43
Slovstvene stvari.
Recenzija ,,Latinske slovnice".
Ko je ministerstvo nauka lanskega leta odobrilo našo Latinsko slovnico za učno knjigo, poslalo je „Auszug aus dem Gutachten iiber die Latinska slovnica — dem Verfasser zur Wiirdigung und Beniitzung bei einer zweiten Auflage". Sedaj pa smo od odlične strani pozivani, naj preobčimo ovo recenzijo v porabo drugim gospodom kolegom. To se zgodi rado. Naj-preje podamo recenzijo o sintaksi, in to zato, ker je po večini lastno delo — oblikoslovje je delano po drugih slovnicah. Recenzija je objektivna, natančna, pravična; za tako smo hvaležni, in se bo porabila. Poslovenili bomo vestno, svoje opazke pa deli v oklepaje [ }.                                            P. Ladislav.
S i n t a k s a.
Večina gramatik staro-klasičnih jezikov ima to napako, da se obširno razpravljajo splošne stvari, sintaktični pojmovi, koje dijak na tej stopinji že imeti mora. To sa mora prepustiti natančnemu obravnavanju pri poduku v učnem (materinskem) jeziku. Po tem načelu je referent te misli, da so čisto odveč §§.  1—4.,
ki imajo definicije o stavku, subjektu, pradi-katu itd. — Priznati se mora, da so pravila za v j e-manje (congruentia) §§. 5—18. obdelana s polno jasnostjo in v dostojni obširnosti (volle Klarheit, hinlang-liche Ausfiihrlichkeit). Pri sklonoslovji je gledati zlasti na to, da se obravnavajo samo oni slučaji (skloni), kojib raba je različna od učnega jezika, drugo je učencu znano. Temu načelu je pisatelj v sklonoslovji zadostil. — Rabo mestu i h imen, in besedi doillUS, rus del je pisatelj konec sklonoslovja zato, ker bi jih sicer moral omenjati pri treh padežih. — V §. 69. (abl. ločivni) niso navedeni adjektivi: liber, im-muailis, piirilS, vacuus, koje je tudi Schmidt v svoji slovnici po krivici izpustil [ovi so v §. (34., kamor spadajo]. — Za skloni se nahaja glava VIL, ki pomen propozicij bolj obširno obravnava. Raba prepozicij je po raznih sklonih jasno določena ; referent bi želel le še to, da bi se bolj oziralo bilo na porabo prepozicij v   posamesnih   rekih   (phrasen),   na pr.:   ex
re puhlica est,  ex re mea est, etc, kar se mora
sicer pri čitanji klasikov razlagati, pa vendar tudi v gramatiki mora omenjeno biti. Prav primerno je pisatelj postavil prepozicije z a-CC. in abl. na eno stran vštric, kar primero oboje rabe zelo zlajšuje. — Glava VIII. obravnava nekatere lastnije latin. jezika pri porabi adjektiva, in je dostojno (befriedigend) posneta po dotičnem poglavju pri Schultz u [ne — po: Gry-sar, Kiihner, Madvig, Meiring]. — Glava IX. ima po-samesne sintaktične lastoije v porabi pronomina z natančno umevno razpravo (piacise verstandliche Dar-stellung)
Drugi oddelek obravnava glagol. [Sedaj pa pride passus, ki ga ali mi ne umetno, ali pa referent nas ni razumel. Ako je tako, kakor ga mi umemo, pač sva ene misli — kar pravi on, rekli smo mi; stvar je po teoriji Curtius-a, §. 484. to je škoda, da nismo pri-deli (Zeitstufe, Zeitart) pak smo skupa. Da bodo bralci mogli soditi sami, in da ne bode premenjave slovenskih besedi referentovih in naših, naj navedemo celi ta passus v originalu:] — Im §. 134. bemerkt der Ver-fasser, beim Verbum ist auf zweierlei zu sehen (pri glagolu je gledati na dvoje):   1) auf die Zeit,   in we!cber
/ etwas geschieht (na dobo, kedaj se godi kaj), 2) auf die Art   und   Weise,   wic die   Handlung   geschieht (na
'/način, kako se godi dejanje). — Referent kann sich mit dieser Auadrucksweise nicht einverstanden erklaren, denn nicht das Verbum fallt in diese Zeit, sondern das Thun oder Leiden, welches vom Subjekte durch das Verbum zum Ausdruck gelangt, fallt in eine Zeit und kann in Bezug auf ein anderes Thun oder Leiden ver-schieden beschaffen sein. Demnach hatte gesagt werden sollen: Bei jeder Handlung (Zustand) ist auf zweierlei zu sehen, auf die Zeit, in welche sie fallt, und auf ihre Beschaffenheit. — Ferner sagt der Verfasser: Doba kaže glavne čase, v koje spada dejanje, namreč v sedanjost, preteklost, prihodnost. — Doba bedeutet nach der Auffassung des Referenteu [tudi po naši] Zeitpe-riode, Zeitabschnitt, Zeitstufe, wornach der erste Satz eine Tautologie enthalt [ne]. Es hatte demnach der Satz lauten sollen : Doba, v kojo more spadati dejanje, more biti trojna. Die Zeitstufe (Zeitabschnitt), in welche eine Handlung fallen kann, kann ^dreierlei sein: Gegemvart, Vergangenheit und Zukunft. Ebenso ungenau ist die Ausdruckswei8e des Satzes: Dejanja način kaže, kako se godi dejanje v dotični dobi: ali dalje trpi (traja) itd. Die Art und Weiae der Handlung zeigt, wie die Handlung in dem betreffenden Zeitabschnitte vor sich geht, ob sie fortdauert etc. Es hatte gesagt werden sollen: die Handlung kann in Betreff der Art und Weise i breg Geschehens sein: dauernd, eintretend etc.
Wenn es im §. 135. heisst: Slovenščina ima po obliki samo tri dobe (glavne čase), so kann Referent auch mit der Fassung dieses Satzes sich nicht einverstanden erklaren, da die drei Abschnitte (dobe) Gegen-wart, Vergangenheit nicht nur der Slovene, sondern jeder, welcher logisch denken gelernt hat, anerkennt. [Kdo pa to taji?] Referent hatte demnach unter allen Umstanden den Ausdruck doba hier = Zeit vermie-den, und es lieber gesehen, das3 die Eintheilung der tempora in absoluta und relativa (nicht praeterita), welche in der Note als durch den gram. Gebrauch eingefiihrt dargestellt wird, als logisch nothwendig dargestelit wor-den ware. — Die im namlichen §. enthaltene Reihe der Zeitformen ist richtig gegliedert.
(Dalje prihodnjič.)
44
51
Slovstvene stvari.
Recenzija „Latinske slovnice".
Sintaksa.
(Dalje.)
Naslednji §§. 136—157. do gl. XII. obravnavajo pomen in rabo časov (tempora), in sicer A) v glavnih, B) v odvisnih stavkih. V §. 139. omeni pisatelj, da se perfekt rabi kot gnomični aorist. Ta opomba je sama na sebi čisto prava (ganz richtig), vendar pa brez določneje razlage za učenca neumljiva [grški aor. gnom. mora biti že znan; raba sloven. do-vršnika tudi, Janežič §. 387. 2. §. 389.]. — V §. 140. ni dovolj naglaseno, da služi i na perfekt za značenje ravnočasnosti jednega dejanja z drugim [glej §. 149.), in razloček med pomenom perfekta in imperfekta v pripovedovanji ni dosti markiran. — Plusquamper-fektum (§. 14:?.) in futur. exact. (§. 145.) bila bi primerneje obravnavati v oddelku B), ker služita za dejanje, katero je v razmeri z drugim; toraj samo v odvisnih stavkih. — V §. 144. pravi pisatelj : „za izra-ženje futur a rabijo se v slovenščini cesto do vršni glagoli v obliki sedanjika." Referent meni, da bi morala ta raba bolj natanko določena biti, da učenec vč, kedaj ima prestavljati latinski futur s sedanjikovo obliko dovršnika, in kedaj s sestavljeno obliko nedovršnika.
Consecutio temporum je jasno in določno razlagana (mit Klarheit und Bestimmtheit).
Glava XII. ima nauk o naklonih (moduslehre). V §. 159. moral bi se razloček rabe za praes. imperf. ali perf. indik. pri glagolih licet, potest, oportet, debet, necesse est, bolje prarcisirati. — V §. 160; je pomen konjunktiva sicer dobro (richtig) naznanjen, referent bi vendar želel, da bi se bolj natančno raz- •
ložil. Morda bi se reklo takole: Indikativ je naklon (modu8) nepogojene, konjunktiv pogojene izjave (unbedingte —- bedingte) Aussage). Drugače pa je pisatelj te gramatike pomen konjuuktiva bolje razložil, nego Šchmidt v svoji gramatiki. — Razlaga konj. potential. ni popolna, če je rečeno, da se rabi za izjavo subjektivne misli; referent meni, pridati bi se moralo še: Konjunktiv služi za izjavo mogočosti (Mog-lichkeit) dotičnega slučaja (dejanja). — Razprava o konj. o p ta t. pa je čisto povoljna. — V §. 163. konj. hortat. pogreša referent potrebne razlage o rabi nikavnic; isto je opomniti pri §. 165. konj. del i bera t. — Drugi §§. obravnavajo konjunktiv v odvisnih stavkih jasno in natančno.
V gl. XIV. je razprava o rabi imperativa; gl. XV. ima vpraševavne stavke; in še le vgl. XVI. pridejo pogoj ni stavki na vrsto. —Referent mora tej vredbi pač priznavati (billigen), ker imajo ko oditi on al ni stavki kot korrelativni res svoj lastni razred.
Pisatelj je nastavil 4 oblike pogojnih stavkov, memo tega, da Schmidt priznava samo 3; namreč 1) indi-kativne, 2) potentialne , 3) irrealne. Indikativne in ir-realne strinjajo se pri obeh; potentialne pa so v Hro-vatovi gramatiki razdeljene na dve obliki:
a)  Protasis: konj. praes. ali perf. Apodosis: konj. potent. deliber,
si velit — possit.
b)  Prot. konj. praes. ali perf. Apod. indik. praes. futur. imper,
si velit — poterit.
Kar se tiče indikativnih pogojnikov (si vult, potest), želel bi referent, da bi bil pisatelj njihov pomen od drugih bolj ločil s tem, da veli, z indikativnimi ne izraža človek svoje misli niti o mogočosti, niti o dozdevnosti ali nedozdevnosti (Moglichkeit — Wahr-scheinliehkeit) dejanja: pri drugih pa izreka človek svoje mnenje, bodi si o nemogočosti (IV. obl.), bodisi o mogočosti (II. obl.) in celo o dozdevnosti.
Dalje je opomniti, da raba praes. in fut. indi-kat. — kakor pravi Sehulz v svoji veliki gramatiki — tukaj nima nič opraviti s pomenom načina (lliodus), ampak da se rabijo ti časovi tudi tukaj po svojej pravi naravi, to je, da bi se tudi brez pogoja rabili tako v samostojnem stavku, vsled česar so v latinskem le 3 vrste pogojnikov: 1. si vult — potest, — 2. si velit — possit, — 3. si vellet — posset. [Naše mnenje je mnenje Grvsarjevo, ki je Schulza in druge zavrgel].
Ravno tako so po misli referenta tudi v slovenščini samo 3 strogo različne oblike pogojnih stavkov, in ne 4 — [če ne gramatično strogo ločene, po logičnem pomenu pa so 4 oblike] po našem pohlevnem mnenji. To nam kažejo že naši členki:
I.  če (objektive oder subjekti ve Wirkliehkeit),
II.   ako bi (objektive Moglichkeit),
III.   ako (subjektive Wahrscheinlichkeit), ¦
IV.   ko (objektive Nichtvvirklichkeit), kakor kaže naša obširneja razprava o tej reči (Glasnik, 1852. str. 17—22.). Samo to nam je žal, da smo v slovnici odstopili od reda Curtius^a, ter vzeli red Nagels-bach-a (IV. zali.), ker utegne to motiti človeka, kateri je vajen Curtijevemu redu. — To kot neiz-datno mnenje; v Grškem pa so res 4 različne vrste pogojnih stavkov po obliki in pomenu: cf. Curtius §§. 536, 537, 545, 546.                                 (Dal. prih.)
52
60
Slovstvene stvari*
Recenzija  ,,Latinske slovnice``.
Sintaksa.
(Dalje.)
Sploh imajo slovnice pri pogojnih stavkih to opombo, da se poleg paene, prope rabi indikativ, različno od nemščine; v slovenščini se veže skoro z indik. in konjunkt.   To je omenjeno §. 159. pri indikativu.
V §. 217.Je govorjenje o odvisnih pogojnikih. Pisatelj pravi: Ce je pogojni stavek zavisen od glagola dicendi, sentiendi, moreta nastopiti dva načina: a) Verbum finituill stoji v praes. futur. perf. absol. V tem slučaji ostane prvi člen nespreminjen, ali pa nastopi konjunktiv mesti indikativa, kedar se govori v smislu drugega; glagol druzega člena stopi v dotični infinitiv. — b) Verbum finituill je v imperf. ali v perf. hist. v tem slučaju nastopi sprememba v obeh členih itd. — Referent opominja ad a), da se s tem pravilom ne sklada, marveč sklada se z mnenjem Schmidtovim, ki pravi, da pogojniki odvisni stojijo v konjunktivu §. 315. 304. On pravi namreč: „In Ne-bensatzen solcher abhangiger Satze, welche ein Futur enthalten, steht" a) Bei Gleichzeitigkeit der Conjunktiv des praesens od imperfects. b) Bei Vorzeitigkeit der Conjunct. des perfects oder plusquamperf. — Po tem takem je vprašanje: je li v izgledu, ki ga pisatelj nazoče slovnice navaja za svoje pravilo: „Hoc possum dicere, me satis adeptum fore, si ex tanto beneficio nullum in me ipsum periculum redundaverit" — je li ta redun-daverit konjunktiv perfekti, ali je fut. exactum? — Tu bi bilo primeriti še pravilo Z um p t-a §. 524. — Dalje je še opomniti, da bi za ložo umevnost veliko koristneje bilo, ko bi bil pisatelj, kakor Schmidt, kak pomenljiv stavek razvil po raznih rabah, ne pa kazal suh načrt (schemata).
Dodatki §§. 272 — fin. imajo potrebne stvari za — porazstavo besedi (Wortfolge) — gramatične in orato-rične figure — trope — metrike — rimsko vago, denar, mero, koledar.
Kar se tiče metrike (§§. 294—308), omeni referent samo to, da je razprava v Hrovatovi gramatiki delana na podlagi Hermanove teorije. In ako hočemo to obdržati — memogrede omenjeno — nekateri profesorji na univerzi jo rabijo (leider) še sedaj za podlago pri razlaganji Horacijevih meter , mora se priznati, da je nazoča razprava vsakako bolj jasna (jedenfalls klarer), nego je Schulzeva v veliki gramatiki. Referent pa je te misli, da Hermanova sistema ni jasna in se ne bo držala, ampak da prava sistema je Westphalova, kojo je nastavil za grško metriko, in ta si bo sčasoma splošno priznanje pridobila [ko je bila pisana ta razprava, Westphai še ni bil znan, sedaj ga imamo — napredku se ne bomo vstavljali]. Po nasvetu referenta je vzel tudi Schmidt dotična dela Westphal-Rossbacha za podlago pri svoji razpravi metrike, ter učencem po-lajsa umevnost (Verstandniss), da je ritmika potrebni pogoj metriki; kar pa se ne d& doseči s Hermannovo teorijo.                                                              (Dal. prih.)
76
Slovstvene stvari
Recenzija ,,Latinske slovnice``.
(Dalje.)
Oblikoslovje.
Kar se tiče posameznih stvari, more se reči, da je za šolo popolno zadostno (vollkommen ausreichend) to, kar je pisano v §. 1 o črkah; kajti tista opomba o velikih začetnih črkah, ki se nahaja v gramatikah nemški pisanih, čisto je odveč za slovenske učence. Pač pa bi bilo želeti, da bi se bil pri §. 2 Nr. 2. Nota za izgovarjanje sloga ti navedel izgled za vsak slučaj posebej. Kar se tiče razdelbe konsonantov §§. 4. 5., ne more se priznavati kcnsekvencija. Rečeno je namreč §. 4: Kon-sonanti se delijo po glasu z ozirom na govorilo tako:
a)   dentales d} t;
b)  labiales b} p} /, ph, ra, v;
c)  gutturales g, A, k (= q, c);
d)   sibilantes s, c.
Razun tega, da ni vzroka pričeti razdelbo konsonantov z de n tal i, referentu ni prav razvidno, po katerem povodu so razdeljeni konsonanti tako [po Jane-žiču §. 11. — lastnih študij o črkah takrat nismo imeli, gramatikarji pa imajo vsak svojo razdelbo, toraj smo vzeli raje domačo — daruber kann man disputiren. Stvar ta je važna in premislika vredna.] Kajti b} p, f niso labiales po glasu, ampak z ozirom na govorilni organ, ki deluje, da se slišijo; nasproti pa s ni sibi-lant z ozirom na govorilni organ, marveč z ozirom na način, kako bije na uho. — Bolj precisno naznačen je delilni povod v Schmidt-ovi gramatiki, ki pravi §. 3: die einfachen Consonanten werden eingetheilt theils nach den Organen, theils nach ihrer Qualitat. — Dalje je pri Hrovat-ovem redu opomniti, da spada s po organu k dentalom, in da se c primerneje dene med guttu-rale, ker so ga Rimljani prvotno izgovarjali povsodi kakor k (Zumpt L 3.).
Tudi gramatično razdelbo na dve glavni vrsti li-quidaeinmutae bi referent ovrgel; marveč povod za značenje mutae je iskati v njihovi kakovosti (Qua-litat), to je, v načinu kako bijejo na uho, tedaj notranji, ne vnanji povod zložnosti (Bequemlichkeitsgrund). Zato se referent tudi s Zumptom (I. 2.) ne more ujemati, on pravi: Hinsichtlich der Eintheilung der Consonanten ist fiir die lateinische Grammatik nur zu be-merken, dass l, m, n, r liquidae, die iibrigen mit Ausnahme des s mutae genannt werden.
§. 7. ima potrebna pravila za menjavo konsonantov ; to se naravno naslanja na prejšnje paragrafe, pa vendar bi bilo za šolsko knjigo bolj oportun, ko bi stalo tam, kjer je govorjenje o oblikovanju perfekta in supina. [Sistema zahteva, da skup spadajoče stvari stojijo skupaj. To spada k §. 95. Nota, in učitelj naj ondi opozori na §. 7. (čitaj 7. mesti 6) za karakter si. Saj je tudi pri Kurciju treba pri posamesnih paragrafih opo-zorovati na splošna pravila v vvodu].
§. 9. ima opombo: Muta cum liquida ne dela dolžine. Ta stavek se mora malo omejiti, ker se rabi vokal sam na sebi kratki pri pesnikih pred mu t. c. liq. dolgo: lugifbris. In cel6 v prozi ima mu t. c. liq. predstoječi vokal navadno dolgo, če je muta kak bf   d}_g7   liquida pa Z,   m, n:   mlfgnus,   plT-
blicus, aTgmen.
§§. 11 — 20 o razpolih besedi in spolu substantiva obravnavajo s polno jasnostjo (voile Deutlichkeit) to, kar je treba za šolsko porabo. Kar se tiče razdelbe po poglavjih, ki je navadna v drugih gramatikah, odstopil je pisatelj od drugih v tem, da smatra spol kot spadajoč k substantivu, ter mu ni dal posebnega poglavja, marveč obravnava vse k substant. spadajoče v jednem poglavji. Res, da je to konsekventno mišljeno, pregledi ji vosti pa ne ugodno; zatoraj bi referent raje imel, naj se pravila o spolu, številu, padežih, pregled deklinacij, potem de-klinacije predstavljajo vsaktero v svojem poglavji.
Kar se tiče v §. 21 nastavlj. „pregled sklonil" za vseh 5 deklinacij, referent priznava počisto temu (bei-stimmen), da je pisatelj, kakor Zumpt, načrtal vse, in da je izjeme in pa grške Končnice del v oklepaje, priznava se zato, 1) ker se polajšuje po taki sestavi primerjava vseh oblik, zlasti ko so po oklepih nepravilne ločene od pravilnih, 2) ker taka sestava zahteva konec §. 22. poseben paradigma za grške besede. — Nepotrebna pa je str. 10 navedena opomba, da rabijo pesniki gen. 1. dekl. na ai: aurai mesti aurae; to se pove pri branji.
Metodično manj priporočljivo vidi se referentu to, da so nastavljeni paradigmi za subst. na US (§. 24) potem, ko so (§. 23.) navedeni subst. na er, kateri e obdržijo po vseh padežih. Za poduk bi bilo bolj primerno nastaviti najprej paradigme za masculinum na US, in ueutrum na um, in ko je to priučeno, pridejo sub-stantivi na er. „Ueberhaupt ist es nicht abzusehen, warum von einer Praxis, welche allgemein als gut und zweckmassig erkannt vvorden ist, abgegangen werden soli." [„Ob diese Praxis praktisch ist?" — Nam je bilo za teorijo, praktično si naredi stvar vsak učitelj po svoje, kakor mu po okoliščinah bolje kaže. Teorija zahteva, da so masculina (us, er) skupaj; in ker subst. na er navadno e izpahujejo, nastavljeno je tistih 14 obdržajočih svoj e na čelu, da učenec že naprej ve, kedaj mora e rabiti. Sicer bi moral §. 23. stopiti zad za paradigme kot „nota", kar pa po lastni skušnji pomote dela. — „Multa fiunt, quae non fuerunt", rekel je stari Cicero.)                                                   (Dal. prih.)
84
Slovstvene stvari.
Recenzija ,,Latinske slovnice".
Oblikoslovje.
(Dalje.)
V §. 25. 3. stoji: Ce je i dolg, ima v v o k. ie; to ni natančno, naj se glasi: če je pri lastnih imenih dolgi i, imajo v v o k. ie. — §. 25. ad 5. nahaja se opomba, da se rabi včasi v gen. p 1. um mesti — omili, na pr. librum — librorum. Referent muss gesteben, dass ihm ein solcher Fall nicht auffindbar war, in welchem librum = librorum gebraucht ware. Er will jedoch die Moglichkeit eines solchen Gebrauches nicht in Ab-rede stellen, und bemerkt, dass es zweckentsprechender gewesen ware: liberum = liberorum anzufiihren, weil es haufiger vorkommt [to je istina, to je pisna pomota; naj se popravi].
V  §. 31. je pisatelj odstopil (abvveichen) od navadne razlage za končnice nominativa III. deklin, s tem, da opozoruje na glasovna pravila (Lautgesetze). Naj si bo, da je to opozorovanje tukaj na svojem mestu, vendar se bo našel malokateri učitelj, ki bi ga hotel porabiti v začetku poduka, obravnava tega in §§. 32. 33. se bo dala dobro porabiti pri ponavljanji. [To je tudi naš namen; to prav za prav ni za prvence, marveč za od-rastle in za primerjavo s slovenščino (pater — patris, bolezen — bolezni etc.); saj imata navadno obravnavo §§. 29. 30.]. Referent je v tej stvari jedne misli z onimi, ki pravijo: ,,mit Knaben dieses Alters lasse sich vvahrend des Einiibens der Formen nach keine Chemie der Sprache treiben." Sicer pa se mora priznavati, da je pisatelj končnice za nominativ v sistematičnem redu navedel.
Različno   od Schuiza   in  Schmidta,   pa   vzajemno   s   Zumptom   ni   pisatelj   obravnaval   adjek-tivov III.   dekl. posebej ,   in  to   opuščenje je popolno opravičeno (vollkommen gerechtfertigt),  ker se že tako mora opazovati na adjektive v opombah k posameznim padežem,   in pa,   ker  ima  gl. IV. str. 33. skupni pregled   vseh adjekti v o v   za  sklonila  in   deklinacijo in to mora biti; kar spada skupaj, naj je skupej, kdo ri iskal membra poetae disjecti;  je  mehr man die Sache vereinfachen will, desto mehr complicirt man sie].
V  §. 35. želel bi referent ne samo značenje al ("ali S), ar ("ar i S), marveč povdarek z besedami, da neutra na al, ar, katera imajo v genitivu alis, aris z dolgim a, oblikujejo a bi a ti v na i, ker je znano iz skušnje , da je ta opomba na dolgi a za pričetnike potrebna.
Pravila za spol §. 41. je pisatelj te slovnice bolj natančno razložil, nego Schulz; tako, na primer, nastavi Schulz pravilo: „Die Endung O ist fur das Mannliche bestimmt." In tako je primoran, celo vrsto substant. femin. na do, gO, io deti med izjeme. Hrovat pa nastavi ovo izjemo na čelo za genus femininum kot pravilo, kar je svekako bolj primerno. Ravno tako malo določno pri Schulzu je pravilo, da so no mina na US neutra. Veliko bolj določno se izrazi Hrovat, rekoč: Nomina na us — TTtis, us — TTdis so fe-minina;   ona  na US — eris, oris, liris so neutra.
Gl. IV. ima dovršni (erschopfend) pregled končnic in deklinacij za adjektiv. Gl. V. obravnava stopnjevanje; gl. VI. pa adverb, kar je pravo. Schulz in Schmidt obravnavata adverb za glagolom, misleča, ker adverb služi za značenje glagolu, da mora tudi v gramatiki imeti posteriori loco svoj kapitel. Toda v praksi se pokaže kmalu potreba, da se obravnava adverb vsaj deloma takoj za adjektivom; kajti razun tega, da je oblikan iz akjektiva, ustrojenje stavkov pri
vajah je brez prejšnje razlage o adverbu silno težavno. — Gl. VIL obravnava numeralia; posebne lastnije za latin. jezik se nahajajo v sintaksi §§. 303 —306. — Gl. VIII. ima pronomina z dovršno obširnostjo (er-schopfende Ausfuhriichkeit), samo to ni umeti, zakaj je red nastavljen v tabeli §. 87. spremenjen v §. 88. tako, da stoje demonstrativa pred re lati v i?
(Dalje prihodnjič.)
97
Slovstvene stvari.
Recenzija ,,Latinske slovnice''.
Oblikoslovje.
(Konec.)
Kar se tiče obravnave o glagolu, mora se posebno povdarjati (ganz besonders hervorheben), da je v §. 92. pomen časa, ki ga imajo posamezne oblike gla-golove, določno naznačen (zutreffend charakterisirt); pri tem, ko Schulz in Schmidt 6 časov samo navajata, ter podasta učencu 6 praznih oblik (leere Formen), a ntf da bi mu pomen takoj pojasnila. Se ve da, tu ju vodi duh nemškega jezika, ki nima za vsako nianco smisla primerne (adaequate) glagolske oblike, kakor jih imata grščina in slovanščina.
Da pa je karakteristika štirih konjugacij obrav-novana pred pomožnikom esse, s tem se referent ne sklada, ker je stalno didaktično pravilo to, da naj na vsako razlago vsaeega pravila nastopi precej poraba in pa privadba (Einiibung) vsakaterega pravila. Res, da se je držal tudi Zumpt iste poti, na kojo je krenil Hrovat, vendar pa misli referent vkljub auktori-teti Zumpta, da sta krenila Schulz in Schmidt na bolj praktično pot; in to misli zato, ker oni v §. 94. navedeni personalni sufikai (osebiia) na pomožniku esse za učenca niso dosti jasni.
[Naša stara misel je ta, kar spada skupaj, naj bode skupaj; tako tudi splošne obravnave o glagolu so najbolj razvidne, če se obdelajo ob enem, in učitelj ve iskati, kjer v6, da mora biti dotična stvar; vsaj se gramatika ne tradira po paragrafih v vrsti, kakor zgodovina po letih. — Glagol biti, esse, {siv a t) ima v vseh jezikih svojelastno spregatev; on spada med verba anomala (esse, sum, eram, fui), ki so izpeljana iz raznih debel; česar jezik ne potrebuje, osahnelo je in se zgubilo, tako , da včasi še do korena priti ne moremo. Ker pa esse tako neogibljivo trebamo, deli smo ga za splošne obravnave o glagolu precej pred navadne forme — in žal nam je, da nismo vzeli semkaj še pos-SllUl — „das beste Buch iat der Lehrer selbst", rekel je svoje dni Bonitz, in tako si tudi tukaj vsak lahko sam razredi, kakor mu drago. — Da bi pa hoteli pri esse eksperimentirati s personalnimi sufiksi, tega ni ni-kdaj nihče mislil.]
[Da ne bi prevod otemnil originala, naj govori dalje referent sam.] ,,Ueberhaupt ist es misslich an dieser Stelle von Personal - Suffixen zu sprechen, weil die Schiiler dieser Unterrichtsstuffe noch nicht in der Lage sind, eine solche Analvse der Verbalformen zu erfassen
98
[pa jih umejo]. Zu dem kommt, dass die Theorie be-trefFs der Einschiebung eines Bindevokals zwiachen den Stamm- und die Personalendung von ihrem vorziig-lichsten Vertreter C ur ti u s bereits aufgegeben ist, und dass der Ausgang O z. B. in rego durchaus nicht als Personalendung anzusehen ist. Vieimehr ist die Personalendung ursprlinglich nur im Verbum SllUl theii-wei8e erhalten , wahrend bei den anderen Verben das Suffixum der 1. pers. praes. weggefallen ist. Nachdem also die Analyse der Verbalformen im Lateinischen nicht in so markirter Weiae durchzufuhren ist, wie im Grie-chischen [to pa zato, ker so stari Etruskiški elementi neznani, in ker se latinski jezik ni razvil iz naroda, kakor Slovanski in Grlki, ampak je delo učenjakov] und es demnach leicht geschehen kann, dass bei solchen Versuchen Ungenauigkeiten unterlaufen, welche besser vermieden werden; so ist das Verfahren des Schmidt vorzuziehen, welcher, ohne sich in sprachwissenschaft-liche Erklarungen einzulaasen, im §. 94. die 4 Cocju-gationen durch die Hervorhebung des Vokales vor der Infinitivendung re eharakterisirt, und im §. 95. die Schiiler in med i as res der Conjugation tiihrt, und erst im §« 97. die Ableitung der einaeinen Formen von den drei Stammformen des praes., perf. und s up in in eine Tabelle zur Anschauung bringt, wobei als der feststehende Theil des Verbums der mit den Conso-nanten schliessende hingestellt wird : a m e m , m o n-eam, legam, aud iam. — In der Aufiage vom Jahre 1874 hat Schmidt allerdings die Personalendungen und Stamme besprochen, aliein das diessbeziigliche tlaeils als Anmerkung unter dem Strich §. 107. theiis als J^ach-trag im Cap. 35. dargelegt und hat hiebei die Ergeb-nisse der Sprachwissenschaft richtig beriicksichtiget. (Gosp. referentu bili bi srčno hvaležni, ko bi bil on svoje prepričanje in mnenje kar kategorično predložil ter rekel: tako in tako je. — Sicer pa naj omenimo, „data occasione" to-le: ko bi se človek ne bal hrupa o novotarijah, razdelil bi konjugacije v vokalične na a, e, i (laudare, mone-re, audi-re), in jedno konso-nantično (sedaj III. em-ere), in tako bi dobila sama ova svoj dotični veznik (i, e, u), vse drugo bi se vzelo kot ose bil o (personal 8ufFix); in tistih 13 na —i o (capio etc. §. 94,), in onih 14 na -— uo (acuo etc. §. 124.) delo bi se v nota.]
Da so v nazoči gramatiki §. 100. nastavljene tiste opombe o posebnih formah pred paradigmi, se po mislih referentovih nikakor ne more opravičiti, ker se mora vendar pravilo preje učiti, potem še le izjema. Učitelj bo moral ta §. preskočiti, in ko je obdelal paradigme, potem še le priti nazaj na §. 100. [To je tudi naša misel bila; deli smo ga sem iz istega razloga, kar smo rekli, o substant. na — us, er pri II, deklin.]
Prav kratka je opomba o oblikovanji perfekta in s upi na §. 105., ko Schmidt §§. 107. 108. obširno razlaguje ove oblike [to je taka kemija, kakor se nam je očitala pri III. deklin.] —- vendar pa je za to stopnjo podučevanja popolno dovoljna (voUkommen geniigend), in to zato, ker je učenec opozorovan, da tu nima opraviti z nepravilnimi glagoli — kakor Schulz misli — marveč, da ima opraviti z obiikovjem, koje mora nastopiti po pravilih, na dotičnem mestu (§. 116.), še drugikrat omenjenih. Na dalje so perfecta in supina glagolov na videz ne pravilnih, popolnoma (voUstandig) navedena.
Glava X. obravnava členke (particulae); glava XI. pa izpeljavo besedi. Naslanjaje se gramatike na obravnave Schulza inZumpta [?] izpeljuje pisatelj na-zoče substantive na — tor iz supina, rekoč, da se su-pinu pridene mesti sufiksa — iiiil pridene končnica — or (arator — arare). Razun tega, da je dvomljivo, je li
res ta subatantiv izpeljan iz aupina, mora se opomniti, da je pravilo to nejasno, in v nasprotji s §. 95., kjer je rečeno, da je karakter supina — tum, po §. 156. pa ostane za s up in sam — t (arat-or).
[To ni nikakošno protislovje, marveč po naši misli čisto logično; končnica — uill spremeni se v — or, kedar se ima naznaniti djavna oseba — scriptum — scriptor].
Sicer pa je pisatelj vse oblikovine (Bildungsendun-gen) navedel, njihov pomen razložil, in z izgledi pojasnil.