je treba sestaviti sani, če se nam primeri težka poškodba na alpski turi, daleč od stalnih bivališč, daleč v samotni zimski naravi, poškodovanega tovariša pa moramo prepeljati v dolino. Tudi Mac Donalda so tako prepeljali v dolino. Poleg dveh članov gorske reševalne službe sta poprijela za te sani še oba vodje avstrijske reprezentance. To ni bil edini primer. Ob Lukančevi sliki mi je oživel spomin na lansko zimo in ponovno sem sklenil izvršiti, kar sem nameraval storiti že lansko sezono: prikazati nujno potrebo in izposlovati reševalne sani za bukovniško progo. Navedel bom tudi, kako zavita pota vodijo do tega cilja in kakšen uspeh so imela. Ob pomanjkanju snega v nižjih legah so lani ob nedeljah naravnost planile trume snega »sestradanih« smučarjev na bukovniška smučišča in seveda v največji meri na vzpenjačo in okolico proge. Nesreča nikoli ne počiva in marsikateri smučar je plačal svojo veliko vnemo z lažjo ali težjo poškodbo. V Kranjski gori sem bil tri tedne s tečajem in sem imel priliko opazovati te dogodke. Cim so zvedeli za nesrečo pri vstopni posta ji vzpenjače, so začeli nabirati prostovoljce Za reševanje. Pa sami. Vča-sih so bile blizu tiste, s katerimi prevažajo v dolino seno, so pa neprimerne za transport ponesrečenca, ker so prekratke, v mehko steptanem ali globokem snegu pa' se tako udirajo, da lahko še poslabšajo stanje ponesrečenca. Ce teh sani ni bilo, so iskali pri otrocih, ki so se sankali v bližini ali pri hišah, ki pa ravno tam niso blizu, navadne, majhne otroške sani. Dostikrat sem videl ubogega ponesrečenca, kako je trpel, med prevozom na takih majhnih saneh. Da je vse to iskanje in pripravljanje tra- Globetrotterji praznujejo svojo 25-letnico V preteklem letu je več kot milijon gledalcev na štirih kontinentih plačalo skoraj 2 milijona dolarjev vstopnine, da so lahko občudovali očarljivo igro harlemskih Globe trotterjev, najbolj znane košarkarske ekipe na svetu. Spomladi so postavili Globetrotterji košarkarski rekord, ko so dosegli v Pasadena Rose 31.648 košev. Pozneje so odleteli v Rio de Jameiro in navdušili množice s 30 do 50 tisoč koši. Rekordi tem veselim in utrjenim košarkarjem ne pomenijo dosti. Ko so prepotovali v enem letu 40.000 milj (več kot znaša dolžina ekvatorja), in sicer pretežno v avtobusu, so igrali proti najrazličnejšim nasprotnikom. Pri tem so izgubili le 252 iger, dobili pa so jih 3.902. Mišičasti Globetrotterji so znani po svoji nenavadni igri. Najprej prevzamejo vodstvo nad nasprotnikom, nato pa pričnejo uganjati razne atrakcije. Mahajoč z rokami kot pet velikih črnih pajkov, mečejo žogo za svojimi hrbti in jo odbijajo s pleči skozi noge nasprotnika. Brkati Marques Haynes je najpopularnejši strelec. Z obema rokama eneiko spretno vara nasprotnika,, pri čemer se stalno obrača, plazi po rokah in kolenih, medtem pa ne meče žoge više od tal kot 3 cm. V zadnjih trenutkih tekme počenjajo naravnost fantastično žonglerstvo. VVilliasm Rrown preneha s počasnimi udarci in zažene žogo z eno roko lieeceju Tatumu, ki jo zadene s pestjo, potem pa se žalostno poigrava z njo proti namišljenemu cilju. Da dokažejo svojo, spretnost, pokažejo fantje še pravi nogomet. Štirje se po- stavijo v vrsto, srednji napadalec vrže žogo skozi lastne noge proti Tatumu, ta pa jo z glavo spretno odbije v koš. Ko zadonijo žvižgi, ki naznanjajo konec igre, zavrti eden izmed igralcev žogo na koncu' kazalca in jo drži na prstu eno minuto, kar pomeni, da so zmagala Glob etrotter j i. Zgodovina Globe trot,ter j e v je tesno povezana z Abe Superstednom, majhnim in okroglim možakarjem, ki ima glavo kot žogo in ukrivljene noge. Rodil se je leta 1901 v Londonu, s šestimi leti pa je prišel v Chicago. Tu je brcal žogo pred ogledalom v očetovem krojaškem salonu. Pozneje se je oprijel baseballa im. lepega dne postal vodja Savoy Big 5, nekega črnskega košarkarskega moštva. Pozneje je Supeirstean naši;! na drese tega moštva novo iime in nekaj zlatih zvezd ter tako spremenil, »Savoy Big 5« v »Harlem Globetrotters«. Spočetka so igrala z vsaikifai moštvom, ki jih je hotelo sprejeti. Vso pisarn o in arhiv je nosili Supeirstean s seboj v klobuku in je bil v eni osebi tudi trener, šofer iin ediani rezervni igralec. Zaradi rasnih predsodkov so igri Globetrotterjetf r ....................... ■ " ... " p Art Devlin in Art Tokle bosta zastopala ZDA na olimpiadi v skokih imeli v hotelih večkrat 9.000 do kože premočenih gledalcev. Na tekmi je Haynes igral z dežnikom v roki, Tat um pa se je oblekel v staromodno modro-črta s to kopalno obleko. Lani so prispeli v Evropo in igrali tudi v berlinskem olimpijskem stadionu, navzočih je bilo 75.000 gledalcev, to je doslej največ, kar jih je bilo kdaj koli zbranih na košarkarskih igriščih. Za ta uspeh je Superstein dobil od države celo zahvalno pismo, težave za sobe, zato so velikokrat prespali noč kar v avtomobilu. Več let so Super Sternovi fantje tako potovali pozimi po ledenih cestah in zasneženih gorah. Toda povsod, kamor so prišli, so zmagovali. Nek večer je v Iowi Run,t Pulliiins zadel sam 75 košev. V Wood-fibiru so zmagali s 112:5. Da bi pri gledalcih preprečili dolgočasje, so začeli Globetrotterji igrati z raznimi triki. Williis Oliver je vrgel žogo v zrak, jo vlovil na hrbtu in jo spustil po dolgih rokah navzdol. Rumt Pulim s je po tej atrakciji dodal še malo stepa iitd. Leta 1940 so si Globetrotterji priborili naslov državnega prvaka v Chicagu pred 2,1.090 gledalci. Začeli so obiskovati velika mesta z novim avtobusom in novimi dresi, iz Super stei.no ve aktovke se je pisarna preselila v 11 elegantno opremljenih sob v Chicagu. Lani so Globetrotterji zares začeli potovati po celem svetu. V Angliji, kjer po-znajo košarko pod imenom »mrežna igra«, im jo ^oje samo žene, so igrali petkrat zaporedoma na razprodanih igriščih. Pariz je za njimi norel, v Nemčiji pa je ob strašnem nalivu prisostvovalo Plavalne tekme v Neipčiji Na plavalnem tekmovanju v Kasslu je na 100 m hrbtno za ženske zmagala Her-bruch z 1:18.1, na 100 m prosto za moške pa Ditzihger z 59.7. Najboljše evropske nogometne reprezentance Ntimtoerški časopis »Šport Magazin« je objavil .matematično« rangi isto 26 evropskih nogometnih reprezentanc za prvo polovico tega stoletja. Sestavljena je bite na podlagi rezultatov, ki so jih reprezentance dosegle v medsebojnih srečanjih. Vratni red je naslednji: Madžarska 22 zmag, dve neodločeni tekmi in en poraz, Italija (20, 2, 3), Avstrija (18. 3. 4), Anglija (16, 8, 1), Švedska (16, 7, 2), Jugoslavija (15, 6, 4). Nadaljnji vrstni red: Škotska, Zahodna Nemčija, Španija, Francija. Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor preSern — Urednišvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal štev. 377 — Telefon štev. 33-85 in 50-09 — Čekovni račun uprave štev. 602-90331-0 — Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 93 din jalo petkrat dalj, kot bi smel trajati postopek^ če bi bile reševalne sani pripravljene in na mestu, mi ni treba še posebej poudarjati. Skratka, to stanje je bilo in je sramotno. Tudi prostovoljnih reševalcev niste vedno tako lahko dobili. Videl sem smučarja, ki je bil na dopustu v Kranjski gori in je prismu-čal na postajo z novico, da leži v zgornjem delu proge ponesrečen smučar. Lahko bi ponesrečencu že sam takoj pomagal in poslal v dolino drugega, manj izvežbanega smučarja, ne pa da se je udobno odsmučal mimo ponesrečenca. Da bi potem zbral ljudi in šel pomagat, se mu tudi ni zdelo. Tedaj je stopil iz vrste naš znam tekmovalec Praček Ciril in pohitel na pomoč ter vodil in sam izvršil transport. Vsa čast Pračku, kateremu ni bilo žal žrtvovati del svojega treninga, ki je bil zanj prav gotovo važen, saj je bilo to celo v nedeljo. V Ljubljani sem že lani začel akcijo za reševalne sani. Vzpenjačo je gradila Smučarska zveza Slovenije, proga je tako rekoč v njeni oskrbi, pojdimo tja. »To ni prav za prav naša stvar, je zadeva zdravstvene službe pri Smučarski zvezi.« S tem odgovorom so me odpravili. Sel sem k šefu zdravstvene službe. »To ne spada v mojo pristojnost, je zadeva Gorske reševalne službe.« (?!) Prav, bom po-dregnil tudi tam. Povsem utemeljeno so mi tam odgovorili: »Gorska reševalna služba opravlja svoje delo v gorah in stenah, v vasi in na standardnih progalj ob vzpenjačah pa naj oskrbi reševalno postajo tisti, ki vzdržuje take naprave, prejema dohodke od njih in to je SK Enotnost, kateri je izročena vzpenjača«. Takoj sem odbrzel k Enotnosti z zavestjo, da sem že bliže rešitvi in na seji sprožil tudi to vprašanje. Rekli so mi: »Mi še nismo prevzeli vzpenjače, tudi voznine še ne pobiramo. Se vedno jo ima Gradbeni servis Fizkulturne zveze Slovenije.« Ali naj začnem sedaj pri Fiz-kulturni Zvezi znova? Kako to, da se tisti forum, ki je postavil vzpenjačo, ne zdrami sam in ne ukrene vse potrebno, saj stoji vzpenjača že tretje leto. Na to sem govoril kar z dvema osebama tega servisa. Obljubili so, da bodo nekaj ' »ukrenili za to stvar«. Dvakrat sem še potem telefonično urgiral in spraševal za rešitev. Nič, nič in zopet nič. Zato vprašam in pozivam javno pristojni forum, naj ne raziskuje, kdo bi moral in kdo je odgovoren postaviti reševalno postajo z vsemi potrebnimi rekviziti ob bukovniški vzpenjači in progi, ampak naj to organizira in postavi takoj, ker je sezona na višku in zadeva zamujena že za tri leta. Jaz sam bi si upal najdalj v enem tednu kot amater sestaviti primerne reševalne sani iz preostalih smuči, kolikor so jih polomili samo v letošnji sezoni na teh terenih, da ne govorim o tem. da zna delati reševalne sani in jih je že tudi izdelal »Elan«. Žrtvujte za te sani vsaj majhen del procenta od in-kasirane voznine. Treba je samo malo dobre volje. Ob standardnih progah imajo v inozemstvu stalne reševalne ekipe, ki zvečer celo pregledajo vso okolico proge, če ne leži morda kak ponesrečenec v snegu, pri nas pa je to vprašanje popolnoma prepuščeno samo sebi. Skrajni čas je, da preneha to sramotno stanje in dobi bukovniška vzpenjača, največja v Sloveniji, vsaj minimum reševalnih rekvizitov, t. j. reševalne sani! Stroški za nabavo prepotrebnih reševalnih sani so v primerjavi z dohodki majhni, pa tudi sicer ne bi smeli biti sporno ali celo odklonilno vprašanje, zakaj kar biti mora, to mora biti, pa četudi je nerentabilno! Guček Sv. Lepa mednarodna zmaga v boksu V Ljubljani že. precej dolgo nismo videli dobrega boksa. »Tnglavane« že dobro poznamo, vemo za njihove dobre in slabe strani in smo menili, da nam kaj novega ne morejo pokazati. Toda to pot smo bili presenečeni. Od svojega zadnjega nastopa so namreč vidno napredovali ne samo v tehničnem znanju, ampak tudi v učinkovitosti udarcev. Vsem se pozna, da trenirajo pod vodstvom dobrih trenerjev in da so pri treningu disciplinirani. Borbe so bile lepe — seveda razen običajnih izjem — in naslov »mednarodno srečanje« jim je dajal še večji mik. Ce govorimo o dvoboju med Triglavom in »Eisenbahnsportvereinom« iz Knittel-felda, ne smemo pozabit; tudi na prvo borbo večera, to je ekshibicijo, kjer je »Triglav« pokazal, da ima dober naraščaj. Menda bo štirinajstletni Gornik po vsej priliki dobro zastopal starejše takrat, ko bo prišla vrsta nanj. Na kratko o boksarjih: Kovaškim pestem Mlkluša Stefana se Avstrijec Hornberger v mušji kategoriji ni mogel upirati niti dve rundi. Mikluš je, kakor še nikoli, pokazal čiste, silovite udarce, ki padajo menda s prav takšno močjo, kot njegovo kladivo po nakovalu. Presenetil nas je Sere met, ki je Avstrijca Pfeifferja I. v bantam kategoriji skoraj spravil v »deželo sanj«. Toda tega se ne bi imel zahvaliti toliko svojemu znanju, kot slučajnemu zadetku v vrsti nepreciznih udarcev. Ima pa veliko fizično kondicijo in se je zato uspešno zoperstavljal boljšemu tehničnemu znanju Avstrijca. Gost Triglava, Zagrebčan Tkalčič, in avstrijski prvak Pfeiffer I. sta pokazala tehnično odličen boks in sta se odlikovala tudi z borbenostjo. Tkalčiču manjkajo samo močnejši udarci, medtem ko Pfeiffer ni bil v najboljši kondiciji. Z malenkostno razliko je zmagal Tkalčič, čeprav je bila po našem mnenju borba neodločena. Menceju, ki se je boksal v lahki, in Prešernu v welter kategoriji se opaža Vilharjev vpiiv. Oba imata strahotno močne, prave »bombarde rske« udarce, bi pa po našem mnenju lahko vnesla v svoj boks malo več živahnosti, ki bi jima tudi pomagala zaključiti večino borb prej, in verjetno zmagati k. o. Sokler, ki je boksal s Krischnikom in zmagal po točkah, je še začetnik in zato tolče dostikrat po nepotrebnem. Omeniti pa je treba velik talent Ljubljančana Eršteja, ki je gotovo eden najnadarjenejših boksarjev Triglava. Starejši in izkušenejši, močnejši in hitri Avstrijec Steller je lahko izvlekel v borbi z njim samo neodločen rezultat, kar predstavlja za Eršteja lep uspeh. V srednji kategoriji smo po začetnih udarcih med Triglavanom Potokarjem in Avstrijcem Osvvaldom pričakovali lepšo borbo. Neodločen rezultat je bil pravilen. Prežel j je v poltežki kategoriji dvakrat šel na tla. Avstrijec Kindler je odličen boksar, ki mu naš zastopnik v nobenem primeru ne bi bil kos. V težki kategoriji ni imel nihče zastopnika. Tako je Triglav zmagal 13:7 in dosegel lepo mednarodno zmago. Toliko o boksarjih. Ljubljansko občinstvo je pokazalo, da je izredno objektivno in je večkrat izžvižgalo sodnike (An-tolin!), če so grešili na škodo Avstrijcev. V splošnem pa mislimo, da bi bilo dobro, če bi kmalu videli v ringu obraze novih sodnikov, ki bi starejšim konkurirali. Svojo nalogo kot sodnik v ringu in kot stranski sodnik je dobro izpolnil samo Pušenjak. ODREZEK ST. 1 IN 2 VPRAŠANJA: L Kateri naš smučar je skočil na veliki planiški skakalnici naj del j brez padca? 2. Koliko znaša priznani svetovni moški rekord v metu krogle? 3. Kako je ime slovenskemu telovadcu, ki je 1. 1922 in 1926 na svetovnem prvenstvu dosegel med posamezniki prvo mesto? 4. Ime kluba, ki je lani osvojil prvenstvo Slovenije v nogometu (v I. republiški ligi)? 5. Kateri slovenski igralci košarke so doslej zastopali Jugoslavijo na mednarodnih srečanjih (navedi samo priimek)? 6. Kdo )e slovenski rekorder v teku na 400 m 6&z ovire? 7. Kakšno ime nosi naša najvažnejša in osnovna telesnovzgojna organizacija? 8. Priimek angleške drsalke, ki je letos zasedita prvo mesto na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju? 9. Kakšno kolajno je osvojila jugoslovanska nogometna reprezentanca na olimpijskih igrah 1. 1948 v Londonu? 10. Katera ailpsika smučarja zastopata Jugoslavijo na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Oslu? ODGOVORI: MARGERT MILLER: 1 Joe Louis Po njem se je začel Joe Louis vesti kakor skrivajoči se mesečnik. Čutil je, da se ne more več bojevati in da oklepa njegovo telo neka neznana in nevidna sila. V tej omotičnosti ni mogel v ringu spoznati niti svojega kota. ... Med širokimi, belimi pasovi je začel zdaj spoznavati samo nekakšno belo senco, ki se je premikala pred njim ... Nekje od daleč so mu zveneli v uho odmevi izpremešanih ljudskih glasov... potem je kakor v snu zaslišal udarec na gong in že se mu je zazdelo, da ga neke orjaške roke potiskajo v kot belega kvadrata,.. potem spet udarec na gong... zoprna senca se spet premika pred njim... Nato začuti težak udarec. Kaj pomeni vse to? ...Potem se čudi temu, kako vefil-a je naenkrat postala njegova glava... in kako težkal V njej nekaj bobni, neprestano bobni... Prenehati? Ne, zdaj ne sme prenehati! Boriti sie mora! Pesti na ajegojvih rokah tioi izpahnjene, človek v beli srajci kriči nanj in ga trga od prikazni pred njim ... Joe stresa z glavo, da bi se rešil te prikazni. Zdaj se pomenkuje s samim seboj: Cernu vse to? Kaj si Storil? Ničesar .ne more doumeti, ničesar razumeti. Prikazen pa se spet premika pred njim, skače s strani na stran in ga udarja. Zdaj zasliši temen, medel šum množice — poraja se v ospredju, izgublja v ozadju... Po tem spanju, ki je trajalo, kot se je Louisu dozdevalo, celo uro, je bil Joe spet na nogah v kotu belega kvadrata. Znova je stopil v njegovo sredino. In zdaj? Zdaj so njegove roke otrpnile v višini prsi. Više jih ni mogel dvigniti, naj je delal, kar je hotel. Ni mogel! Ena njegovih rok se je zvila v pest in se slabotno dvignila v nočni zrak. Toda glej, ali ga ni naenkrat nekaj doletelo? In znova... znova! Te udarce mora pre-nesti! Ne sme se sesuti na tla. Vzdržati mora! Spet močan udarec. Senca gre za njim in mu zadaja krepke udarce. Joe se začenja opotekati. Pada na tla — v temo! Pada mehko, kot bi legal v posteljo. Nekje daleč nekdo šteje: »Ena... dve -..« Joe strese z glavo. Njegovo telo se sunkoma obrne in že leži z obrazom obrnjen v zemljo. 10. Joe začenja znova Kmalu po srečataju je sedel Schmeling na mizi v svojt sobi in se smejal od sreče. Okrog njega in njegovega pritlikavega manažerja Joea Jacobsa se je zgrnila cela vrsta novinarjev, ki so drug za drugim hiteli vpraševati, kaj menita o srečanju, »O svoji zmagi sem vam govori! že prej,« je odgovarjal Schmeling, »toda tedaj mi tega -ni hotel nihče verjeti. Zapomnite si da je dober direkt prava nesreča za takega vašnga boiubarderja, iu vi, kaj porečete na to? Po mojem mnenju je ta človek navaden amater. V šol0 naj $e vrne in naj se tamkaj nauči najprej boksati, ali ne? Mali Joe Jacobs je bil v sedmih nebesih. Ko se mu je posrečilo poiskati Henrika Mc Lemora, edinega novinarja, ki je napovedoval Schmelinogvo zmago, ga je od veselja objel in poljubil... »To je uspeh, dečko! To je uspeh!« Nekateri novinarjev so se Schmelingu opravičevali zaradi tega, ker so napovedovali Louisovo zmago. Eden takih je bil Arthur Siegel iz bostonskega Travelera. Schmeling se je smejal njegovemu opravičevanju in dejal: »Ali res niste mogli uganiti, da bi se jaz, beli mož, ne srečal z Louisom, ko bi ne vedel za. gotovo, da bom porazil tega barvastega boksarja?« Ker so mnogi kadili cigarete, je bila majhna soba prav kmalu napolnjena z dimom. Skozi vencimer se odpirajoča vrata so prihajali dopisniki in občudovalci, ki so želeli videti novega junaka. Schmeling je uslužno odgovarjal na vsa mogoča vprašanja. Eden reporterjev ga je vprašal, kaj meni 0 dveh spodnjih udarcih, s katerima ga je Louis dosegel v osmi rundi. Maks na to vprašanje ni odgovoril, toda nekdo drug, bržkone njegov pristaš, je hitro dostavil: »Tega vendar fantu ne moremo očitati, saj ni vedel, kaj dela. Vsakdo mora to priznati. »Čeprav Schmeling o tem ni hotel reči ničesar, je Louisa pozneje vendarle obdolžil v članku, napisanem za »Saturday Evening Post«, obupnega poizkusa, da bi ga dosegel nečastno. Med tem vrvežem je bijo sturjgte vsg za radijski pre- nos v Nemčijo. Ko je začel Schmeling govoriti, je množica v sobi utihnila. Njegove ponosne besede v domačem jeziku so bile kratke in očitoma polne pretiravanj. Ob koncu oddaje se je Maks ozrl po Američanih, ki so napolnili sobo do zadnjega kotička, in z vzvišenim glasom končal: »Heil Hitler!« Kmalu za tem je sprejel brzojavko s prisrčnimi čestitkami Josefa Goebbelsa m samovladnega ftihrerja. V drugi •sobi nasproti pa Je ležal Joe Louis z nabreklim levim licem in zaprtimi očmi.-Oba palca je imel močno izpahnjena. »Kaj se je zgodilo?« je venomer vpraševal Jacka Blackburna, »Prvikrat si jo pošteno izkupil, dečko,« mu je odgovoril Blackburn. »Skupil si sijajen direkt in to je vse. Kaj bi o tem dalje govorili.« Joe se ni mogel spomniti podrobnosti srečanja. Pre* pričan je bil, da je bil na tleh ne v četrti, ampak v drug1 rundi. Sam ni vedel, da je vzdržal dolgih in naporni11 dvanajst rund. Toda, ko so se mu vtisi s srečanja zače11 polagoma vračati, je začel dolžiti samega sebe, svoj« prenapihnjeno samozavest. Prinesli so mu tri ledene ob* kladke in mu jih -položili na glavo, da bi tiše počival prej prišel do moči. Medtem se je v sosedni sobi zbral0 nekaj novinarjev, ki so nekaj na tiho govorili z Johnom Roxboroughom. Joe je slišal nekaj odlomkov njihovega pogovora. Nenadoma se je dvignil s svojega zasilneg® Vežišča: »Ali je res, da sem dosegel Stiunelinga nečedno?*, J® vprašal manažerja, (Dalje prihodnjiki I «