217 Naši dopisi V (iorici. {Ceno umorjenih kokonov ali svilnih mešičkov) naznanja ?>Gosp. List" od 1. dne t. m. tako-le: Japaneških kilogram*) po 1 gold. 44 krajc. do 1 gold. 78 krajc. Domačih po 2 gold. 12 kr. do 2 gold. 38 kr. Nadjamo se, da — ker zdaj ni v Gorici gosp. profesorja Povšeta, kipo naročilu si. ministerstva kmetijstva po Kranjskem potuje ogledovat ondašnje rodove goveje živine — bode gosp. Franc Kur al t, učitelj na tukajšnji kmetijski soii, rad vstregel svojim rojakom na Kranjskem in drugim, ki so pridelali kokonov, pa ne ved6; kam jih prodati, ako se obrnejo pismeno do njega in ga naprosijo, da posreduje prodajo njihovega blagd. Iz Celovca L julija. — Radujemo se, da se nam od vseh slovenskih pokrajin kaže iskrena pripravnost, in to še posebno od Ljubljanskih narodnih družeb in v prvi vrsti od ondotne čitalnice, poveličati slovesnost na čast rajnemu Antonu Janežiču, ki, če tudi se ni boril na polji političnem, ima na polji slovstvenem neumrle zasluge. Program svečanosti je po većem že osnovan in 13. avgust (nedelja) za to izbran. Začeti se ima slovesnost s sv. mašo v St. Jakobu, pri kateri naj bi pevci peii slovensko mašo, morebiti Miklošičevo. Po maši bi se po določenem programu vršila svečanost razkritja Janežičevega spominka pri rojtsni hiši njegovi v Le šah, kjer bo prof. Einspieler slavnostni govor imel, in se bo deklamovalo in pelo. Po obedu se namerava skupna zabava pod milim nebom, petje raznih družeb, godbavitd. — V nedeljo ponoči bi utegnilo biti prenočišče v St. Jakobu. Drugo jutro (v pondeljek) bi se vsi gostje podali na bližnjo goro „Sternberg", od Vrbe (Velden) biizo 2 uri hoda. Opoldne se vsi gostje, ki hočejo pohoditi Celovec, lahko odpeljejo tje od Vrbe po železnici ali pa na parobrodu, si ogledajo mesto in Križno goro z lepim razgledom, zvečer pa utegne biti skupna zabava v kakem tukajšnjem hotelu. — Ko bode program obeh teh dni popolnoma gotov, se oznani po slovenskih časnikih. Za cenejši dohod gostom le-sem po Rudolfovi železnici bode odbor skrbel za znižano vožnioo. Ko bi dragi nam gostje Kranjski, Goriški in Primorja odpotovali v soboto (12. dne avgusta) z dopoldanskim vlakom (10. uri 40 minut) iz Ljubljane, bi v Beljaku čakali blizo 3 ure; med tem časom pa si lahko ogledali Beljak in morda tudi Y2 ure od tod iežeže toplice pod voditeljstvom rodoljubov iz Kanalske in Zilske doline, ki bi došle goste v Beljak pričakovali. Legitimacije za znižano vožnino se pošljejo dotičnim narodnim družbam ob svojem času , da se svečanosti vsak lahko udeleži, ki se šteje med častitelje možd, ki ni bil samo rodoljub z besedo, temveč eden tistih rodoljubov, ki se po pravici morejo imenovati delavci na slovenskem slovstvenem polji, čegar dela bodo čislana,- dokler bo Slovencev kaj. Iz Ljubljane. — Vse druge dogodbe zdaj niso nič proti onim, ki so se začele na Turškem s tem, da ste Srbija in Crnogora s Turkom začeli dolgo odlašano vojsko, katere konec utegne biti preme njena karta Evrope. Vsaj zadnji čas je, da Turek gre, od kodar je prišel. Ali ni grda sramota za naš kulturni vek, sramota za človeštvo, sramota za krščanstvo, da se še dandanes po sili vzdržuje ta Azijatska kuga, ta izrod človeštva, ta zasramovalec križa, kateremu se ves drugi svet poklanja! Ko se je Turški barbar pred 700 leti privalil v Evropo, pogoltnil Srbsko krono, raz-drii Bizantinsko carstvo, poplavil Hrvaško in Ogersko, vznemiril Kranjsko, prodrl v srce Evrope , vsa Evropa je takrat na noge stopila, vse vlade so pošiljale svoje armade in ladje zoper njega, papeži so razglašali bule in blagoslovili križarske vojske, da bi se vspešno in gotovo zatrla ta šiba krščanstva in civilizacije pa prognala zopet v Azijo, odkar je prišla. In čudo! dandanes je v izobraženi Evropi vse drugač. Ali je mar Turčin posihmal postal bolji, omikan, človešk? Ne za dlako ne! Ako ni še grji in diviji, bolji očividno ni. Ali ni tak barbar že po svoji veri nezmožen vsa-koršnih reform! In tacega groznega tirana brani in varuje — in celo proti krščanstvu — diplomacija in njej na čelu Andrassv in Anglež! Vendar, ako Bog d& in sreča junakov Srbskih in Crnogorskih, bila bode zadnja ura najhujemu sovražniku civilizacije in krščanstva. Zato slovanskim junakom na bojišči Turškem na^ 218 vdušeno kličemo z besedami našega Koseškega: Naprej slavenski jug! Naprej , naprej žareči mee osvete , Slavenski jug, junaška kri! Naprej, naprej, postoj ne srda vnete V osrčje zmot, čez reke tri! Evropa naj raz limiti se vadi Slavenskega junaštva glas! — (Iz seje družbe kmetijske, 2. dne t. m,) Popis vrtnarja Kozina, kako se dad6 sadna drevesa kar naravnost po vsajenih mladikah brez cepljenja divjakov množiti, se je s tem na znanje vzel, da se o tej reji sadnih dreves tako dolgo ne more nič gotovega reči, dokler po tem načinu sajena drevesa ne rodijo sadu, ki bode se le pokazal, ali je izrejevanje žlahnih sadnih dreves po tem načinu mogoče ali ne. Ce tako sajena drevesa res tudi obrodijo žlahen sad, bil bi to velik dobiček sadjereji. Vsakako naj se vredništvo „Novic" naprosi, K ožino v popis razglasiti. — Predsednik bar. Wurzbach in dr. Poklukar poročata, da sta se po vabilu tukajšnje kupčijske in obrtnijske zbornice udeležila 27. dne u. m. posvetovanja: ali je upati zdatne udeležbe kmetovalcev in obrtnikov pri svetovni razstavi v Parizu leta 1878, da pasta na podlagi poročila objavila, ki so došla od podružnic kmetijskih, da se ni nadjati udeležbe kmetovalcev. — Poročilo gosp. dekana Kovačiča v Trebnem o zadevah nove volitve odbora in predsednika Trebanske kmetijske podružnice se je vzelo s tem na znanje, da se gospod dekan naprosi sklicati shod ondašnjih udov , v katerem se utegne v njegovem smislu voliti podružnični predsednik. — Prošnji družbe kmetov iz Orehka poleg Radgone na Sta-jarskem se je vstreglo s tem, da se je jej poslalo 12 različnih kmetijskih knjig, ki jih je zadnja leta izdala naša kmetijska družba. — Poročilo viteza Gutmans-thala, predsednika Rateške podružnice, o stanju ondašnjega polja, nogradov in vrtov, se je na znanje vzelo. Iz tega poročila je razvidno, da se je polje v ondašnjem okraju se precej okrevalo, a da slabo pa stoji z nogradi in vrti. — Svilorejki Alenki Grilce v i na Vačah se na njeno vprašanje, kam bi spečati mogla pridelane kokone, odgovori, naj se obrne v "Gorico na, gosp. Povšeta ali gosp. Kuralta. — Razprava zarad vdeležbe Mariborske vinske razstave septembra meseca, naslonjena na dopisa gosp. viteza Gutmansthala in pa gosp. Ogulina, bila je jako živahna. Pred vsem je obveljal nasvet viteza Gutmansthala, da ne kaže s skupno (kolektiv) razstavo Kranjskih vin se vdeležiti razstave, ampak da je bolje, ako le nekateri Dol en s ki vino-rejei združeni (konsorciji) skupaj svoja vina v Maribor pošljejo, in isto tako storijo vinorejci na Notranjskem. Ker gosp. vitez Gutmansthal poroča, da tak konsorcij Do len s k i h vinorejcev bode on osnoval, je dr. Bleiweis dodal, da enak konsorcij bi se dal tudi na Notranjskem osnovati, kateremu jedro naj bi bilo vodstvo Slapske vinorejske šole. S tem je bilo vprašanje zarad razstave vin rešeno. Al gosp. vitez Gutmansthal, in ž njim vred tudi gosp. Ogulin, želi in iskreno priporoča družbi kmetijski , naj se v razstavo pošlje tudi les in perje najboljih domačih Kranjskih trt (tujih ni treba vmes), če mogoče tudi grozdja, in vse to zopet Do len s k i h skupaj in Notranjskih tudi skupaj; vredbo in skrb za razstavo unih naj bi prevzel gosp. Ogulin, druzih pa gosp. R. Dolenec. Po nadrobni obravnavi tega predmeta se je sklenilo, obrniti se do si. deželnega odbora, naj bi pripomogel k izvršitvi gosp. Gutmansthalovega nasveta. — Odpis si. mi-nisterstva kmetijstva, da je vrtnarju Martinu Kozinu (zdaj v Ljubljani) in Jožefu Eisenzopfu v Poljanah dovolilo po 30 gold. vsacemu nagrade za njuni vspešni / /. sadjerejski trud, se je vzel na znanje in bl^ga^niku g. Brusu naročilo, da potegne naukazani denarMn ga izroči imenovanima sadjerejcema. — Z radostnim priznanj ejn je odbor prebral statistični popis naduči-telja Črnomaljske šole g09p. Jersinovca o kmetijskem nauku, ki ga po naukazu si. ministerstva kmetijstva odbor na Dunaj pošlje; razvidno je iz tega statističnega popisa , da glede na razlaganje kmetijskega nauka je Crn o m alj s k a šola res prva ljudska šola na Kranjskem. — Konečno sta gospoda P. Kozler in Jož. Debevec poročala o oni mašini, ki jo je iz naj del gospodar M. Lakota v Dovjem in ki je bila naznanjena v 20. listu „Novic". Za danes povemo le to, da oba gospoda poročevalca, ki sta izvedenca o mašinskih rečeh, sta s toplo besedo hvalila Lakotovo mašino, katera svoje delo čuda lahko opravlja in katere naprava ne stane veliko denarja. O tej mašini bodemo menda priliko imeli še več govoriti. Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp. Andrej K al i sni k, posestnik in poštar v Tržiču, — gosp. Jožef Keržič, posestnik in župan v Trbojab, — gosp. Aleš Valjavec, posestnik v Bistrici poleg Tržiča in pa gosp. Franc Petkovec, posestnik v Starih Fužinah. — Gosp. prof. Po v še po naročilu si. rnioisterstva kmetijstva ogleduje zdaj rodove goveje živine na Do-lenskem, ker je že ogledal govejo živino na Notranjskem in v nekaterih krajih in še posebno v Logatcu, Ložu, Starem trgu, Senožečah, Martinji Vasi z veseljem videl čuda velik napredek o govedoreji po lepi Muri-codolski živini. — [Ljubljanski veliki sejm)} navadno „češnjev sejm" imenovan, ne zasluži letos tega imena; češinj je bilo celo malo videti, pa še te, ki so bile, niso bile nič vredne. Zato pa je biio živine vsake vrste veliko in cena precej nizka, kupca pa vendar malo, vsaj ni nikjer denarja. — (Matici slovenski) je c. k. finančna prokuratura v Ljubljani z dopisom od 27. dne u. m. naznanila, da je blagi ranjki benericijat gosp. Valentin Ravnikar zapustil 1200 gold., katere „Matica", po odbitih 120 gld. postavne pristojbine, more k^j v posest vzeti. — Iz Berolina naznanja telegram od 28. junija, daje ondašnja cerkvena sodnija nadškofa Melhersa v Kolonji (Koln) obsodila v to, da zgubi škofij stvo zato, ker njegovo obnašanje se ne sklada z javnim redom" (weil sein Verhalten mit der „ofTentlichen Ord-nung" unvertraglich ist). Naš gospataKlun se more glede na ta slučaj tolažiti z ananinPTatinskim pregovorom: „solamen miseris sociospiabuisse malornm." — (Vabilo k 37. odbor ovi skiipŠČini Matice slovenske) v četrtek 13. julija t. 1. ob 5. uri popoldne v Matičini hiši na Bregu razglaša Matičino predsedstvo ravnokar takole: Dnevni red: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 36. odborove skupščine. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Razprava o raznih Matičinih zadevah. — (Izvanredni občni zbor banke „Slovenije"), ki se ima vsled sklepa 4. občnega zbora od 6. junija t. 1. sklicati, bo 3. avgusta t. 1. popoldne ob 4. uri v čitalnični dvorani s sledečim programom : 1. Poviksanje glavnice z novim doplačevanjem na akcije (5. točka 4. občnega zbora). V zadnjem obenem zboru izvoljeni zaupni možje: gg. Ivan Vilhar, Drag. Žagar in Jožef Žerič so 17. junija t. 1. upravnemu svetu pismeno naznanili tole: „Na podlagi preiskovanja bankinega stanja prosimo vas za prihodnji občni zbor tele predloge sprejeti v program: I. Popolno doplačanje na 2337 akcij, t. j. po 90 gld, na vsako akcijo ; eventuelno II. predlog, da se zavarovalnica proda, ali stopi s kako drugo banko, ali pa da se likvidira; III. predlog: volitev odseka, ki bo imel izvršiti v JI. predlogu naštete nasvete." 2. Pritrjenje v občnem zboru od 31. maja u. 1. sklenjeni premembi §. 73., pravil o poravnanji pravnih prepirov med banko in zavarovanci po poljubni sodniji (Schiedsgericht). Delničarji, ki se žele" občnega zbora vdeležiti in glasovati, naj svoje delnice v smislu §. 24 pravil pri glavni blagajnici banke ,,Slovenije" v Ljubljani proti potrjilnim in pooblastilnim listom vlože do 28. julija 1876. Delničarjem pa, katerih delnice so še od zadnjega zbora vložene pri blagajnici, se bodo pooblastilni listi za prihodnji izvanredni občni zbor takoj poslali. V Ljubljani 28. junija 1876. Od upravnega odbora banke „Slovenije". — (Učitelji mestnih ljudskih sol) imajo svoje okrajno zborovanje v Ljubljani 6. dne t. m. Na dnevnem redu stoji tudi vprašanje: „Welches waren die Mittel, um die seit Aufbebung der korperlichen Ziichtigung gelok-kerte Disciplin wieder herzustellen?" Na Turškem je bila nekdaj navada (ali je še zdaj , ne vemo) , da je sultan zdravnike svoje dal tako dolgo tepsti, dokler ga niso ozdravili. Kaj, ko bi bi se tudi tisti „ljudomili", katerim je zmerna kazen s „staberlom" bila trn v peti in so jo odpravili, tako dolgo na klop pokladali po Turškem izgledu, da nasvetujejo pravi odgovor na vprašanje: „welches waren die Mittel etc"? Proba-tum erit! — {Grozna nesreča na vodi) seje pripetila na večer sv. Petra in Pavla. Od sprehoda na mah se je v čolnu po Ljubljanici pripeljala vesela družba že nazaj v Ljubljano, kar se po neki nerednosti prekucne čoln tako, da med 11 osebami 4 vtonijo. Res je, da vsacemu nesrečniku se ne more pomagati in dvomljivo je, ali je bilo mogoče katero izmed potopljenih 4 oseb rešiti; vendar tudi o tem vidimo razloček med nekdaj in zdaj. Nekdaj je bilo na Ljubljanici več čolnov za pomoč v nesreči, — koliko jih je pa zdaj? — (Kdor naših svilorejcev) ne ve, kam bi se obrnil, da proda svoj letošnji pridelek, naj bere dopis „iz Gorice" v današnjem listu. 219