32
TISKOVNI MATERIALI
TISKOVNA
IN REPRODUKCIJSKA
KAKOVOST PAPIRJA
1 DODANA
VREDNOST PAPIRJA
Kakovost posamezne vrste pa-
pirja je opredeljena z veliko ra-
zličnih dejavnikov. V osnovi so
najbolj pomembne surovine,
stopnja predelave in struktura
površine. Pri tem sega kakovost
papirja od »navadnega« časopi-
snega tiskovnega papirja vse do
premazanega papirja z visoko do-
dano vrednostjo.
Nepremazani
lesovinski časopisni papir
G News (NP): časopisni papir
(Newsprint)
G MFS: strojno gladek nepre-
mazan specialni papir
G SC: močno kalandriran, ne-
premazan časopisni papir
(Supercalendered)
Premazani
lesovinski časopisni papir
G MFC: strojno gladek prema-
zan papir (Machine-Finished Co-
ated)
G LWC: rahlo premazan papir,
sijajni ali mat (Light Weight Coa-
ted 51­100 g/m²)
G MWC: srednje premazan pa-
pir, sijajni ali mat (Middel We-
ight Coated 70–150 g/m²)
Brezlesni časopisni papir
G WFU: brezlesni nepremazan
papir (Wood Free Uncoated)
G WFC: brezlesni premazan pa-
pir (Wood Free Coated 90–190
g/m²)
Slika 1. Različne vrste papirja opredeljujejo tudi različno kakovost reprodukcije.
Za večino aplikacij, ki se tiskajo
v rotacijskem tisku, kot so razni
katalogi, oglasni prospekti in pri-
loge, so kupci potrebovali novo
vrsto papirja, ki bo zapolnila vr-
zel med navadnim nepremaza-
nim časopisnim papirjem in fi-
nim brezlesnim ter premazanim
papirjem. Tako so nastale z mo-
difikacijo vmesne vrste papirja,
kot so: MFS, SC, MFC, LWC,
MWC, WFU, FWC ipd.
Super kalandrirani papir (SC),
ki se največ uporablja v rotacij-
skem ofsetnem tisku z vročim su-
šenjem (heatset), je občutljiv za
vlaženje in nagnjen k povečanju
rastrskih pik in površinskemu
prašenju.
Premazani LWC-papir (Light
Weight Coated) lahko zagotovi
potrebno površinsko trdnost, ti-
skarsko absorptivnost in druge
tiskarske karakteristike, pred-
vsem za ofsetni tisk z vročim su-
šenjem, vendar pa zahteva visok
odstotek drage kraft celuloze, ki
dviguje proizvodne stroške. Ker
SC-papir povzroča v tisku veliko
težav, uporabniki torej težijo k
izdelavi takšnega, ki bi se upora-
bljal v rotacijskem ofsetnem ti-
sku z manjšimi stroški kot LWC-
papir; slika 1. LWC-papir je na-
mreč premazan z nožem oziroma
strgalom (blade coating) in super
kalandriran. To premazovanje
zahteva zelo trdno osnovo papir-
nega lista, zato uporabljajo zelo
drago beljeno kraft celulozo
(bleached kraft pulp – BKP) in
omejeno količino polnil.
Različne vrste papirja oprede-
ljujejo tudi različno kakovost re-
produkcije, torej sposobnost re-
produciranja realnih podrobno-
sti. Trenutno najvišjo kakovost
reprodukcije omogoča brezlesni
premazani fini časopisni papir
(WFC in WFU).
Ker pa se struktura površine pa-
pirja lahko spremeni, se s tem ra-
zlikuje tudi njena tiskovna la-
stnost oziroma sposobnost upo-
dabljanja tekstovnih in slikovnih
elementov. Zato še vedno velja,
da moramo za dobro tiskano re-
produkcijo pri izbrani vrsti pa-

34
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Peter Puhan
Soizdajatelj GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorici Zala Budkovič
Meta Adrović
Uredniški odbor Gregor Franken
Iva Molek
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
MaticŠtefan
Naslov uredništva
Delo ­ GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +386 1 47 37 424
F. +386 1 47 37 427
internet www.graficar.si
Grafična podoba Ivo Sekne
>
Naslovnica in strani 18, 19:
oblikovanje Iva Molek
fotografija Marko Kumar
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne
številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem
naslovu. Revija izide šestkrat letno.
Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor-
skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba
Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene
ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so
vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava
ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji-
hovih delov v tržne namene brez sklenitve
ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v
oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje
osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi
ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s
strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje-
nih prispevkih.
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
4/2008
LASTNOSTI PAPIRJA
NADALJEVANJE
VŠTEVILKI 5/2008
Desno slika 3. Z zmanjšanjem
liniature rastra dosežemo na
slabšem papirju boljšo razme-
jitev rastrskih pik.
Levo slika 2. Bolj ko je površi-
na papirja enakomerno pre-
mazana, tem bolj pravilno se
oblikuje rastrska pika. Od zgo-
raj navzdol premazani, nepre-
mazani SC- in nepremazani
strojno gladek MF-papir.
pirja tiskovne lastnosti predho-
dno preizkusiti in jih tudi spre-
mljati med tiskom.
2 STRUKTURA
POVRŠINE POGOJUJE
TISKOVNE LASTNOSTI
2.1 Površinska trdnost
Površinska trdnost papirja je le
eden od parametrov tiskarske
prehodnosti, ki bistveno vpliva
na izvedbo in kakovost tiska. Sla-
ba površinska trdnost povzroča
motnje v tisku oziroma slabša ti-
skarsko prehodnost papirja. Naj-
več težav povzroča recikliran pa-
pir, papir z bolj odprtimi površi-
nami in večjimi dodatki polnil,
pa tudi papir, ki je obrezan s skr-
hanimi rezalnimi noži. Pri tisku
papirja s slabšo površinsko tr-
dnostjo moramo biti pozorni
predvsem na cepljenje vlaken,
kosmičenje in prašenje. Slabo ve-
zana papirna vlakna in prašni
delci, ki so nevezani, slabo ali
elektrostatično vezani, se odlaga-
jo na odtisno gumo in prek nje
prenašajo na odtis. Posledice so
vidne na odtisu v obliki drobnih
pik ali iztrganih posameznih
drobnih delcev iz površine papir-
ja. Prav večji posamezni delci, ki
so trdno nalepljeni na odtisni gu-
mi, povzročijo najbolj vidne na-
pake (beli ali barvni krogec). Te-
žava se še stopnjuje, kadar tiska-
mo nerastrirane temnejše tiskov-
ne površine z večjo barvno pokri-
tostjo. V tisku razlikujemo:
G suho cepilno trdnost
(Dry Pick)
G mokro cepilno trdnost
(Wet Pick)
G cepljenje vlaken (Fiber Pick)
G cepljenje premaza
(Coating Pick)
G mehurjenje (Blister Pick)
G trganje površine
(Rupture Pick)
G raztapljanje površine
(Wet Rub)
G odlaganje pigmentov (Piling)
G kosmičenje (Linting)
G prašenje (Dusting)
2. 2 Absorpcija
tiskarske barve
Absorptivnost je pomembna la-
stnost papirja, ki zelo vpliva na
potek tiska, predvsem pa na sta-
bilno kakovost odtisa. V tem po-
gledu je površina papirja precej
obremenjena, saj od nje pričaku-
jemo dobro navzemanje vlažilne
raztopine in tiskarske barve (rav-
novesje tiskarska barva/vlažilna
raztopina).
Površinske lastnosti papirja
uravnavamo pri izdelavi z različ-
nimi površinskimi premazi in ra-
znimi dodatki v papirju, kot so
klejiva, smole, optična belila,
ipd. Pri tem je pomembna tudi
gladkost površine papirja, ki jo
dosežemo pri nepremazanem pa-
pirju s satiniranjem (strojno gla-
jenje), pri premazanem papirju
pa z dodatnim glajenjem na ka-
landrih.
Na zmožnost absorpcije tiskar-
ske barve najbolj vpliva glad-
kost/hrapavost in poroznost po-
vršine (mikro/makro poroznost).
Tiskarska barva, ki pride v stik s
površino papirja, se pri tem lah-
ko popolnoma različno absorbira
oziroma navzema. Bolj ko je po-
vršina hrapava in porozna, tem
globlje prodira tiskarska barva v
ustroj papirja. Obratno pa se
ostrina rastrskih pik povečuje s
količinskim nanonosom prema-
za na papir.
Navedeno učinkuje na doseže-
no optično gostoto in povečanje
rastrskih tonov. Pod prirastkom
tonske vrednosti razumemo pov-
prečje širjenja posamezne rastr-
ske pike na površini papirja v pri-
merjavi z rastrsko piko na tiskov-
ni formi.
Deformacija rastrskih pik na-
stane zaradi povečanega površin-
skega navzemanja (večje absorp-
cije) tiskarske barve, kar zmanjša
ostrino odtisa in vodi do barvne-
ga odstopanja. V takem primeru
moramo zmanjšati liniaturo ra-
stra (manj večjih rastrskih pik
namesto veliko manjših), da do-
sežemo ustrezno barvno gradaci-
jo; sliki 2 in 3.
Leopold SCHEICHER
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
2.3 Liniatura rastra
in kakovost papirja
Tiskovni materiali zelo vplivajo
na izbor liniature amplitudno
moduliranega rastra (AM), odlo-
čilno predvsem hrapavost, ki naj-
bolj vpliva na prirastek rastrske
pike. Povečanje obsega rastrske
pike, liniatura rastra in obarvanje
so lastnosti, ki najbolj vplivajo na
splošno kakovost odtisa.
Prirastek povečujeta nastanek
kvadratnih pik v rastrski struktu-
ri, predvsem pa njihovo število
pri višjih liniaturah. Zaradi več-
jega števila rastrskih pik je večja
tudi dolžina kolobarjev okoli
njih, zato se fine rastrske struktu-
re vključno s frekvenčnimi pove-
čujejo bolj kot grobe; slike 4, 5,
6.
Leopold SCHEICHER
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
2. 5 Navzemanje
tiskarske barve
Navzemanje tiskarske barve
lahko merimo kot enobarvno, ali
kot večbarvno navzemanje. Pri
enobarvnem navzemanju meri-
mo koliko tiskarske barve se na-
vzame na enoto površine, pri
večbarvnem navzemanju pa do-
ločamo, kako se ena barva navze-
ma na drugo. Količinsko navze-
manje ni odvisno samo od ab-
sorpcije tiskarske barve, ampak
tudi od:
- Hitrosti absorpcije v kombi-
naciji tiskarska barva/tiskovni
papir
- Velikosti por (premer) in šte-
vilo por v papirju
- Omočljivosti papirnih kapi-
lar s tiskarsko barvo vključno s
topilom (tekoča faza)
- Viskoznosti olj v tiskarski
barvi
- Hrapavosti (gladkosti) po-
vršine papirja
- Primerno ustrezne ofsetne
gume (posebna ofsetna gume
za rotacijo)
Slika 8: Vpliv površine na na-
vzemanje tiskarske barve in
gostoto obarvanja. Levo: ne-
premazan papir, desno prema-
zana papir.
Slika 9: Priporočene vrednosti
obarvanja za posamezne vrste
časopisnih papirjev
2.6 Redukcija akromatične
komponente (Flächendec-
kungsgrad - Fd)
Kromatična substrakcija Under
Colour Removal (UCR) in
komplementarna redukcija barv
oz redukcija akromatične kom-
ponente - Grey Component Re-
placement (GCR) ste dve metodi
za uravnavanje (simulacijo) po-
vršinskega prekrivanja barv
Različna kakovost papirjev do-
pušča različno prekrivanje posa-
meznih barv, da dosežemo
želeno – ciljno barvno gostoto.
Maksimalna barvno prekrivanje
se nahaja pri CMYK zaporedju
tiska 400%, pričemer je najbolj-
še, da različno premazane sijajne
vrste papirja takšno količino v
celoti navzamejo.
Tako imenovana "potreba po
barvi" je lastnost papirja, ki pove
koliko barve je potrebno, da do-
sežemo določeno (želeno ali
predpisano) obarvanje. Ko-
ličinska poraba barve je lahko
smernica za maksimalno celoku-
pno prekrivanje barv (barvna go-
stota D), kar seveda zavisi od po-
samezne vrste papirja.
Slika 10: Kromatična substrak-
cija Under Colour Removal
(UCR) in komplementarna re-
dukcija barv oz redukcija akro-
matične komponente - Grey
Component Replacement
(GCR)
3. VLAŽILNA RAZTOPINA
Vlažilna raztopina mora biti
čista in temperirana. S tem je ne-
oporečna za emulgiranje, da lah-
ko zadovoljivo navlaži tiskovno
formo. Pri vrstah papirjev, ki
vsebujejo kot polnilo kalcijev
karbonat (veliko premazanih vrst
kot so UPM, UPM finesse,
UPM star, UPM ultra) moramo
upoštevati naslednje smernice:
Stopnja kislosti: pH vrednost
= 4,5 – 5,5
Trdota vode = 5 – 15 dHo
Temperatura vlažilne raztopine
v koritu = 10 – 15şC
Pri vseh papirnih vrstah skušaj-
mo uporabiti, kolikor seveda lah-
ko,čim manjšo količino vlažilne
raztopine. Pri tem upoštevamo
naslednja priporočila:
-valje redno čistimo in jih pra-
vilno pozicioniramo
-količino vlaženja v začetni fazi
iz 10 % zmanjšamo na 3 %
-mazanje barve uravnamo med
procesom tiska (vsklajevanje
vlažilna raztopina/tiskarska bar-
va)
4. IZDELAVA TISKOVNIH
FORM - CTP – (Computer to
plate)
Različne zahteve v procesu iz-
delavne tiskovnih form zahtevajo
v današnjemčasu predvsem hitro
izmenljive fortomehanične ti-
skovne forme Plošče imajo hi-
droskopično prevleko (navzema-
nje vlage). To lastnost imajo za-
radi različne površinske zrnato-
sti.CTP plošče so veliko bolj do-
vzetne, kot je na razpolago ko-
ličina vlažilne raztopine.Vrste
papirjev z veliko zmožnostjo ab-
sorpcije (kot npr. mat premazani
papirji, premazani papirji) se su-
šijo tendenčno zelo hitro, kar je
vzrok za povzročanje problemov
pri toniranju, mazanju in obar-
vanju. S pravilno količino
vlažilne raztopine v začetni fazi
(startna faza) lahko uspešno
uravnavamo ta problem.
Slika 11: Menjava tiskovne for-
me
5. SUŠENJE V HEATSET
ROTACIJI
5.1 Zgibani premazani papir-
ji in raztržna odpornost
Slika 12: Raztržna odpornost
zgibanega premazanega papirja,
pri določeni temperaturi sušenja
Slika 13: Raztržna odpornost
zgibanega premazanega papirja,
pri določeni vsebnosti vlage.
Slika 14: Raztržna odpornost
zgibanih različnih papirjeb pri
določeni temperaturi papirnega
traku po sušilnem kanalu
5.2 Pravilna temperatura su-
šenja
Pri vseh papirjih za heatset ro-
tacijo (Heatset Web Offset - HS-
WO) velja osnovno pravilo pri
postopku sušenja: V času 1 se-
kunde mora znašati izmerjena
temperatura na površini papir-
nega traku po sušilnem kanalu
med 120şC in 140şC . Na pri-
mer: Pri tisku 63 cm dolgega ko-
sa papirnega traku, pri hitrosti ti-
ska 60.000 izv./uro, potrebuje-
mo 10 m dolg sušilni kanal.
Slika 15: Profili sušenja pri ra-
zličnih vrstah papirja. Prečni
prerez skozi heatset sušilni kanal
(Vir: MEGTEC)
Pri povišani temperaturi suše-
nja le-to povzroči izgubo kvalite-
te, kot na primer povečanje hra-
pavosti površine in izguba sijaja.
Pokanje v zgibih in mehurjenje
(blistering) lahko zaustavljata
proces tiska. Priporočljivo je, da
papirni trak po sušenju v kanalu
ne preseže temperature 150şC,
da se lahko zadržim znotraj do-
pustnih meja odpornost na po-
kanje zgibov in mehurjenje. Na
ta način lahko tudi z nižjimi na-
stavitvami dosežemo maksimal-
no barvno kritje. Ta profil suše-
nja v kanalu določa vpliv na ka-
kovost tiska in za vsako določeno
vrsto papirja temperaturo prila-
godimo.
5.3 Ohladitev papirnega tra-
ku
Ohladitev papirnega traku
vpliva na kakovost in na lastnosti
teka papirnega traku. Tempera-
tura papirnega traku po preteku
preko hladilnih valjev znaša med
18şC in 23şC, pri čemer se je
vezivo v papirju zagotovo pravil-
no ohladilo in da se v zadovoljivi
meri ohranil sijaj. Najbolj po-
membno je, da papirju shranje-
no vročino počasi in postopoma
odvzamemo in s tem zagotovimo
optimalno sušenje tiskrarske bar-
ve. Zatorej moramože na prvem
hladilnem valju papirju veliko
vročine odvzeti, da se barvni film
na površini čim hitreje stabilizi-
ra, da preostanek barve potem ne
maže zgibalnega aparata pri izla-
ganju.
Slika 16: Odvzem vročine na
hladilnih valjih. Grafični prikaz
kaže idealni postopek ohlajeva-
nja paqpirnega traku.
Naprimer: Pri konfiguraciji ti-
skarske rotacije s šestimi ohladi-
tvenimi valji ne moremo odvzeti
na prvem ohladitvenem valju
več kot 30 % vročine. (izvor: Sun
Chemichal)
6. PREDPISI ZA AKLIMA-
TIZIRANJE IN RAZPAKIRA-
NJE PAPIRJA
Aklimatiziranje papirnega zvit-
ka zavisi od.
-Premera zvitka (izenačevanje
temperature po robovih)
-Volumen palete
-Temperature znotraj skladišča
-Temperature znotraj proizvo-
dnega prostora
Slika 17: Štiriindvajste urno
izenačevanje temperature papir-
nega zvitka debelega 1 meter
(premer 1000 mm), ki je bil di-
rektno transportiran v tiskarno s
temperturo 23şC (zunanja tem-
perature + 13şC).
Slika 18: Aklimatizacija istega
zvitka, z odstranjeno zaščito po
robovih in odpakiranega , vendar
že pripravljenega in zalepljenega
za izmenjavo.
7. LASTNOSTI TISKAR-
SKIH BARV ZA ROTACIJO
7.1 Tiskarske barve na osnovi
mineralnih in rastlinskih olj v
rotaciji
Tiskarske barve, ki so na osnovi
rastlinskih olj označujemo kot
ekološke barve. Velikokrat po-
vzročajo težave pričistilnem pro-
cesu in so problematične tudi v
pogledu emulgiranja z vodo
Kakorkoliže, pa se odlikujejo z
dobrim tiskovnim sijajem, ki je
praviloma dosežen bolje kot pri
tiskarskih barvah, ki bazirajo na
mineralnih oljih.
Zaradi težavnega ravnovesja
med vodo in oljem lahko tiskar-
ske barve, ki bazirajo na osnovi
rastlinskih olj lahko vodi do ra-
zličnih problemov kot so npr.
obarvanje, navzemanje barve na
bravo (trapping), mazanje in ti-
skovno neenakomernost (mot-
tling). To še posebno velja za
premazane vrste papirjev.
7.2 Navzemanje tiskarske
barve
Hitrost navzemanja tiskarske
barve vpliva na naslednje tiskov-
ne karakteristike:
-hrbtno odmazovanje in ti-
skovno neenakomernost (mot-
tling),
-tiskovni sijaj,
-navzemanje barve na bravo
(trapping),
-mehansko vidne učinke,
-mazanje (packanje),
Tiskarska barva se lahko hitro
ali počasi navzema. Ta proces v
pravilu pospešujejo tiste vrste pa-
pirjev, ki vsebujejo kalcijev kar-
bonat kot premazni pigment in
SB latex kot vezivno sredstvo.
Prehitro usidranje tiskarske bar-
ve lahko povzroča probleme pri
čiščenju ofsetne gume, obarva-
nju (izgradnja barve – farbu-
fbau), protiodtisov, nenavzema-
nje barve, izguba sijaja itd. V ta-
kem primeru tiskarsko barvo za-
menjamo z drugo tiskarsko bar-
vo, kjer vezivo počasneje penetri-
tra v papir. Kot alternativo lahko
uporabimo tudi zmanjšanje hi-
trosti, ker se s tem zmanjša tudi
potrebna količina vlažilne razto-
pine.
7.2 Emulgiranje
V primeru, da se tiskarska barva
emulgira v vlažilno rsztopino so
možni naslednji vzroki:
- Tiskarska barva in vlažilna
raztopina nista v uravnoteženem
razmerju
- kljub dobri tiskarski barvi in
vlažilni raztopini sta pri emulgi-
ranju razdvojena
- kako veliki delci barve so v
ostanku vlažilne raztopine
To lastnost lahko laboratorij-
sko ugotovimo. Glede na lastno-
sti heatset tiskarskih barv veljajo
naslednja pravila.
-nasičenost pri emulgiranju
znaša med 25 % do 65%,
-voda/vlažilna raztopina preide
v stik z barvo med vrtenjem prej-
šnjega valja,
-V vlažilni traztopini je
izločenega kolikor je mogoče
malo ostanka, v vsakem primeru
pa pod 5 % .
Slika 19: Emulgiranje vlažilne
raztopine v tiskarsko barvo
Uravnoteženo emulgiranje
vlažilne raztopine s tiskarsko bar-
vo
Neuravnoteženo emulgiranje
vlažilne raztopine s tiskarsko bar-
vo
Močno emulgiranje vlažilne
raztopine s tiskarsko barvo
8. ZAKLJUČEK IN SPLO-
ŠNE SMERNICE
8.1 Časopisni navadni papir
in nepremazani specialni pa-
pirji - MFS vrste papirja
!Brezlesni , nepremazani ,
mat papirji
!Surove in porozne vrste.
Časopisni papir je bolj surov, kot
nepremazan specialni papir.
-Poraba tiskarske barve je dva-
krat večja kot pri premazanih pa-
pirjih
-Prirastek rastrske tonske vre-
dnosti je približno 50% večji kot
pri premazanih papirjih
-Vsak presežek količine
vlažilne raztopine,še posebno pri
CSWO tisku lahko povzroči
težave pri: navzemanju tiskarske
barve, tiskovni kakovosti in teku
papirnega traku
-Pri tiskarski barvi z veliko le-
pljivostjo (tack) in premočnem
vlaženju nastopijo težave z barv-
nim prirastkom (farbaufabau)
-Določene vrste papirja lahko
med tiskom pod vplivom vode in
vročine mehurijo
8.2 Nepremazane – SC vrste
papirja
!Lesovinski, nepremazani, si-
jajni
!Super kalandrirane vrste, z
gladko in manj porozno površi-
no kot navadničasopisni papir in
kot nepremazani specialni papir-
ji - MFS vrste papirja
-Poraba tiskarske barve je pri-
bližno 50 % večja kot pri prema-
zanih papirjih
-Prirastek rastrske tonske vre-
dnosti je približno 33% večji kot
pri premazanih papirjih
-Vsak presežek količine
vlažilne raztopine zmanjša kako-
vosti tiska in je lahko vzrok tudi
za težave z barvnim prirastkom
(farbaufabau)
-Pri lepljivi tiskarski barvi
(tack) in premočnem vlaženju
nastopijo težave s potiskljivostjo
-Določene vrste papirja lahko
med tiskom pod vplivom vlage
in vročine mehurijo.
8.3 Premazane vrste papirja
!premazani, mat premazani,
pol mat premazani in sijajni z
mehansko in kemijsko obdelavo
lesovine
!Super kalandriran, delno ka-
landriran in strojno gladek
-Poraba tiskarske barve je pri si-
jajno premazanih vrstah papirjev
od 1,1 g/m2 do 1,7 g/m2, pri
večkratno premazanih papirjih
WFC vrsti in preprosto prema-
zani LWC vrsti za ciljno barvno
gostototo in maksimalni tiskovni
contrast.
-Poraba tiskarske barve je pri
pol mat premazanih vrstah pa-
pirjev je za približno 20 % večja,
kot pri sijajno premazanih vr-
stah.
-Poraba tiskarske barve je pri
mat premazanih vrstah papirjev
je za približno 33 % večja, kot
pri sijajno premazanih vrstah.
-Povprečen prirastek rastrske
tonske vrednosti pri sijajno pre-
mazanih papirjih je v srednji ton-
ski vrednosti 15 % pri WFC vr-
stah in 25 % pri LWC vrstah.
-Povprečen prirastek rastrske
tonske vrednosti je pri pol mat
premazanih papirjih 25 % višji,
pri mat premazanih vrstah papir-
ja pa 33 % večji kot pri sijajno
premazanih papirjih
-Vsak presežek količine
vlažilne raztopine pri HSWO ti-
sku deluje negativno na kakovost
tiska pri premazanih vrstah pa-
pirjev.
-Vsak presežek temperature pri
HSWO sušenju odtisov škoduje
tisku in kakovosti končnega iz-
delka
-Težave s potiskljivostjo in ti-
skovno kakovostjo pri premaza-
nih vrstah papirjev so v soodvi-
snosti s parametri navzemanja in
odbijanja tiskarske barve
-Še posebno LWC in MWC
papirji so med tiskom podvrženi
vplivom vlaženja oz vlažnosti ki
se negativno odraža pri sušenju.