ftfk pr»»nik<*. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uiodalškl tai npravniškl ptost S447 S. UwwUU Ave. Offioe of Pub 1 loo ti on i MH South Lewndale Ara. Telephon«, Rockwell ISM .TEAR X** tete jo fUOS JUHtT M. 1M>. «I «M tfca Amt oi Cimie «f Ktu* •. llrt. redovanje za mir v ŠpanijJjpadlo v vodo -¿Ieiko-francoski načrt je bil, da Franco in Csbtllero odstopita in da general Miaja stopi na čelo "začasne koncentrirane vlade." Mednarodno pomorsko patrol jiranje španakih pri-itanišč. Nove ofenzive španske ljudske milice CHICAGO» ILL., PONDEUEK. IS. APRILA (APRIL W, 1»37 Acceptoaeo for moiling at apodal rato of postage provided for Subscription «6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER, 78 in section 1101, Aot of Oot. 4, 1917, author lied on Joao 14, IMS. MADRID, 18. apr. — Štiri letala Heinkelovega mo-D bila včeraj sestreljena v okolici Teruela aever-ino od Madrida.—Ljud-poroča, da je danee ijito organizacij* vo-Madridu; čez 60 oaeb „ aretiranih in med temi o več katoliških duhovnov, menih iz Italije in 12 ,—li liondona je prišla da ho voditelji angleške ske stranke (levo krilo) >ii parnik, s katerim name-injo dovažati živila v Bilbao. te akcijo bodo preidtusilft »t angleške vlade, ki je a, da bo zaščitila angleške ki bodo prekršile fafii-blolu*k» v Biskajskem London. 17. apr.—Načrt med-odnep nevmeševalnega od-v Londonu za dosego miru paniji je včeraj padel v vo-Obe španski stranki, Ijud-vlada v Valenciji in general nco, sta ga zavrgli. Načrt, ga «prožili neki angleški in oski diplomat je in katere-»ta po neki nepotrjeni vesti Uk-elu odobrila tudi Mussoli-in sovjetski poslanik Majski Londonu, se je kuhal zadnjih i dni. Skama se je porodili motivacije, da »ta danes o-ipanska tabora enako močna d« je popolna zmaga nemogo-ni tej ali oni strani in vojna »trajnimi žrtvami se lahko vle fe eno leto; izhod s te mrtve ke bi bil, da Francisco Fran-vodja fašistov in Caballero, wija ljudske fronte, odstopita n da general Miaja, zdajšnji ¡¡kovni poveljnik ljudske arma-k organizira "začasno in kon trtrirarno vojaško vlado" iz zaupnikov vseh strank, ki so za »hranitev španske republike. Ko *bil> predlog sporočen Francu in Cabslleru, sta ga oba ta-' ») odklonila; prvi ga je odbil iz >rincipa, drugi pa iz razloga, ,mai° «tranke ljudske fron-1 dam'K dobre pogoje za zmago m kakšnega kompromisa. lendon, 17. apr. — Odbor za Mnarodno blokado Španije je "ounil vse priprave in pomor-««trais začne s službo 19. a7 n» " polnoči. Straža je ori ¡»'»urana iz angleških, franco-*'h. »talijanskh in nemških boj-" ia,l,J. ki imajo ustaviti in r atl v Nunskih vodah vse *n'*ke in tovorne parnike Ur "*wbeti, «i« ne l>o na njih pro-^¡oljcev ali bojnega materiala Ut ali ono stranko na Span-Zamiki z ameriško za-v" »»"do tudi preiskani. Od-' * l,|„kado k nj Hklen|l nj_ E* ka7ni za kr4it«Ue 17. apr. - Ljudske i rt? V"01* včeraJ ^šale ** fk»'"tom. ki so priprav-JV r«;'ofenzivo n. severno- C.l 2 raz- k Vrt vlakov i vojaštvom, v ja- ^ ,n 'adn» topničarji so ne-- it« obstreljevali to ' r'«*ko\anih napadov Ns madridski fronti 7no vrše boji za hriba m Aguil * od mesta. Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnji petek je umrla Helen Golob, stara 60 let in doma iz Trbovelj. V Ameriki je bila 33 let. Bila je članica društva 131 SNPJ in zapušča sina, štiri hčere, vnukinjo in brata (Pavla Bergerja), v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Truplo pokojnice je bilo odpeljano v La Salle, 111., kjer počiva njen moi in kjer je družina prej bivala, in pokop tamkaj se vrši danee. Kje je U rojak? Westmoreland, Pa. — Joseph Pucel, Box 42, Westmoreland, Pa., bi rad izvedel, kje se nahaja rojak Frank Kmetič. Svoje-časno je bil v državi Coloradu. Išče se zaradi neke važne zadeve. Ce kdo ve zanj, naj pošlje njegov naslov zgoraj omenjenemu rojaku, ki bo pošiljatelju zelo hvaležen. Samomor starega delavca Herminie, Pa. — Pred kratkim je izvršil samomor Louis Ce-rar, star 59 let in doma iz Rače pri Kamniku. Bil je Član društva 87 SNPJ in tu zapušča družino, šestero otrok. Oblek Chicago. — OL urad SNPJ in uredništvo Prosvete je zadnji petek obiskala Olga Batler Iz Dulutha, Minn. Nov grob v Jolietu Joliet. — Pred nekaj dnevi je podlegel operaciji John Strle, doma yi Dmova od Leskovca pri Krškem. Tu zapušča ženo in pet sinov, v Rockdalu brata, v Kanadi drugega brata, v Depue-ju, 111., sestro, v starem kraju pa starše, tri brate in dve sestri. Bil je 16 let član drufttva 115 SNPJ. Veatl iz Clevelanda. Cleveland. — Avto je povozil 15-letno Olgo Merhar. Deklica ima zlomljeno levo roko in težke poškodbe na glavi. — Illja Su-mina, Hrvat, je bil zadnji četrtek ubit pri delu v tovarni. Zapušča ženo in hčer. — Poročila sta se Joseph Grom in Angela Bukovnik. Nevesta je hči Petra in Mary Bukovnik od društva 58 SNPJ. Novoporočenl par se jo odpeljal v Washington, D. C. Obilo sreče! Velik stavkovni ▼al zajel Poljsko Več ko 100v000 delavcev v konfliktu z delodajalci Varftava, Poljaka, 17. apr. — Stavkovni val je zajel poljske industrije in se še vedno razširja. Komaj je ena stavka poravnana, že izbrshne druga. V nekem premogovniku v bližini mesta Katowice so rudarji oklicali gladovno stavko. Zabarikadirali so se v jami in zapretili, da se ne bodo umaknili, dokler ne izvoju-jejo višje mezde. Sedeča rudar-»1 a stavka je izbruhnila v premogovniku v Brzezinyju. Več ko 100,000 delavcev je za-vojevanih v stavkah, ki so para-lizirale veliko število industrij. Celo židovski rabinci v Varšavi so zapretili s stavko kot protest proti znižanju plače. V Krako-vti stavkajo stavbni delavci, v Vilni pa čevljarski. V tekstilnem diatriktu Bialystocku je za-stavkalo 5000 delavcev. Vladni uslužbenci so tudi zagrozili z o-klicem stavke, če ne bodo dobili zvišanje plače. Vlada je posegla v situacijo in skuša uveljaviti zakonodajo, ki naj bi pospešila pogajanja med delavci in delodajalci, da se tako omeji stavkovni val. 2ene rudarjev, ki so zavojevani v gladovni stavki, so včeraj naskočile na stanovanja rudniškega inženirja in razbile pohištvo. V akcijo je bila pozvana policija in sledila je bitka, v kateri so bili trije policaji ranjeni. Pozneje je policija aretirala 30 žensk in jih odvedla v zapor. VRHOVNO SODIŠČE Avtna stavka v Ka Stalin ni kriv birokracije, pravi Trockij Mexico City, 17. apr. — lx*>n Trockij je včeraj rekel pri nadaljnjem zaslišavanju pred ne uradno ameriško komisijo, da boljševiški diktator Stalin ni zakrivil birokratičnega zla v Sovjetski uniji. To zlo, je nadaljeval Trockij, je rezultat zgrešenega sovjetskega sistema. Trockij je tudi rekel, če bi imeli Rusi izbirati med diktatorjem Hitlerjem in Stalinom, je bolje, da obdrže Stalina. Ameriška preiskava moskovske obtožnice napram Trockfiu traja že teden dni. * btki. ijni za h severno-Vsi poskusi (1* >»i obnovili zvezo z 1 Etičnimi četami parku Caaa de izjalovili. — Nm V1' vladne čete o-*vlj«v visoko go-r" na vrhu v o-I •'« samostan Tti in «K. tllinoiško eodiiče prepovedalo loterijo Springfleid, III., 17. apr. — Državno vrhovno sodišče je odobrilo odlok čikaškega sodnika G. C. Niemeyer ja, da ta koz van i bančni večeri v kinoglcdališčih so nelegalna loterija. Sodišč? pravi, da je ta loterija direktno kršenje temeljnega zakona. Pri-zlv proti odloku sodnika Nie meyerja je pri državnem vrhovnem sodišču vložila Iris Amüsement korporacija, ki lastuje gledališče na 5743 Chicago ave. Priziv te korporacije ao podprli lastniki 35 drugih gledališč. se je branil osem mesecev in zdaj je padel. — Na biskajski fronti so ljudske čete reokupirale viši ne Salbi, pet milj južno od Do-ranga. in pognale fašiste nazaj; te višine ao zadnje dni fte trikrat menjale gospodarja in Izgube na obeh straneh so aelo v rliksJMMMBHM t> SE OBRAČA PO P0-LmČNEMlVETRU Vzdržanje delavskega zakona dfcje novo moč kongresu ODLOČIL JE EDEN SODNIK Waahington. i- (FP) — Po dolgih desetletjih trdega in dostikrat obupnega boja je glas ameriškega delavstva končno prodrl tudi do vrhovnega sodišča Združenih drŽav. Dolga desetletja mu je zanikalo najele-mentarnejše pravice kot mezdnemu delavcu, pravico do več solna na svetu, več pravic v industriji. Vselej, kadar je kongres sprejel v preteklosti kakšen važnejši delavski zakon, gu je vrhovno sodišče iz principa proglasilo za neustavnega. Reakcionarna večina je navadno vedno operirala na principu, da Amerika pripada izključno — kapitalistom in privilegiranim slojem sploh. V svojem epehalnem odloku — burbonsko časopisje ga smatra za revolucionarnega -- o Wagnerjevem delavskem zakonu je večina sodišča prošli ponde-Ijek končno priznala, da ekonomsko življenje Amerike ni statično in da v tem življenju igra veliko vlogo tudi delavstvo. Priznala je še več, in sicer to, kar ve vsak 12-letni otrok: da se ameriške manifakturne industrije ne končavajo ob nevidnih političnih mejah posamezne izmed 46 držav, marvaf da segajo preko teh umetnih meja in da ima kongres pravico — končno! — posegati v te industrije in delati zakone v interesu proletariata. Kongres je do zdaj imel to pravico le v zvezi z meddržavno transportacijo in komunikacijo. Izven tega področja je vrhovno sodišče od vsega začetka do zadnjega pondeljka zanikalo kongresu pravico vmešavanja v industrijsko življenje dežele, in sicer posebno še, ako je to vmešavanje šlo za prkektlranjem izkoriščanih, fte nNtolgo, komaj eno leto, ko je vrhovni tri-bunal zanikal celo državnim le-gislaturam pravico do spreje- (DolJe ns ft. strsni t muK grt h konca BO ORGANIZIRAL TELEGRAFISTE Sporazum med uradniki korporacije in pred-^ sednikom unije Oahawa, Ont., Kanada, 17. apr. — Izgleda, da bo stavka v tukajšnji tovarni ' korporacije General Motors, v kateri je prizadetih 3700 delavcev, kmalu poravnana. Avtna unija je na pritisk Mitchella Hepburna, premierja province Ontario, odločila, da se Hugh Thompson, organizator CIO, odstrani kot posredovalec v tem konfliktu. Thompsona, ki je angleški podanik, je premier nazval "iu nanjega delavskega agitatorja." Zaključek, da se Thompson umakne s potorlšča, je bil sprejet na masnem shodu stavkar-jev, na katerem je bil glavni govornik Homer Martin, predsednik unije združenih avtnih delavcev. On je povedal, da je sklenil dogovor s uradniki kor poracije General Motors v De-troltu, ki med drugim določa obnovitev pogajanj, da se spor čimprej konča. Ker so skoro vsi delavci v kanadski tovarni General Motors organizirani, bo korporacija morala priznati u nijo kot predstavnico delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Kon ferenca med reprezentanti unije in uradniki korporacije, katare se bo udeležil tudi premier Hep-burn, ae prične danes. Hepburn je dejal, da ns bo razpustil 400 policajev, katere je mobiliziral za zatiranje morebitnih izgredov v Oshawi, čeprav znamenja kalejp. da bo stavka kmalu končana. lf0dslej naprej se ne bom več zanašal na federalno vlado, da bi ta vzdrževal red in mir v tej provinci," je rekel premier. Hepburn se je zapletel v konflikt s kanadsko vlado, ker nI hotela podpreti stališča, ki ga je zavzel v stavki avtnih delavcev v Oshawi. On se je postavil na stran korporacije General Motors v tem konfliktu. . Homerja Martina je pozdravila množica 3000 atavkarjev, ko je včeraj dospel iz Detroita v Oshawo, kjer Je potem govoril na masnem shodu avtne u-nije. LEWIS0V ODBOR Predsednik parobrodne družbe zahteva volitve NOVE AVTNE STAV-KE V DETROITU New York. 17. apr. — Stavka radiooperatorjev In mornarjev pri International Mercantile Marine Co. je bila včeraj poravnana s posredovanjem pokrajinskega odbora federalnega delavskega razsodišča, nakar je la razširi vpliv te organizacije, je Szalasu resignlral Is armade kot major. Vlada je včeraj raipuatl-la njegovo organizacijo, ker Je ogražala Javni red in mir. Njen cilj Je bil nacljska diktatura, ki naj bi se naslanjala na Boga, kmeta In vojaštvo. Aretirani komunisti 40 obtoženi, da so skušali ustanoviti organizacijo, ki naj bi oživela komunistično gibanja na Ogrskem* Ta grupa — pravi policija Ja vodila avoje akcije po navodilih, katere je prejemala It Moskva. (Narisal Jerger.) Načrt minimalne met» de »prejet v N. Yorku Albany, N. V.. 17. spr. — Višja državna zbornica Je z 42 proti enemu glasu sprejele zakonski načrt mlnlmaln« mezdo za žensk«*, ki so uposlene v newyorAkih industrijah. Načrt vsobuje glavne provizije Wsldovega zakons. ki gs je federalno vrhovno sodišč* proglasilo za neustavnega, kakor tudi določbe Washington-i slt«*ga zakona, katerrga j* 1" ditče nedavno podprlo. Naciji se spet zgražajo nad Ameriko Sedeče stavke in Unča-nja zamorcev Berlin, 17, apr. — Nacijsko časopisjo je zo|>et pokazslo na sedeče stavke in linčanje zamorcev v Ameriki In se norčuje It razmer, ki to dovoljujejo. "Kakšna Je prav za prav ameriška demokraeljii, ki trpi take stvari?" vpraAuieJo^ V NemčljVkJer vladajo nad-JI, Je situacIjA drugačna. Nemški delavci so zadovoljni, nepo-koja nI, ker vlada ščiti pravice delavcev in delodajaleov. Uredniki nadjskih listov kritizirajo tudi prijateljstvo, ki ga ameriške vlads Izkazuje Židom. Film, ki so ga kazali v neki newyorški cerkvi v zvezi s kampanjo zbiranja sklada $400,000 v pomoč ka-toličsnom, ki so morali poliegni-ti Iz Nemčije, je nacljski tisk nazvsl židovski film, lažnjivl film s protiuacijsko propagsn-do. "ftidje v Ameriki širijo sovraštvo proti nam z oltarja!" so križali veliki naslovi v nacijskem časopisju. Vse te itacijske demonstracije proti Ameriki ao izraz nacijsko-ga sovraštva napram demokratičnim državam, proti demokratičnim sistemom na splošno. Odkar so se Amerika, Anglija in Prsncija združile v denarnem bloku, da stabilizirajo valuto, nacijsko časopisje vedno piše o polomu demokratičnih vlad. "V teh državah Izgubljajo kmetje svojs |iosestva, delavci zaslužek in Industrijcl tovarne," kričijo uvodniki v narijskem časopisju. Najbolj glasna v obsojanju demokratičnih držav, sedečih stavk in liti« uit j v Ameriki )e Nstional Zeltung. Hitler ima ljubezensko afero s Polo Negri Varšava, 17. apr. — Včeraj sta bila zaplenjena dva poljska časopisa, Kurjer i'odzlenny In Ag<*ncia Agrarna, ki sta poro-čals, da ima nemški diktator Hitler intimno razmerje s poljsko filmsko igrslko Polo NegrL PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •umlo im lastmika su»vbmst rotpoim 4komotb S* MAMUUMB I to I« NantolM. « Un«M< ■!■■ ma mm uraaal - Mhm»1|" •» mmmmmv artiste «tU m» to tend Otte M Marte teto. M—, to*, will to lato»* •ate to PROSVETA urtet Napadi na CIO Ali je Lewisov Odbor za industrijski unioni-zem komunistična organizacija, odnosno ali ta organizacija jadra v komunistične vode in pod kontrolo komunistov? William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je že dvakrat ali trikrat odgovoril na gornje vprašanje: Yea. Matthew Woll, podpredsednik AmeriAke delavske federacije in Greenov bratec, je ves srečen, če more izjaviti kaj takega. Enakega mnenja Je tudi Hepburn, predsednik provinčne ontarijake vlade v Kanadi, tepenl "father" Coughlin, ki včasi ie kaj čivkne il avojega političnega groba, Hearatov tlak in sploh vsa burbonska žlahta na ameriškem kontinentu. Dokler to pravijo le burbonci, ni zadeva vredna nobenega uvaževanja. Bui4jonct oatanejo burbonci. Pred vojno je bilo burboncem vsako agresivno delavsko gibanje "anarhlatlčno" In če bi bil John l*wis takrat tako agresiven kot je danes, bi bil tudi on "anarhist". Po vojni oziroma po ruski revoluciji je pa burboncem vsa-ko agresivno delavako gibanje "komunistično". Sploh je vae, kar jim ne ugaja, v zvezi a komunizmom. Ne amemo pozabiti, da je bil tudi prezident Roozevelt do zadnjega novembra "v zvezi a komunisti" In njegova novodealska stranka Je bila "komuniatična". Zadnje predsednike volitve so pokopale to absurdnost in tudi burbonci al ne upajo več bleknlti, da je v Združenih državah 27 milijonov komunistov, ki ao volili Rooaevelta ! Več pozornosti zasluži Green, kadar klepeče o "komuniatičnoat!" CIA. Green bi lahko vedel bolje, saj so burbonci ne samo enkrat vrgli senco komunizma tudi na njegovo ADF. A tudi Greenu ni toliko zameriti, kajti do mozga Je prelet a konaervativnoatjo, Je dostikrat v bur-bonaki pajdaši j i in lahko se je nalezel bolezni, da vidi v vsakem grmu komunističnega zajea. Zelo smelno pa je, kadar se napredni delavsal voditelji, ki veljajo celo za radikalce, spotikajo nad spMnim gibanjem indus!rijakih unij CIO pod pretvez<» "komunistične nevarnosti". Kadar pridemo tako daleč, se je treba resno vprašati, koliko resnice je na tej nevarnosti. Bedak bi bil, kdor bi tajil, da ni komunistov v unijah CIO. Da, ao in tudi aktivni so tamkaj — obenem ji* pa dejstvo, du CIO ni kakšna skupinica političnih radikalcev, pri kateri je j>ešči-ca komunistov že odločujoča sila, marveč Je to masno gibanje dveh ali treh milijonov delavcev in v tej ogromni masi peščlcu komunistov ne pomeni nič. In ko CIO naraste na pet In deset milijonov članov, ne bodo vsi komunisti v Ameriki predstavljali v tej masi niti ene tisočinke odstotka! Smešno je t ure j. če kdo trdi, da Je CIO ko. munističn«) gibanje ali da postojl nevarnost, da bodo komunisti osvojili in izrabili to gibanje za kakšno nasilno revolucijo. TakAno besedičenje je navadiio čvekanje brez glave in repa. To bi ar reklo, da milijoni ameriških delavcev nimajo nobenega lastnega razuma in lastnega pogleda na razmere in da jih lahko vleče za nos nekaj tisoč agitatorjev. Končno Je organizacija bolj ali manj izraz svojih voditeljev. In kdo so voditelji CIO? Komunisti? KajAe! Ali je Lewis kakšen komunist? Kajàe! I**in ni prav nič radikalen; ediya njegova radikalnost Je v tem. da je pravočasno spoznal potrebo industrijske forme delavskih unij. V političnem oziru Je l.ewi« velik konservativec, ki se nI še danes odločil niti za samostojno delavsko stranko. To velja tudi za veliko večino ostalih voditeljev unij CIO Izjem* Je nekaj socialistov, ki organizirajo delane za CIO In (»omagajo pri sedečih stavkah, dočlm Je med lokalnimi voditelji lahko tudi nekaj komunistov. Na splošno vse to nič ne pomeni, ker lokalni voditelji morajo izvrševati skici* večine in sklene eksekutiva. ki je konservativna In po demokratičnem ustroju organizacije ne more bjti diktatorična. Naj burbonci — in z njimi vred rleprl, ki Imajo stare predsodke — te tako vpijejo, da CIO vodi diktatura, je takino vpitje demagogija. Toliko čaaa. dokler mi unije CIO demokratično organizirane |n usmerjen? demokratičnimi cilji, je \aaka trdite*. <1* - , diktatorične in komunistične — golo obrekovanje. Ce na U način obrekujejo CIO burbonci, je to razumljivo in delavci ae ne smejo utirati nanj; če pa to govore delavci in koneervatlvni vaditelji, tedaj Jih je treba zavrniti kot obCalo-vanja vredne. Glasovi iz naselbin Dopisi ten ae maešije Cuddy, Pa. — Z veaeljem čl- tam dopiae naAih naprednih ten, a katerimi ae zadnje čaae pogosto oglašajo v Prosveti. V njih razpravljajo o raznih vprašanjih, dnevnih dogodkih in domačih prireditvah. Na vrsto pridejo ae-veda tudi vesela presenečenja a-I surprise parties, ki jih prire-rajo avojim prijateljem rojaki in rojakinje. Tako bom atorila tudi jaz. Ena mojih hčerk — Imam itlri — se je učila za bolniško strež-nlco v bolnišnici Bellevue v New Yorku, ki je ena največjih v i-menovanem meatu. To Šolo Je absolviraia dne 26. januarja in dne 4. marca je dobila diplomo. Pisala nam je, da bi rada vide-da ae bi kdo iz druilne ude-ežll slavnostnega dne, ko bolničarke dobijo diplome. Rada bi videla, da se udeležijo atarši. Z veaeljem sem zasedla aVtobue družbe Greyhound v PIttsburghu. Mož je ostal doma, češ, če greva oba, bo malce prenerodno, zato naj grem kar sama, saj ae pa kot mati tudi bolj razumem na take stvari, je dejal on. Ko sem prišla v New York, ao me ljubeznivo sprejele moje Werke, od katerih sta dve orno-ženi. Peljale so me v bolniško dvorano, ki je bila lepo okrašena z zelenjem in cvetjem. Navzočih je bilo že večje Število sorodnikov mladih bolničark-graduantk. Nudil se nam je lep prizor. Ob do-očeni uri so počasi In dostojanstveno korakali po vrati n»jvW-Jl zdravniki in profeaorjl medicine newyorškega meata, ta njimi učiteljice in glavne atrežnice n bolničarke vsakega letnik», nazadnje pa graduantke v snežnih uniformah in z rožami na prsih. Rože so bile znak grsduira-nja. Sledili so razni govori o pomenu strežništva in zadevnega aistema. Prve strežnice ao ae izučile In izvežbale v tej boloiinici eta 187», torej pred 64 leti. Diplome je delila načelnlca atrežnic Blanche E. Edwards. Razločno in glasno je Izrekla ime Louise Gallic ter obenem rekla, da z veseljem naznanja, da je bila Louise najboljša strežnica oziroma učenka pri bolniških posteljah in ji poklonila prvo nagrado v vso-ti $26 v priznanje. Naša Lojska se je odlikovala tudi pri raznih drugih delih in opravkih in je zavzemala prvo mesto med 84 učenkami. Seveda je bilo to izredno veselo presenečenje za vse naa in zanjo, kajti tudi ona ni vedela, da bo absolvirala bolničarsko šolo z odliko. Po končanem programu nismo mogli do nje, kajti o-krog nje so se zvrstile in atrnile součenke in yrijsteljlce ter ji čestitale, Selo potem smo prišle me na vrsto in ona nas je peljala v jedilnico, kjer je bila pripravljena pojedina. Vsaka gra-duiranka je imela mizo zase in za svojce, stregle pa so učenke. Mize so bile ozaljšane s cvetjem. Zdraven je plesna dvorana. Vse to se mi je zdelo, kakor bi videla v sanjah. Moja hčerka, četudi je Ae mlada, stara komaj 21 let, Je že instruktorica v učnem oddelku. Vrnili smo se na stanovanje moje starejše hčerke. Pogovar-ali smo se o prijetnem dogodku, ker smo bili vsi tako presenečeni, najbolj pa jaz, ki sem prIAla z daljne Penne. Seveda je bi-a Lojska tudi vesela natejra prihoda in pa svojega uspeha. Ko sem bila v Neu Yorku, se 1t>l rada udeležila seje društva št. M SNPJ dne 7. marca, o kateri sta bili obveščeni moji hčerki, toda žal se nisem mogla in članstvo naj mi oprosti. Tisti dan smo namreč imele malo partijo v porast naši graduantki. Na-vaoča sta bila tudi oha moja zeta, ker sta bila baš prost«, drugače morata delati. Naslednji dan, dne H. marca, aem se odpravila vesela proti domu. četudi so me hčerke silile, naj ostanem, da mi I »odo razkaiale razm* zanimivosti v New Yorku Videla sem najlepši prizor, ko sem videla hčerko Ixniiae. ki Je gradulrals a odliko izmed 114 učenk! Naj pripomnem, da je moja najstarejša hčerka Mary, kl je omoše-na. tudi bolniška atrelnica. Ona je graduirala 1. 1926 v bolnišnic! Bt. Francis v Pittsburghu. Seveda je vsled tega zamogla dati sestri Louiae mnogo nasvetov ter ji tudi gmotno pomagala za-čusa šolanja. Za veseljem žalost pride, ali pa obratno. Dan pred mojo vrnitvijo se je namreč moj mol ponesrečil v kleti, ko Je Šel po premog in je mislil, da Je le na podu, pa je bila še ena atopnica. Tako je padel na neko prazno posodo in si zlomil rebra. Našla sem ga v bolečinah v postelji. Veaelje se Je spremenilo v žalost In skrb. Kljub vsemu temu pa je bil on vesel, da sem fii vrnila in mu atregla. Naj omenim, da je moj mož prišel na Cuddy leta 1907, torej pred 80 leti, in k društvu št. 6 SNPJ Je pristopil istega leta, predno je bila SNPJ inkorpori-rana. Deaet let pozneje ae je u-stanovih društvo 319 SNPJ, h kateremu je tudi on prestopil. To društvo letos pražnuje svojo 20 letnico. To bo na Delavski dan dne 6. sept. Torej je moj mož član SNPJ 80 let in njegova cer-tifikatna številka je 3849. Vsa naša družina, 10 po številu, je zavarovana pri SNPJ. Pšullna Galičič, 319. O stavki pri FaneteeH No. Chlcago, M- — Vaak dan težko pričakujem, kdaj pride Prosveta in vselej najprej preči-am dopise iz raznih naselbin ter /edno pričakujem, da bom opazila tudi kak dopis iz naše naselbine. Toda iz naše naselbine ni nobenega glasu. Morda si rojaki Irugod mislijo, da nas je strupeni plin v zadnji stavki pri Fan-iteel Co. ugonobil. Toda temu ni tako. Stavka se je pričela 17. februarji, ko so po končanem dnevnem delu vsi delavci ostali v tovarni in oklicali sedečo stavko. Ze drugi dan so deputljf prepovedali donašati atavkarjem živila in časopise, zvečer pa so nekateri svojci in prijatelji atav-karjev dobili dovoljenje, da ao dostavil) nekaj živil. Ko pa smo dne 19-. feb. zjutraj prišli prCd to-varno, se nam je nudil žalosten pogled. Skoro vsa okna so bila razbita od plinskih bomb, ki so jih zjutraj deputiji in šerifi metali med stavkarje skozi okna, misleč, da bodo a tem stavkirje prepodili iz tovarne. Toda stav-kar j i so ostali na avojem mestu kljub mrazu, ki je vhajal skozi razbita okna. Okrog tovarne Je bilo vse polno policajev in poboj-nikov z bati v rokah, kakor da bi pazili na kakšno zverino. Tudi tretji dan stavke nam niso pustili, da bi stavkarjem dali živila in edejo. Le kadar se je ta ali oni deputij odstranil, je kdo Izmed stavkarjev vrgel vrv skozi okno čez ograjo in simpatičarjl so privezali n» vrv omot, da ga je (K)tegnil v tovarno. Zaradi boljše varnosti pred deputiji so bili val stavkarjl v drugem nadstropju. Naslednje dni niso več branili donašati hrano in druge stvari: električne svetilke, petrolej za poči, posteljne odeje, stara aagrlnjala in papir, da so o-kna zamašili, pa tudi radio so dobili, tako da ao bili precej dobro 1 preskrbljeni. i Tako je šlo osem dni, kar je bilo v splošno zadovoljnost stavkarjem In nam, ki smo imeli svojce na stavki. Deveti dan pa je kompauija uprizorila drugi bombni plinski napad na ta način, da ao postavili nekak "oklbp-ni" stolpič z majhnim oknom, ki !Je segel do drugega nadstropja in tako spustili v tovarno toliko Thomas Kennedy, tajnlk-bla gajnlk rudarske unije UMWA. smrdljivega plina, da ubogi trpini niso mogli več vzdržati inso prišli ven. Deputiji so se čudili, kako so mogli stavkarji vzdržati tako dolgo napram tolikim količinam žgočega plina. Cim so stavkarji zapustili tovarno, so že bili pripravljeni ske-bi, da gredo opravljat umazano delo in krast kruh poštenim delavcem. Izmed stavkarjev se jih je le malo izneverilo in med temi je par Slovencev. Enemu nI zameriti, ker je propallca in se baje še hvali, da brez skrbi spi, ker ima policaja, da straži njegovo hišo. Da bi le vedno oko postave pazilo nanj, bo vsaj sosedom delo prihranjeno, kadar se mu bo spet slama vnela v glavi. Za drugega pa je škoda, bi človek rekel, ker je katoliški mož, pa si Je nadel ime skeb. Se njegovi o-troci čutijo na sebi madež izdajalca delavcev. Stavka še ni končana in večinoma se stavkarji trdno držijo ter pričakujejo zmage. Poročevalka. Pomoč španskim delavcem Cleveland, O. — Sedma pošilja-tev odbora elevelandake federacije SNPJ v pomoč braniteljem španske demokracije. Darovali so 'sledeči po $5: Rose Jurman in slov. pev. zbor Sloga; po $2: Blaž Godec; po $1: John Vitez in Charles Vrtovšnik. Skupaj v tem izkazu $14. Zadnji izkaz $446.98. Skupaj s tem izkazom $460.98. Zgoraj omenjenim prispevate-ljem se v imenu protifašističnih boriteljev v Španiji iskreno zahvaljujemo, tako tudi onim, ki so prej darovali in so bila njih imena že priobčena. Upamo, da boste stali na strani delavskih bojevnikov v Španiji do konca njih zmage v moralnem in gmotnem oziru, kajti njih zmaga je tudi naša zmaga, njih poraz tudi naš poraz! Za odbor elev. feder. SNPJ v pomoč braniteljem španske demokracije: Andy Božič, predsednik, Anton Crtalič, blag., Louis Zorko, tajnik (6409 St. Clair a ve.). ■p. S.—V pismu, priobčenem v "E." z dne 13. aprila, ki so ga poslali v priohčitev naši lastni slovenski rojaki, ki se bojujejo na strani španskih delavcev v Španiji, je razvidno, da pogrešajo stvari, kot so: cigarete, tobak, cigare, milo, čokolado, konzerve, žepni nož, zobno pašto, električne svetilke itd. Vprašujejo, če bi jim rojakl-delavci iz Amerike poslali te stvari, zakar jim bi bili zelo hvaležni. Moje mnenje je in to tudi ia-kr« no priporočam slovenskim o-lifOM jugoslovanskim delavcem v Ameriki, da se skušate grupirati v skupine in vsak naj nekaj oriapeva. Pooblastite dva ali tri, ki naj gornje stvari kupijo in od-oošljejo na naslov: D. C»ust Inčič, Plačo Altocano 2 E. Albacete, *pain, ali pa na naalov L. Illič, "•laco Altocano 2 E, Albacete. ipain. Napišite jim tudi vzpodbudno na katerega je priporočljivo. da se p0d|flfcejo vsi darovalci. V paket prfibftfte tudi kopijo protifašističnega lista. Rojaki delavci! Pomagajmo jim, kajti oni so nam v ponos! Loulft Zorko. PorotUo ln zahvala Clevetaftd, O. — Ko človek či- ta dnevne novice, si večkrat misli, kako se vse spreminja med nami. Večkrat sem mislil, da se bom oglasil z dopisom, pa sem vedno odlašal, sedaj pa je slučaj nanesel, da pišem. Pred kiratkim sem prejel brso-Javko iz La Salte, 111., d» je frm umrla moja sfestra Marija, omo-šena Mrsak, ki je bolehala nad leto dni. Doma Je bila Iz Doljne Straže pri Novem mestu na Dolenjskem. Mhogo rojakov ji je šlo na roko zs£asa njene bolezni in so ji skulali pomagati v trpljenju. Iskrena hvala rojakinjama Bučar In Dular za postrežbo, pozabiti pa ne smem tudi mojega svaka. On je že 11 let zapisnikar društva št. 2 SNPJ. 2al, da ni imel svoje soproge pri nobenem podpornem društvu, kar bi otrokom pomagalo glede pogreba. To me je'seveda le bolj uža-lostilo. Vele me dolžnost, da se tamkajšnjim rojakom zahvalim za pomoft in tolažbo ob njeni smrti. Udeležil sem se njenega pogreba. Pokopana je bila na slovenskem t»kopališču, road 51. Kar se tiče tamkajšnjih delavskih rattaer, sem opazil, da so slabše kdt tukaj, četudi so dobro organiiiMMii. Opazil sem tudi, da so na društvenem polju selo aktivni, imajo več organizacij, čast pa dela naselbini najbolj Sloven ski dom, na katerega so pač lahko ponosni vsi Lasallčanil Njihov dom letos slavi 20 letnico in tam imajo društvo št. 2 SNPJ, kar znači, da ao se zgodaj organizirali. Pri SNPJ sem član ie 27 let. Poadrav in zahvala vsem skupaj v La Sallu ! Frank Misich, 158. Pomoč španskim delavcem McKeee Ročka, Pa. — Društva 125 HBZ, 210 SNPJ in 4802 IWO priredijo skupno zabavo z igro v Ukrajinskem domu na EUa in Munson ave. v soboto dne 24. a-prila ob 7.30 zvečer. Dramsko društvo Bratstvo iz Pitttburgha bo uprizorilo šaloigro "Telefon", govoril bo Josip Rajnovič in sbor Bratstvo iapoje par pesmi, nakar bo sledil ples ob zvokih mešanega orkestra. Vabijo se vs jugoslovanski okoliški naseljene!, posebno pa članstvo omenjenih društev, da se udeleži v velik številu, kajti prebitek prlred je namenjen španskim delavce Obenem naznanjam, da amp^Vl sti namen nabrali vsoto $62.80, ki je bila poslana na pristojno mesto. Joelp Tačkovlč. Tonetu Puahavarju v spomin Milwaukee. — Ni se rodil z zlato žlico v ustih in ni trgal hlač po klopeh tistih šol, o katerih pravijo, da usposabljajo Človeka za življenje. Ubog čevljar je bil ln ni se tega sramoval. Čemu tudi? Saj je bil vendar pošten in vnet za vse, kar je lepega in koristnega! Kadar ni čev-Ijaril, je a svojo ženko vrtnaril — nam would be vrtnarjem je služil njegov lepo in umno urejeni vrt za vzorec. Kadar ni vrtnaril» se je Šalil in na prireditvah* naprednih organizacij je bil redni gost. Njegovi orginalni do v tipi ao pripravili v smeh marsikateri kiael obraz. Bil je tip svoje vrste« toda značajni človek. Čaaten mu spomin! France Puncer. Pa»ja logiki Ultimat um! Prosveta je prejela sledečo "resolucij ! tera po mnenju uredništva Prosvet* sJu'1 kaj, v kdlono Pasje logike. Zakaj, je ¿T' spodaj. J H "RESOLUCIJA Naše društvo se strinja z izvajanji H Naša straža. Pridružujemo se pro^ per p roti katoliško pisanje listov EnakomU In Prosveta. Imenovana lista pozivlismJ takoj prenehata s protikatoliško tenfenTj gače bomo primorani napovedati listom to kupnim podjetjem Enakopravnost in p^, najodločneje bojkot. To je naš ULTIMAT Za društvo Najsvetejšega Imena h» Kristine, Buclid, O.: Rev. W. Bombach L ni vodja; Louis Nemec, predsednik- Fraa Hochevar, tajnik; John Bradač, blairti (Pečata ni, a moral bi biti, če je gornje uri Da gornja "resolucija" epada v Pasjo kot pasjelofična, je prvič raziog u, ker .. poslana Prosveti, kakor da je tudi Prosveta zvana, naj pomaga sama sebe bojkotirati' gič je na vrhu naslov "resolucija", na ko« pa rečeno, da je to "ultimatum". (Ne ver, mo, če ti rojaki vedo, kaj pomeni besedi' matum, drugače se ne bi z njo smešili) t razlog je pa! ta, ker med podpisanimi "boji ŠI" ni nobenega naročnika Prosvete, kar i ni, da ne mdrejo bojkotirati nekaj, česar jo . . . Kdaj bo ta bojkot napovedan? Mi podpisani fantje od fare naznanjam«, smo odločno» stoodstotno in absolutno bojli rall Prosveto In Mladinski list. Teh dveh ne bomo nikdar več čltali, nikdar več v t vseH In nikdar več pogledali. Kdor je 11 haj gre za nami! Amen. Hugo Bren, Jure Trunk, Bernard Ambr Matija Jager, Milan Sla je et consortes. (Pripomba pisca Pasje logike: Za resniči gornje izjave še ne morem jamčiti, vend« pam, da pride, če so fantje dosledni. Kai dobro ca stare gosjake, mora biti dobro tud goskice.) e e e če greši punca, greši tudi fant... Pater Hugo: Ne čitajte Prosvete! Boji rajte Prosvtto! Proč s Prosveto! Is hi satansko Prosveto! Kdor Čita Prosveto, smrten greh! Vaški tepec: Ali ne čitate tudi vi Prosv pater? ' < Pater Hugo (v zadregi): Da, vsak dan Čitam---1 Vaški tepec: Tedaj vsak dan smrtno p te! Tedaj Ste star grešnik kot jaz! Cepi site, da čltahje Prosvete za vas ni greh - I zameni.*.! - e e a Brutalen pa je ta fant! Pater Hufco, star fant, mora biti silno talne nafcure, če ga sodimo po njegovih ■ kih. It teh «naskov veje oduren duh M« mrzle krutošti. Ameriški umetniki, ki w testirali prdti sipanju fašističnih (Kniti vih!) bomb na žene In otroke v Madridu, u patru Hugonu podobni pocestnici, ki nimi' benega karakterja. Umetniki bi morili hvaliti fašistične mesarje! Stari fant, pater Hugo, se je brutalno »t sel tudi na revnega, bolnega rojaka uun Sego v Minriesoti, ki je pred tedni opioh ' sveti, kako so ga mučili v katoliški boln* samo zato, ker Je zvest svojemu svo selnemu prepričanju. Edino človek brei hice človeškega čuta ae more tako znattoi bolnim siromakom, namreč — groziti mu. kor otroku, In opirati to grožnjo na gnuiei o smrtnem boju Voltaireja in drugih »u« mož, ki niso hoteli kloniti pred prazn^ Kakšna sreča, da Je vedno manj ljudi. verjamejo takšnim laiem!--- e e e Kaj je pasja logika Ce je logičnd, da je raba tiska pn "J listih zloraba, tedaj je tudi logično, ds strelo ubil in da je stari fsnt Jur Truni m trunk ... Eureka? Angleške bajne ladje aa manevrih v bližini Gibraltar ja. Prti (Iz Prosvete z dne 19. aprila Domače vesti. V Youngstownu. 0. Jakob žitnik, v Warrenu. O., pa ^ Noben teh ni bil pri kakem podpornem Delavske vesli. 225.000 organi»".^ darjev je dobilo zvišanja Svetovna vojna. Na zapadni ja največja bitka v vsej vojni * b M de se je prikradla nemška pod^rf^TJ aterdama prihajajo vesti o vtftk* stavkah in nemirih v Nertčiji. Runks revolucija. Zastopniki dela* tov In vojakov, ki eo sboroval. v I>t ^ so se odrekli sa odpravo plemstva r a ^ 0 lajo se priprave sa volitve delegaj^ „ vodajno skupAčino, pri katerih 1 volile. T0 1 APRILA Vesti iz Jugoslavije lATASTROn POD STOR. TiirrNovi plaaovi o-J^V dela n« terenu t.vor^v.nje ponesrečen- - „,dan ponesreči. Iz Ljtf- prispelo nekaj otrokov- Planinske- iS vojakov planinskega pol- fCic pa Je PrUel-n »n»ki reševalec Cop. ReSe T*se nastanili v kočah, ki L.k0 uro od kraja nesreče l^t lomljanskih kmetov, , lovsko kočo pa je dal na ¿o tudi industrijec Gass-g Triiča. prva dva mrtveca so naSli ie da, nekaj ur po plazu. SU Riro Ovsenek in Rudolf Plaj-Sjuiii trupli 80 spravili v ,0 in položili na njunih do-ih na mrtvaški oder. Na dan reba »o trupli prenesli v dvo-o občinskega poslopja, kjer pripravili mrtvaški oder za mite. Popoldne se je vršil po-iipred občinskega doma. reba se je udeležilo kakih ljudi, od blizu in daleč so in udeležili so se ga za-iki oblasti, društev, tova-Kd. aintrstvo za telesno vzgojo Hiojavno nakazalo 20,000 u kritje stroSkov reševanja ojaki reševalci so začeli v g sistematičnim prekopa-em plazu. Pri delu morajo skrajno previdni, ker še ved-froze novi plazovi, zlasti še, e pritisnila od juga, ki grozi initi reševanje. Kajti go-je, da so vsi mrtvi pod pla-da pa bi izpostavljali toli-toveških življenj smrtni ne-osti, ne kaže. V primeru, da vreme ne izpremeni, bo treba tkati, da pomlad stopi sneg »laže najti mrtvece, 'ojaki so začeli kopati v plaz k«, po 12 metrov dolge in dva trs široke, iz katerih potem Dlfimi jeklenimi palicami pre-ijejo sneg s tem, da palice za-W v sneg. Ce zadenejo na trdega, zasukajo palico, ki oster razporek, in potegne-« snega. Ce je na palici koš-obleke ali kože, začno odko-iti. Tako so doslej reftili tri učence, in sicer Vinka Ša-■¡^ Bertla Ahačiča in Jože-«adiča. Prvega so odkopali «ona. Z jekleno palico so o-«I njegovo truplo in ga odko-t.Toje ^'io v torek zvečer, ko «'resevaki z bakljami svetili d' lu. Sarabon je v snegu sko-noge globoko zakopane, J "Vnjeno naprej, Sarabon «m. družmski oče med pone-S^-ihne otroke je N mlad, vdovi, najstarejši rk8let' naJmlajši 2 leti. Do-'V Je Jok in obup. »bližini Saral»onovega trupla «kHi kmalu nato tudi trup-^ pa je bilo tako za-*7no v "negu, da so ga od-m Me zjutraj. Blizu Mladi-W ao naAli tudi Ahačiča. Vai iT: iud^Jx>*kodbe na !t, MH °w°P»vanjem trupel jarkov «o našli ¡S' 7,a ki jih je JT1 ** Mrl ¡n odnesel s * pobilo 700 metrov. V ra*delila v dva ro- asrir» PO«■ iM-liHK) 'odsvetovali tekmovanje, vendar pa so mladi navduSeni športniki hoteli tekmovat in se niso dali pregovoriti. Da je druStvo sodelovalo, je dokaz to, da sta bila navsoča dva glavna odbornika društva. O krivdi bo gotovo Še razpravljala oblast, katastrofe pa to nič ne izpremeni. Pod plazom leže štiri mrtveci: Kriatl Stegnar (ne Cegnar, kakor smo navajali v prvem poročilu, 16 letni Vinko Lombar, Vili Plajbes (brat že izkopanega Rudija Plajbesa) in Slavko Ko-stanjevec. Rešeni Avgust Primožič opisuje nesrečo takole: Sli smo proti startu v dveh skupinah, v prvi nas je bilo devet, V drugi več. Ko sva z Vilijem Plajbesom stopila na atart, sem pogledal na uro: 12.11. Trenutek kesneje se je utrgal kakšnih sto metrov pod vrhom plaz in nas vrgel čez ateno. Dobro se spominjam, da aem najprej zaslišal piš in vem, da je naju dva s Plajbesom vrgel najprej zračni pritisk. Ko sem že letel čez steno, sem opazil, da ae za nami vali velik plaz. V kakšnih 10 sekundah sem preletel vso strmino, kakih 800 metrov globoko, do dna zaseke, po-kateri je drvel plaz. Parkrat me je sneg zasul, a vselej sem se izkopal spet iz njega. Plaz je zavzel širino kakih 200 metrov in zajel tudi spodnjo skupino, ki pa se je vendarle rešila. Le Ovse-neka sem videl, kako ga je plaz zgrabil in kako je udaril Ovsenek z glavo od steno. Ubil se je, potem pa še zadušil pod snegom. Ko se je plaz ustavil in sem ee rešil in prišel v kočo, me je brat opozoril, da sem krvav po hrbtu. Čudil sem se, ker nisem čutil ni-kakih bolečin, po katerih bi sklepal o kakšni rani na hrbtu. Sle-kel sem srajco, pregledali so me — hrbet brez rane. Imel sem torej srajco okrvavljeno od enega izmed tovarišev, ki je našel smrt pod plazom. Pripomnim naj, da na tem kraju nikoli ni bilo plazov, vsaj večjih ne. Lovci, kmetje, ki imajo tamkaj svoje koče —nihče še ni videli na tem mestu plazov. Tako je pripovedoval rešeni Primožič. S katerih je širok 40 jMokpae metrov r^v^boizaC, Sfer** i"* ^ y> p^stavM* velika. m* ,KKl o- , ,0na I'1««"*. Ka- *tfr,fki T*" Uk ^■■ -rZ TJ'™ * et let sapora.l BoJJ drastične kazni načrt določa za one uradnike, ki prostovoljno izročijo Jetnika drhali. To se smatra za zaroto In kasen je zapor do 26 let. Poleg tega mora okraj, v katerem ae linčanje; _ [izvrši, plačati sorodnikom žrtve Mexico City, 17. apr. — l*on odškodnino $2000 do $10,000. Trockij, bivši vodilni boljSevlk, Načrt bo zdaj Sel v senat, kjer ki Je priAel v konflikt a Stalinom, diktatorjem Sovjetske unije, nakar J« bil Isgnan is Ruaije, je pri zaslišanju pred člani a-meriSke komisije ponovno poudaril, da ao vae obdolžitve, da Je on «koval zaroto proti HtaJinu in sovjetski vladi, "aleparlja, laži od sačetka do konca." Komisija, kateri napeljuj« dr. John Dewey, ameriški filozof in profesor na universi Columbia, l/o kmalu končala "obravnavo". Komisija hoče predvsem ugotoviti. ali je imel Trockij sveže s zarotniki, ki so hotali umoriti Stalina in druge visok« sovjetske uradnike, kakor ao izpo\e> dali stari boljšaviškl voditelji pred sovjetskim «odlščem, ki Jih J« obaodilo v smrt. Trockij Je pred člani komi«ijf dejaj, da Sovjetaka unija lahko fksiatira poleg kapitalističnih držav, ki Jo obkrožajo, nekaj časa, ne p« vedno, 'ker vsaka gravitira v delavsko revolucijo sli Ns |«vl I* v fo'l'Wno diktaturo." Dalje Je dejal, da on ne ogrtia 7Aru- Nacijski vodja v Argentini ji umorjen Straten srd v Berlinu Berlin, 17. apr. — Is Buenos Airesa v Argentinlji, Južni A-meriki. je prišla veat, da so zadnjo nedeljo tamkaj našli Josepha Reiedela, naoijskega funkcionarja Zvese Nemcev v inozemstvu. ustreljenega. Berlinski tisk Je takoj sagnal krik o političnem umoru in obdolžil Žide in komuniste, da ao ubili Reiedela. Ernest Wilhelm Boehle, šef Zvese Nemcev v Inosemstvu ln direktor nemškega sunanjega u-rada, je odredil Nemcem v Argentinlji, da morajo mesec dni žalovati sa Reiedelem. Ruenon A Ire«, Arg., 17. apr. — Tukajšnja policija pravi, da Reiedel ni bil žrtev političnih naeprotnikov, temveč roparjev. Lokalni Nemci pa pravi, da so Reiedela ustrelili njegovi osebni aovražniki, nacljl, ki so se odcepili od glavne nacljske orga-nisacije v Argentniji. V republiki Argentinlji baje živi 100,000 Nemoev, odvetnlkov,J*i slučajno sede v vrhovnem sodišču, toda ie veliko slabte je, ako je ustavnost zakonov ln vsled tega v veliki meri usoda dežele odvisna od enega aodnika. Rooeeveltova reforma je lahko sprejeta ali zavržena. Ako se zgodi prvo, ne bo nobene trajne vrednosti. Vprašanje bo ostalo tam, kjer je. Trajno ga bo mogoče rediti le s amendiranjem u-stave, po katerem naj bi kongres imel vao moč «prejemati zakone sa reševanje ekonomskih in socialnih vprašanj dežel«. Stavka oblačilnih delavcev v Kanadi Vrhovno sodiiče se obrača po političnem vetru (NadaUrraiO* s I. strani) manja zakonov o minimalni plači sa delavke. rTudl ie nI tako dolgo, ko je leti tribunal proglasil Guffey-jev sakon sa reguliranje premogovne Industrije sa neustavnega. V tem slučaju je šel tako daleč v avojl dlakocepski definiciji meddrftavne trgovine, da je direktno in msd vrsticami rekel, da nobena tovarniška induatrija ne apada v to kategorijo. Ta definicija meddržavne trgovine je bila Še bolj sožena in stisnjena kakor nekatere prejšnje definicije tega tribunala. Nekatera nlšja burbonaka sodišča so takoj hlastnila po tej interpretaciji ter federalni vladi pričela še bolj vesatl roke pri enforslranju novodealaklh zakonov. Prav velad te osks definicije meddržavne, trgovine je po razveljavljen Ju Guffeyjevega zako na postal Wagnerjev delavski zakon le — krpa papirja. Vlada sama je bila že prej v dvomu glede ustavnosti tega zakona; po odloku o GuffeyJevem zakonu as je ta dvom spremenil ne samo v možnost, marveč skoraj v sigurnost, da bo večina sodišča vrgla tudi WagnerJev delavski zakon akozi okno. H tem v svesl Je zanimivo to, da Je odlok o Guff«yjev«m zakonu prišel ob času, ko Je bila American Liberty liga, politična organizacija valebiznis«, na višku svojega vpliva. Od takrat se je politična situacija v deželi precej zaokrenila. Prišle so volitve, v katerih se Je dežela kljub velikanski umazani propagandi veleblznlsa (ali pa vsled nje) izrekla še bolj emfatično za — "new deal". Potem Je Roosevelt vrgel bombo proti vrhovne mu sodišču In deželo vrgel v nov jMlItični M. Na vrhovno «odi Sče že dalj časa dežujejo najhujl Ae kritike — In aeveda tudi histerična obramba iatega s strani burboncev. Posledic« vsega Uga J« —- U-stsvnost Wsgnerjevega delavskega zakona, Ampak ta zmaga Je na z«lo šibkih nogah. Odvisna je bila povaem od «konom-skih in političnih kapric «n«ga sodnik«. Ako bi bil sodnik Ro-lierts o«tal v svojem običajnem taboru, bi bil sakon neu«Uv«n. Nasprotniki reforme vrhovnega sodišča «ki takoj zagnali krik, da Je U odlok dokaz, da kritiki delajo največjo krivico temu «odiiču in da ni («Hrebna nobena reform« istng«. V r«a-nici ta odlok I« pokasuj« potrebo tem«ljiteg« preustroja vrhovne-g« tribunala. Za «plodni napre-dek sUnov«, t bor, klub, ali dom? Ds-ll saslull, ds tudi širi« Jsvnost Isvs sanj potam "Narodnega Adre-sarja", ki bo «vrstil sspls o kakih 4,000 rssnlh organises! j f Ako test Vala organisMlJa toliko saslull, polljlt« takoj (t) «Jano Ima, (f) k Jo I« kdaj obdrteja aveja aaja, (I) imen« predaadnlke, tajnika In blagsjntks, In (4) druttvano adroso "NARODNEMU ADRKNARJU," 1»* fifth Avenue, New York City. (Ni treb« vposlstl podatka glada podruinlc nallh Jednot I« £vos).' "GA NI V ADRKKARJIJ.. rahli bodo Vsll prijatelji, ko bodo pr«ltstoveli kakih 1,000 strsnl "Ns* rednega Adraaarja", ne d« M nall» Vatega Imen« pod aaslevos» Vate ko-le«!je Rrlvda bo I« Vate. Ako polljete svoja Ime, «drese, te-lefonako Itevllke 1« anatej svoja trgovino «I! prefaelja, "Nsrodsl Adroasr" uvrsti t« brefl kaka obvoao s Vate str««!. Stane Vsa to le eden oent s« do-plealea, katere ««J peitjete m "NARODNI A DR RS AR", IM tifia Ave., Ne« York City. AH sle eareteal ss Trasveie*? Poétlrajte grej Ml PE 08 VITI F. M. DOSTOJEVSKI J: Bratje Karamazovi Romaš v iti rib delih t epilogom—Poslovenil Vladimir Uvtik 'Ničesar se ne boj, nikoli ne, In ne vdajaj se potrtosti. Samo da kasneje ne opeša v tebi, pa ti bo Bog vae odpustil Saj ga ni takega greha in ga tudi ne more biti na vsem svetu, da ga gospod ne bi odpustil tistemu, kdor se resnično kesa. In vobče, človek niti ne more storiti tako velikega greha, da bi bil večji od neakončne ljubezni božje. Ali more biti tak greh, da bi bil večji od božje ljubezni? Samo keaanja te bodi skrb, neprestanega kesanja, a strahu se čisto otresi. Veruj, da te Bog tako ljubi, da niti ne misliš kako; da te ljubi s tvojim grehom vred in prav v tvojem grehu. In zaradi enega akeaanega je v nebeaih več radosti nego zaradi desetih pravičnikov — to je že davno povedano. Idi tedaj in ne boj ae. Ne bodi ogorčena na ljudi, ne ardi ae, če te žalijo. Pokojniku odpusti v srcu vae, kar ti je atoril zlega, in spravi se z njim resnično. Ce ae ke« saš, tedaj tudi ljubiš. In če boš ljubila, tedaj si že božja ... Z ljubeznijo se vse odkupi in vse odreši. Ce se je že meni, ki sem prav takšen grešnik kakor ti, milo storilo in sem se te u-smilil, kako se te bo šele Bog. Ljubezen je tako neizmerno dragocen zaklsd, da zanjo lahko kupiš ves svet In odkupiš vse, ne samo svojih, ampak tudi še tuje grehe. Pojdi in ne boj ae." Prekrižal jo je trikrat, snel s svojega vratu podobico in jo obesil njej. Ona se mu je molče priklonila do tal. Starec se je vzravnal In veselo pogledal zdravo kmetico z dojenčkom na rokah. "Iz Višegorja aem, mili." "To je šeat vrat odtod, težavo si morala imeti z otročičkom. Kaj bi rada?" "Prišla sem, da te vidim. Saj aem že bila pri tebi, mar si pozabil? Nič dobrega spomink nimaš, če si me že pozabil. Pri nas ao dejali, da ai bolan; kaj bi, mialim, kar sama ga poj-dem pogledat: nu, zdaj te vidim — ti da ai bolan? fie dvajaet let boš živel, prav gotovo. Bog ti daj zdravje 1 Saj ae jih ne manjka, ki molijo zate; kako bi bil bolan!" "Hvala ti, draga, za vse." "Ker sem že tu, bi imela majhno prošnjo, nič velikega ne: evo ti šestdeset kopejk, mili moj, pa jih daj kateri, ki bo bolj siromašna od mene. Sla sem semkaj pa si mislim gredoč: rajša hočem darovati po njem, on že ve, kateri bo dal." "Hvala ti, draga, hvala ti, duša dobra. Rad te imam. Zanesi se, da ti izpolnim željo. Ali je dete, ki ga imaš na rokah, dekletce?" "Dekletce je, luč mojih oči, Lizaveta." "Blagoslovi vaju Goapod oče, tebe in detece Lisoveto. Srce al mi razveselila mati. Z bogom, mile moje, z Bogom, drage, ljubeznive." Blagoalovil jih je vae in ae vsem globoko priklonil. IV Maloverna goapa Gospa vlaatellnka, ki je bila prišla, je ob pogledu na ves prizor razgovora a preprostim ljudstvom in na njegovo blagoslovitev prelivala tihe solze in si jih brisala z rutico. Bila je čuv-stvena svetska dama -in njena rfagnjenja ao bila v maraičem iskreno dobra. Ko je atarec na-poaled pristopil k njej, ga Je vzneseno sprejela: 'Toliko, toliko sem pretrpela, ko sem gledala vea ta ganljivi prizor ..." Od razburjenja je komaj govorila. "O, razumem, da vas ljudstvo ljubi, tudi jaz ljubim ljudatvo, želim ga ljubiti, in tudi kako naj človek ne ljubi našega krasnega v svoji veličini tako prostodušnega ruakega ljudstva!" "Kako Je zdravje vaše hčerke? Ste-ll spet zaželeli govoriti z menoj?" "O ailno sem prosila, zaklinjala sem jih, bila sem pripravljena, da pokleknem in klečim pred vašimi okni tri dni, če treba, doker me ne apu-atite noter. Prišli sva k vam, veliki ozdravlja- lec, da vam izraziva veo svojo vneseno hvaležnost. Ssj ste vendar ozdravili mojo Lizo, čisto ste Jo ozdrsvili — in s čim? S tem, da ste v četrtek pomolili nad njo in položili nanjo roke. Prihiteli ava, da poljubiva te roke ter dava duška avojim čuvstvom in avojemu globokemu apo-štovanju r "Kako to: ozdravili? Saj še vedno leži v na-alanjaču?" "Toda nočne groznice so čisto prešle, že dva dni jih ni več, že od četrtka," se je nervozno podvizala dama. "In ne aamo to: noge so se ji okrepile. Davi je vstala zdrava, spala je vao~ noč, le poglejte njeno rdečico in njene očke, kako se svetijo. Preje je zmerom plakala, a zdaj se smeje, vesela je in radostna. Danes je trdovratno zahtevala, da jo vzdignemo na noge, da bo atala, in res je stala celo minuto sama, brez vsake opore. Z menoj je stavila, da bo čez dva tedna plesala Četvorko. Klicala sem tukajšnjega doktorja Herzenstubeja, pa je le z rameni migal in ponavljal: 'Čudim se, kar razumeti ne morem/ In vi hočete, naj vas ne vznemirjava in ne prihitlva semkaj in se ne zahvalila? Lise, zahvali se vendar, zahvali se!" (Ljubki, smejočl ae obrazek Lize se je zdajci za trenotek zresnil, privzdignila se je v naslanjaču, kolikor je mogla, in z očmi uprtimi v starca sklenila pred njim ročice; toda ni se mogla udržati In mahoma je udarila v smeh . . . "Njemu se smejem, njemu!" je pokazala na-Aljošo, otroško se jezeč nase, ker jo je bil smeh posilil. Kdor bi se bi! ozrl na Aljošo, ki je stal korak za starcem, bi opazil na njegovem obrazu naglo rdečico, ki mu je v trenutku zalila lici. Oči so se mu zasvetile in pobesile k tlom. "Sporočilo ima za vas, Aleksej Fjodorovič ... kako se imate?" je nadaljevala mamica, ki se je zdajci obrnila k Aljoši ter mu podala svojo roko v prelestni rokavici. Starec se je ozrl In mahoma pazno pogledal Aljošo. Ta je pristopil k Lisi in z nekam čudnim in nerodnim nasmeškom tudi njej pomolil roko. Lisa je napravila resen obraz. "Katerlna Ivanovna vam pošlje po meni tole," mu Je podala drobno pisemce. "Nujno vas prosi, da bi se oglasili pri njej, a čim prej, čim prej, In da je ne bi imeli za norca, ampak da bi gotovo prišli." "Ona prosi mene, naj se oglasim? Pri njej... jaz ... Zakaj neki?" je z globokim začudenjem zamrmral Aljoša. Njegov obraz je postal mahoma ves zaskrbljen. "Oh, to je vse zaradi Dmitrija Fjodoroviča in ... vseh teh zadnjih dogodkov," je mimogrede pojasnila mamica. "Katerina Ivanovna se je zdaj odločila ... a v ta namen mora neizogibno govoriti z vami... zakaj ? Tega ne vem, a prosila je, da pridete, kakor hitro morete. In to boste storili, gotovo boste, tudi krščansko čuv-stvo vam veli tako." "Videl sem Jo vobče šele enkrat," je nadaljeval Aljoša, še vedno vea oaupel. "O, to vam je tako viaoko, tako nedosežno bitje! . . . 2e zaradi aamega svojega trpljenja . .. pomislite, kaj je pretrpela in kaj trpi zdaj, pomislite, kaj Jo čaka ... vse je to strašno, strašno!" "Dobro, pridem," se je odločil Aljoša, ko je preletel z očmi kratko in zagonetno pisemce, v katerem nI bilo nikakih pojasnil razen nujne prošnje, naj pride. "Oh, kako ljubeznivo in krasno bo to od vas," je mahoma vaa navdušena vzkliknila Llae. "Saj pravim mami: za nič ne pojde, on se pokori v samostanu. Kak krasen, krasen človek ate! Zmerom aem mlatila, da ate kraani, in kako prijetno mi je zdaj, da vam to povem!" "Liae!" je a poudarkom rekla mamica. A takoj nato ae je naamehnila. (Dalj* prihodnji«.) Edmund Burke, ideolog angleške dom, politike Kdmund Burke, ki je živel v letih 1790—1707. se ceni še danes kot najbistroumnejši anglc&ki politik, ki je najbolje razumel In najjasneje izrazil tradicionalne |toglede Angležev na državo in politično življenje Nploh. Kakor Maehiavelli za Italijane, tako je Burke za Angleže njihov najizrazitejši politični mislec. Rojen je bil kot Irec v Dubli-nu; oče. ki je bil advokat, ga je po končanih študijah na dublin-ski utmcrr.i poslal \ London, da tam prakticlra za advokata. Sinu ni bik» do tega pokik-a in radi tega aa je aprl s očetom, ki ga vladala tedaj yelepoaeatniška gospoda, ki se Je rajši pečala z lovom na liaice in a konjakimi dirkami kakor s govorništvom ln književnoatjo. Burke, dotedanji plačani delavec knjigarnarjev naj bi prešel v alutbo politikov. Burke se je odzval pozivu, ae popolnoma posvetil politiki in a ttfl letom je hil Izvoljen tudi v parlament. Burke nI pisal velikih fl-loznfskih del. Vse, kar je govoril in pisal, se je tikalo dnevne politike It) strankarske polemike. Bil je vseskozi strankar, toda svoje strankarsko stališče Je branil kot filozof. Slobodan Jo-vannvič ga imenuje "največjega filozofa med politiki in največjega politika med filozofi.'* Njegove politične Ideje niso nastale v «amoti kabineta, temveč It izku- oatal vodja stranke, Burke pa aamo njen prvi avetovalec. Najv kjega mesta bi v tedanji Atvgli, tudi ne mogel doaeči, čeprav I ga hotel, ker je bil airomašen ple-Jejec. zapleten v dolgove; poleg tega ni imel rad opravka t ljud mi; po svoji naravi je bil raadra-ljiv, nestrpen In precej je pil. Burke Je v svojem političnem gledanju poavečal največjo paž-njo tradiciji, Javnemu mnenju, strankam, akratka vsemu tiate- je nehal vsdricivati. Tako «i je An je. nekaj let alužll kruh kot pr«*\». ] jalee In pisatelj za razne london- Priznan po prijateljih tn na *protnlkih kot velik mislec, je po- ake knjižne zalotbe, Neumorno »tal kmalu t udi duhovni vodja je čita! in piaal in ai pridobil it. rednega znanja v raznih vedah. angleških liberalcev. Oficielno n I bil nikdar niti voditelj atranke Kmalu je zaaloven po književnih ¡niti miniater. temveč je oatal ve-klubih kot najduhovitejši govor- ¡dno za kuliaami. Charlea Fox nik in bistroumen mislec, ki tudi dejansko mnogo zna. . Ta Burkov sloves je prtM tu-41 do uš«»« politikov. Angliji je tedanji načelnik stranke Je jav | no priznal, da se je od Burka na iičll več kakor It vseh knjig, kar I jih j«* prebral, a \etidar Je Fo* Kritiko diktatorskega režima ralja Jurija III. je utemeljeval lurke tako-le: Osnovna misel kraljevih pri-ateljev je bila, da je treba državo osvoboditi strank. Stran-te io po njihovem zlo, ker razdirajo državno edinstvo in žrtvu-ejo interese državne celote strankarskim interesom, zato je najbolje, da vlada Angliji rodo-ubni kralj, ki naj po svoji uvidevnosti zbira okrog sebe sposobne ljudi. Toda baš ti kraljevi prijatelji, ki so napovedali boj atrankam, so bili sami stranka, samo da se U njihova stranka razlikuje od drugih po tem, ker se družijo v njej ljudje samo po osebnih materialnih interesih brez vsakih načel. Zato Je njihova stranka "strankarstvo najslabše vrste." Strankam očiUjo, da odrivajo od državnih poslov sposobne ljudi. Toda, pravi Burke, četudi bi ilo to res, je treba vedeti, da uspeva družabno življenje samo sodelovanjem vseh moči in da velika pamet in veliko poštenje posameznikov, kakor je dobro, ni vedno koristno, če se tisti posamezniki ne znajo disciplinirati v celoti. Nameri strank nif sprav-jati na površje ljudi z izrednimi sposobnostmi. Izredni talenti so dobrodošli samo, ako se prilago-de organizaciji. Kajti stranka bo živela tudi še tedaj, ko bodo posamezniki v grobu. Tega organiza-torskega pomena strank Jurij II. nI razumel. Ce bi ga razumel, ne bi razpustil strank in poskušal vladati s svojimi prijate-ji, ki so kakor vsaka dvorska kli^a sposobnejši za politično spletkarjenje kakor za organiziranje naroda. Klika je prepričevala kralja, da bo on postal močan po razpustu strank. Toda kraljev vpliv je nasprotno padel. Kajti z neorganiziranimi ljudmi e težje vladati kakor z organiziranimi. Oblast, ki je ljudstvo ne spoštuje, temveč se je samo boji, taka oblast ni močna. Kraljevi prijatelji ne poznajo bistva vladanja. Ljudem se ne vlada z nasiljem, niti se ne vlada z zakonom, temveč se vlada samo tako, da se vživi v ljudsko mišljenje ln se tok tega mišlje nja usmeri v smer, v katero vlada želi. Nasilje, despotizem, diktatura lahko ustvari neko stanje, toda obdržati ga trajno ne more. Vsako tiranstvo zapusti z e seboj zelo malo pristašev, ko propade. Tudi zakoni ostanejo mrt ve črke na papirju, ako ne odgovarjajo našemu čutenju. Ljudi je mogoče voditi le z idejami; umetnost politika je, da pogodi te ideje in jih usmerja. Osebni režim je izgubil vsako idejno zvezo t narodom, s tem, da je razgnal stranke, spravil parlament v spor z volivci in omeji' svobodo tiska in govora — s tem je sam zaprl kanale, po katerih prihajajo struje ljudskega miš ljenja do vlade. Namesto tega se je osebni režim vrgel na pridobivanje posameznikov, ki jim na državne atroške krije njihove materialne intereae. S tem je politika postala izumetničena in izgubila je vaako moralo. Kakor je Burke do zadnjega izvedel boj proti despotizmu Jurija IIL, tako se Je obrnil kaaneje tudi proti naailatvom v veliki francoski revoluciji in tudi na tem problemu postavil trajno veljavne teze angleške konservativne demokracije. Njegova kritika francoske revolucije sestoji iz teh-le osnovnih misli: • V politični teoriji se ne morejo neprestano odkrivati nove stvari, kakor je to nasprotno mogoče, n. pr. v prirodoslovju. O-snovne resnice političnega živijo-Ija so še davno znane. Vemo na primer, da je potrebna človeku voja? Na ta vprašanja teorija ne del vlado velikih bank in velikih more odgovoriti. Kompromis med meščanskih časopisnih koncer- obiaatjo in svobodo, tako težak nov. Radi kmetov je rekel, da so kakor potreben, moramo iskati Ue gjcer osvobodili veleposestni-v praksi. Neka osnovna politična Ukega jarma, zato bodo pa prišli načela veljajo torej od pamtive- ikupaj z delavci pod mnogo pre-ka; toda z vaako spremembo dru- metenejšo vlado meščanstva. Ž4bnih razmer Je treba iskati no- vih poti za njihovo uveljavljen je. To je objektivna, splošna slika idej Edmunda Burka. Kritično Na tem praktičnem polju pa presojo prepuščamo vsakemu ne dela en sam človek, temveč bravcu, ker pod tem poglavjem vsi, ne dela samo ena generaci- hočemo podati le podobe velikih j a, temveč mnogo generacij. Po- političnih mislecev, ki jih mora litika je stvar izkušnje in sicer poznati vsakdo, ki se zanima za izkušnje celih generacij; te izku- razvoj družabnega življenja, šnje se polagoma nabirajo in po- Brez ozira na kakršnekoli že aameznik ne more samo s svojim lje moramo priznati, da gre tudi razumom najti prave poti v poli- današnja politika Anglije po kon tiki. Zato je v družabnem življe- cepci ji, kakor jo je izrazil Bur-nju kolektivni instinkt važnejši ke. činitelj od osebnega razuma. Do Ta mesec Je predaval v Beo-družabne ureditve in raznih dru- gradu o sodobni angleški politi žabnih ustanov pridemo, ne da bi I ki duhoviti angleški publicist in sami vedeli, kako; neprestano se politik Lockhart Bruce, ki je po delajo poskusi, od katerih jih ne- rodu Škot. On je dejal: šteto propade, eden pa yspe. Na- Povprečen Anglež ne veruje in še želje in naše zaanove se dru-1 noče verjeti, da bi se svet delil ga za drugo razbijajo ob ovirah I na dve polovici: fašistično in ko-stvarnosti; izkušnje nas prive-1 munistično. V vsakem slučaju ne dejo na pot, ki je navadno tista, I razume on ne ene ne druge ideo-na kateri niti mislili nismo. Dni-llogije. Vprašanje je: kdo vlada Žabna ureditev ni plod racmiš- danes v Angliji? V Angliji ena ljanja teoretikov, temveč plod iz-1 sama sila gotovo ne vlada. Vlada kušenj nešteto generacij. Pri i parlament i uradništvo i mini-družabnih ustanovah sodelujejo strski kabinet i človek z ulice, vedno mrtvi in živi in zasluge Kdo izmed njih igra večjo vlogo, mrtvih so večje. Ako posamez- je težko reči. nik razmišlja o ustanovah, ki ob- Tujec pričakuje, da bi imel stoje že izpred njegovega rojst- Anglež opredeljeno stališče. To-va, jih ne more vedno razumeti ; da Anglež nima opredeljenega lahko se mu zde kot zastareli staličča. On gleda stvari od bli-predsodki, kakor mlademu člo- zu, realno, konkretno. Nikdar ne veku nasveti starišev. Toda iz- gleda v daljnjo bodočnost, kušnja generacij je važnejša od o Angliji radi pravijo, da je v pameti. Kajti največji um se la- dekadenci (propadanju). Take hko moti. Države ne ustvarja ra-| stvari so trdili že pred trideseti-zum posameznikov, temveč ko-ektivna zavest naroda, ista zavest, ki ustvarja tudi narodne o-bičaje in umetnine. To ljudsko kolektivno ustvarjanje ni nikako razmišljanje v pravem pomenu besede, temveč to je instinktivno prilagojevanje življenju. Zato so te izkušnje generacij zanesljivejše od najboljših filozofskih teorij. Država ni stroj, ki bi se mogel in moral neprestano popravljati oo zadnjih rezultatih znanosti. To je zgodovinski organizem, živ organizem, ki ga vodi isti nagon tamoohrane ljudskih bitij, kakor taj vsega živalskega in rastlinskega sveta za obstoj. Burke je očital francoskim revolucionarjem, da so preveč "u-movali" o državi in da so hoteli '.graditi neko popolnoma novo jržavo na podlagi razuma, na podlagi teorij filozofov, ki so pognali državo samo teoretično. Francoski revolucionarjftso mi-illll, da je razum posameznikov v stanju, da iznajde družabno u-reditev, s katero bi takoj nasta- mi leti. Kar je v Angliji to, da ae moč vedno ¿<¡1 z vlade na ljudske mi pa ne vem, če je 1 Brez dvoma veliki i« jo, se starajo in pro se vprašamo, kateri dob' varja današnja Vef3 lahko rečemo, da odgo vemu človeku srednjih^ Kakšne so lastnosti ka z ulice, ki pridobiva v« vpliva v Angliji? Ta ck, ma tiste duhovne kulturi n. pr. Francoz, ima pa dr stnosti, ki so tudi dragom vztrajen, toleranten, zna dati samega sebe ih zato pt vlja Anglija najbolj diacin no demokracijo v Evropi, ima prirojeno spoStovju, zgodovinskih tradicij. Zato! nobeno stvar ne odloČi hitr dar pa se odloči, trmasto ja. Ne pravijo zaman, glež v vojnah ddbi »amo, ko, toda ta bitka je zadnj Danes opažamo ¿e eno pri Angležih, a to je vedn je približevanje Ameriki,! vseh najbližja angleški n„ teti. V tem zbližanju vidi« liko nado za svetovno cijo.—Iz Svobode. SLOVENSKA narodna na jednota izdala svojo publikacije i. fa, aa list Proeveta ta korbti, trebno agitacijo avojih članstva ia ss propagand, daj. Nikskor pa n« u ^ dragih podpornih orgaaiudj. ka organizacija ima »bičaj glasile. Toroj sgitstoričtf naznanila dragih podpornik, elj Is njih drvite? ssj m m Hsts PrMttU. Agitirajte za mu idejnemu svetu, ki ae nikdar popolnoma ne Izrazi v državnih j avoboda, ker brez nje ni aiguren, zakonih In proti kateremu Je tu- da ae bodo apoštovall v družbi di drtavna oblast brez moči, kes I njegovi interesi, prav tako pa ve-sredstva njenega pritiska in vpil- j mo, da je potrebna človeku tudi va ne morejo prodreti tako glo-i oblast, kajti prepuščen sam sebi, boko. Po Burkovem mnenju je | brez oblasti nad seboj, nima do-ravno državniltvo tisto, ki raču-1 volj moči. da ukroti avoje atra- na s temi faktorji In ki jih sna Izkoristiti sa svoje namene. Vsi poakual, da se vlada z nasiljem in prevaro bres osira na te čini-telje, so vedno prej ali alej propadli. Ko Je kralj Jurij m., ki je bil vzgojen pod nemškim vplivom, hotel uvesti v Angliji osebni despotski režim s razpustom vseh atl, ki niso v skladu s družbo. Kakor so i« davno snapa osnovna načela politike, vendar ae vaak dan porajajo nove tež koče pri o-životvorjenju teh načel v praktičnem življenju. V teoriji je ne-sporno, da sta ljudem potrebni svoboda in oblaat. toda kako naj ae v praksi pomirita ti dve nasprotni stvari 7 Kako naj ae. s strank, je Burke rasvnel proti (,ru*imi besedami povedano, sa-nJemu najhujši boj in isdal obšl- družabna disciplina »pia. I kakor motnoat svobodnega raz- lo splošno blagostanje. Burke ni bil proti izpreminjanju družabnega reda in družabnih ustanov, bil je proti podiranju vsega starega. Dejal je: Angleži smo napravili mnogo revolucij, kakor Francozi, toda mi se nismo nikdar upirali v imenu filozofskih idej, temveč v imenu atarih pra vic, na katere ao pozabili posa mezni vladarji in njihove klike. Ker ao angleške revolucije slonele na zgodovinski, a ne na filozofski podlagi, ao dale trajne rezultate. A francoska revolucija ae bori za najvišje filozofske ideje o svobodi posameznika, a od vseh teh idej ne bo ostalo akoro nič trajnega.. Radi filozofakih abstrakcij je francoska revolucija prelomila z vao preteklostjo, toda filozofski ideali ne morejo biti nikdar močnejši od življenja. 2iv ijenje Je najvišja vrednota. Nad to najvišjo vrednoto se je pregrešil tako angleški kralj Jurij III., kakor francoaki revolucionarji, ki ao iatočaano idealisti in despoti: idealizem pride najprej v konflikt a atvarnoatjo, stvarne ovire pa hoče premagati s nasiljem. Življenju je nasprotna vsaka diktatura. Do uspeha nas vodijo popolnoma druge stvari: izkušnje prednikov, praktična modrost, intuitivno aposnanje življenjskih ail in struj. Despotizem in abstraktno filosofirsn-js pa vodita v pogubo. Rekel je: Francoski revolucionarji, ki ao gotovo idealiatl. rušijo v imenu najvišjih idealov vae staro in pošiljajo nešteto ljudi v smrt. Doseglo se bo pa maral kaj popolnoma nasprotnega. Proglasila ae je svoboda poaamesnika. toda nad temi svobodnimi poe-dincl bodo zavladali finančniki in časopisi Burke' je torej predvi- NAROČITE SI BNEYNIK PROSI Pa sklepa IS. redae konvencije aa lahko naroči na Ust prištejo eden, dva, tri, štiri ali pet člaaav is ene dru line k «d i ninl. List Prosveta staas sa vso enako, sa člane sli »ečlaao i eao letno naročnino. Ker pa člani le plačajo pri seeaaienta HJti tednik, «e JU» ia prišteje k naročnini. Torej sedaj al moka, rad,« Je Ust predrag sa člana S.N.PJ. List Proeveta le vala ImUuhI gotovo Je v vsaki drašiai nekdo, ki M rad «tal Ust vsak daa. lista Prosveta Je: Za Zdraš. drftave Ia Kaaade.MJ* 1 tednik In..............4JS S tednika ia.............MS S tednike la..........,N.. 1.4S 4 tednike la.............1J* I tednikov la............ nič Za Evrope Je... Ispolnlte spodnji knpan, prilellte potrebne vsota denarja aH Order v piemu ln si naročite Prosveta. Ust, Id Je vsšs laataisa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če se preseli proč od druiine ln bo sahhevsl isn t tednik, bode moral tisti člen ia dotična draline, ki Js tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnsniti upravniitra in obenem doplačati dotično vsoto listo Prosveta. Ako tega si i tedsj mora opravnUHvo snišsti dotam ss to vsoto naročniku. Zs Cicero Is Chicago j«. I tednik is........... I tednike ln.......... S tednike In.......... 4 tednike in.......... 5 tednikov la......... eeeeeeeee »f§.00 1) PROSVETA, 8NPJ, 2457 Sa. Lswadsle Ave., Chicago. tU Prilofteno pošiljam naročnino aa list Prosveto vsote 9....... Ime....................................Čl. draitTs k... Naslov Ustavite tednik In gs prlpiilte k «oje draline: lojl naročnini od aMočik 1 I).........................................ČL draitTo it.■ S)................•••....•••••............ .Cl. dr uit ve k' 4).........................................ČL droitfs It. I).........................................ČL drsitrs Ü. Meato .Drlava Nov nerečnlk..................Star anračnlk. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA T tiskarsko obrt spadajoča Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice. knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenskem. V slovaškem, češkem, nemškem, angleškem je*'"iu w VODSTVO TISKARNE APKLIRA NA Jlti* S.N.PJ„ DA TISKOV IN K NAKÜLA V SVOJI TISKARNI Vaa poje« nt le daje vedotve t»«**'* Cene smorae. »mjako dele pm ?reU Piiite po Informacije ne neal«» S.N.P.J. PRINTER» M&7-&» 9O. LAWNDALR AVF>T« Telefon Rockwell 4*>4 CHICAGO, IM- Tam sa Sebe aa šelje