В^'™')^^тшшшп|1111111н11и||||н1|||||а|||!ш||1и1111|||п1|1ш1111шп1т1:!;
I ADVERTISE IN	|
I THE BEST	i
SLOVENE NEWSPAPER	|
★	I
Commerical Printing of	|
i All Kinds	1

1 # П A & I f ^
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKt

С|||||111И1[]Ш111111111[]|||||||||тг]11Ш1111111[]||||||||||||[)|1Ш1111||1П111111111111н^
I	OGLAŠAJTE V	i
i	NAJBOLJŠEM	i
I	SLOVENSKEM	|
I	ČASOPISU	I
I v *	i
I Izvršujemo vsakoTrstne | I	tiskovine	|
^»MiiimiiiaiMiMiiiiioiiiMiiiiiiniiiimmiiniiiiiiiiiuiuiiimiiiiiiniiiimiiiii
^ql. xxxviii.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 23, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 57
Program—
ne številka!
Washington, 21. marca— 1
J^odpredsednik Richard Nixon oce republikance prepričati o nenadomestljivosti Eisenhower' За. Izjavil je, da stranka sama j ne more izvoliti predsednika re- j publike, razen če v letu 19561 os avi za kandidata sedanjega | predsednika Eisenhowerja. Kaj! pa pravi Eisenhower k temu? : Bela hiša je objavila, kaj misli' isenhower o republikanski ran i. Stranka potrebuje oi'ga-izacijo, moč in mladino, pred-sem pa potrebuje sodobni pro-t "1, v prid vsem Ameri-ancem. Taka stranka pa lahko
^ vsakim predsedniškim kandidatom.
(E BO MIR-BO LETO 1955 DOBA VELIKE PROSPERITEIE!
WASHINGTON, 22. marca—Pred senatnim odborom, kateremu načelujuje demokratski senator Fulbright, se nadaljujejo razprave o sedanjem položaju na ameriških borzah in o rasti ter padanju delnic. Mnenja so še vedno različna. Značilno je mnenje bankirja Winthropa Smitha, ki je na stavljeno vprašanje Fulbrightu odgovoril, "da ne ve in tudi ne verjame, če kdo drugi ve, kakšne bodo končne gospodarske posledice."
Tisti, ki imajo najboljše po-*
k zakonska podlaga?
Poughkeepsie, N. Y.,i orocajo o nemarnem vozniku, I
Dre?	^ ^^^tkem času 11 krat
t)rp^ •	cestno-prometne
na	Voznik je bil kaznovan
Ha	globo $75, a obenem
2;»kno8t.dazaenoletomora
kie °	iti v cerkev. Prvič,
la ^ ^ Ameriki zakonska pod-}5(Jq	sodbo in drugič,
bo nadzoruje voznika, da Si? r. "^<^Gljah res hodil k ma-
novi] Л	^ tem tako pre-
avtom K-i ^ bodoče vozil svoj oiobil pravilno... .
%etneM h	cestno-pro-i
vani tfrf	bodn k- - лп
Se v bod ° zakona in naj
o dolžnost^r.	pripombe
Pohajanja v cerkev.
JE LASTNO HČER
O onT pokopali v Hillsboro, ^-letnega Arthur ja Amesa 43-letno hčer Ethel, dal svoje iz-hčer	je, da je Ames
sarhnw, ^"loril, nato pa izvršil tev so Morilca in njegovo žr-1зц pokopali v skupnem gro-
^50.000 ZA ROKO
Coluccu,
Centr T	New York
po пе^ ' ^ opravljanju službe dne ^^'^'^osti železniške družbe svoioH ^^Gmbra 1951 izgubil čel n roko. Coluccu je za-zahteval od New nine P $100,000 odškod-do ђЈ. "^^dno pa je prišlo končno šlo	razprave, je pri-
Va g do poravnave. Poravna-ro V4 f na $50,000, kate-l ° o je Coluccu tudi sprejel.!
so poslanci! j
^P^jade je na čelu fran-} Jein gibanja, da se ne plaču-| tak Л ^ vsaki državi bi bil Se (.g ^niagog aretiran. Pou jade | da i^^ boji, Odkrito priznava, j ci 2лп^ ^^d francoskimi poslan-1 Za gy	takih, ki se bojijo j
^olitv^vf ?^^ndate, pri bodočih bi gg ^ bi jih gotovo izgubili, če "^^topiti zoper njega, i-alj^o ^^java, ki kaže na mo-1ђо p politično zrelost ne sa-CoQir	marveč tudi fran-
A^^PoBlancev.
glede v življenje borz in bank, trdijo, da v zadnjih pojavih ni zazreti nobenih posebnih špekulacij. Gospodarstvo da je trdno.
Ljudje že po naturi špekulirajo z delnicami. Na splošno je vrednost delnic dva in pol krat višja od vrednosti delnic leta 1949. Tudi je višja od vrednosti delnic v mesecu septembru v letu 1953. $1,000 investiranih v letu 1949, ima sedaj vrednost $2,460.
Nekaj vzgledov:
Kdor je leta 1949 vložil v ameriško industrijo letal recimo $100, ta delnica sedaj predstavlja vrednost $612, ista delnica v industriji papirja vzeto zopet $100 leta 1949 predstavlja se-
borom, kateremu načeljuje senator Fulbright.
Benjamin Fairless je izpovedal, da so podane vse osnove, da j bo v produkciji jekla leta 1955 vladala največja prosperiteta. Fairless pravi celo, da smo na pragu vstopa v največje blagostanje, kakršnjega ne pozna zgodovina Združenih držav. Povpraševanje po jeklu je veliko. Če se bo tako nadaljevalo, potem bomo morali leta 1980 pomnožiti kapaciteto jekla za celih 65,000,000 ton.
(Številka 65,000,000, ton jekla na leto, v ameriškem smislu še kot dodatek h kapaciteti produkcije jekla, ki znaša že sedaj nad 100,000,000 ton na leto, nam bo razumljiva v pravem pomenu le tedaj, če si predstavljamo, da
daj vrednost $560, v elektroteh-	. ,, o
niki $410, v avtomobilski indu- bliža produkcija jekla v Sov-striji, $300, v industriji jekla i^tski zvezi, ki je druga po vrst,
$375, v industriji televizije in radia pa $388.
Te industrije, kakor je iz gornjega kratkega pregleda razvidno, najbolj nesejo. Ce bi naložili leta 1949 $100 v hranilni zavod, potem bi v letu 1955 teh $100
za ameriško, 40,000,000 ton in da 65,000,000 ton ne dosežejo na leto Velika Britanija, Zapa-dji?	in Francija skup-
no!)
V pododboru Fulbrighta je opaziti še vedno ista trenja, da gre namreč za politiko. Če so se
ne pomenilo iste vrednosti, ko jo začela sedanja raziskovanja in
imajo naloženi v delnice kapitalističnih družb, ki dobro nesejo. Ostane pa temeljno vprašanje, kako dolgo in ali bo zmeraj toliko dobička?
Jeklo, da stoji dobro
Ameriška industrija jekla trdi, da se kapaciteta produkcije jekla sedaj izrablja že skoraj s 93 odstotki. Kapaciteta se je meseca aprila 1953 izrpibljala še višje, namreč nad 94 odstotki. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da se je ta kapaciteta pred letom dni izrabljala najvišje le z 68 odstotki.
Ameriška industrija jekla je ena najvažnejših industrij. Ko gre o jeklu, gre tudi za ime Benjamina Fairless, ki je predsednik velike družbe U. S. Steel
zasliševanja, tako trdijo republikanci, je ozadje to, da hočejo demokratski privrženci spodkopati gospodarska tla nogi predsednika Eisenhowerja, s tem pa j vsemu njegovemu gospodarskemu sistemu. Republikanci nadalje zavračajo vsako sumnjo, da se ljudje bojijo inflacije ter radi tega denar raje nalagajo v delnice, kakor tudi, da ta njihova gospodarska delavnost ne vodi v inflacijo.
Še eno pojasnilo: Prekupčevalci z avtomobili, katerih je v Ameriki 45,000, trdijo, da preživljajo v letošnjem letu najhujšo konkurenco in da bo ob koncu tega leta moralo oditi v pozabi jen je najmanj osem tisoč prekupčevalcev. Pravzaprav so
Corp. Bilo je naravno, da se je zreli že danes za to, da napove-tudi on pojavil pred senatnim od-! do konkurz.
DRUGI DAN POMLADI-27 MRTVIH
•■"ski ibor ZARJA
spomladanski
KONCERT
„ 'n opereto trial BY JURY"
^ nedelj^o. v	1955
SLOV. NAH. DOMU St. Cleir Ave.
4. uri popoldne
Včerajšnje izredno vreme ni zajelo samo države Ohio, marveč tudi vso republiko. Smrtnih žrtev v direktni zvezi s slabim vremenom je bilo skupno 27, od teh šest v državi Ohio. Silno neurje so trpeli v Chicagu, tako da nekateri vlaki sploh niso mogli oditi.
Ф Reka Mississippi je začela poplavljati.
V	Clevelandu samem je bilo 36 ljudi težje ali . lažje ranjenih. Temperatura je padla naenkrat skoraj za 40 stopinj.
Med smrtnimi žrtvami je bil naprimer policijski poročnik Moore iz Willoughby, ki je pobiral žico, misleč, da nima več stika z električno strujo, a je bilo ravno narobe res in električni tok ga je ubil.
V	okraju Lorain sta ae peljala v avtomobilu zakonca Banning, doma iz New Philadelphije, pa je
PRETEP RADI HRANE, TUDI V USA
V	okraju Lawton, Oklahoma, so trpeli lansko jesen na suši. Federalna vlada je sporočila, da bo vsem tem, ki so bili prizadeti po suši, dala na razpolago hrano iz federalne zaloge. Okrajna oblast je tudi javila, da se bodo delila jajca; toda, ker jih je bilo najbrže premalo, se bodo razdelila po načelu, "da kdor preje pride, preje melje."
V	okraju živi kakih 400 staroupokojencev, pa tudi okrog 2,000 miioščinarjev, ki so navezani na јалтго podporo. Kadar gre za podporo, navadno ne gledamo na. predpise, kdo je upravičen. Tako se je zbralo vse, tisti, ki so bili prizadeti po suši, staroupokojenci, ki imajo svojo redno pokojnino, pa mislijo, da ni zadostna, in miloščinarji. Ker ni bilo blaga dovolj, je nastal pretep, da so se okrajni in mestni uslužbenci s policijo vred trudili skoraj eno uro, da so napravili red in mir.
Pra\imo, da ima vsaka palica dva konca. Amerika ima polno živilskih zalog, Španija je na produkciji živil revna. Ker so se zboljšale politične razmere med Španijo in Združenimi državami, je Amerika priskočila Špancem na pomoč, tudi ko gre za hrano. Iz svojih federalnih zalog je Špancem podarila 10,000 ton mleka v prahu, masla in sira. In odziv in posledice v Španiji?
Zveza španskih mlekarjev je občutila—ameriško konkurenco. Darilo 10,000 ton v mleku, maslu in siru je bilo za Španijo tak udarec, da se je industrija mleka znižala na splošno kar za 25 odstotkov, posamezni agrarni okraji pa so bili kratkoma-lo izrinjeni iz trga.
10,000 ton mleka v prahu, masla in sira, kar končno za Ameriko ne pomeni ničesar, pa cela kmetijska revolucija v Španiji . . .
STAVKE V LETU 1955 LAHKO POSTAVIJO NA GLAVO VSE NAPOVEDI O PROSPERITEII
RAK OZDRAVLJIV?
WASHINGTON, 21. marca—
Profesor dr. Raymond Kaiser,
ki načeljuje ameriškemu inštitutu za pobijanje raka, v svojih najnovejših izjavah pravi, da bodo raka spravili pod kontrolo,
da ga bodo torej ozdravili. Že dosedanja medicinska znanost je sposobna, da reši. vsakega tretjega, ki bi bil sicer vsled
raka zapisan smrti, toda pod po-	_______ ___________
gojem, da se zdravljenje raka | seboj v enem ali v drugem po-začne pravočasno.	gledu, če dela ali ne dela, tudi
POKOPANI RUDARJI ' druge industrije.
MORGNANO, Italija — 22. Nekaj pregleda:
marca—V tem kraju je nastala v. V marcu se začne mezdno gi-
ALI NAJ POSREDUJE FEDERALNA VLADA?
WASHINGTON, 22. marca—Za leto 1955 se napove-
duje na splošno dobro gospodarsko življenje. Pri tem pa se ne sme pozabiti na to, da tudi če se vse gospodarske dobre napovedi uresničijo, če ne bo drugih ovir, je leto 1955 doba, ko potečejo v glavnih ameriških industrijah mezdne pogodbe in bo šel boj za eno najbolj radikalnih delavskih zahtev, o garantirani letni mezdi.
Velika industrija potegne za'*'
premogokopu eksplozija plina, ki je pokopala do smrti 20 rudarjev. Eksplozija se je pripetila ravno ob času ko se je menjaval šift.
SENZACIJA V BERLINU
BERLIN, 23. marca—V zapa-dni del Berlina je pribežal sin sovjetskega polkovnika. Ime je zadržano za enkrat kot tajno. Politični ubežnik je dejal, da so ga doma in v šoli učili kako, da je Sovjetska zveza za mir in sodelovanje med narodi, na lastne oči pa je videl kako se Sovjetska zveza pripravlja le na vojno in gre vsa politika za obrože-vanjem. Zato je zapustil domovino.
DOLAR SE RAZMETAVA
Ameriški general Oliver Wen
banje v ameriški industriji gumija.
V mesecu aprilu se začnejo pogajanja za novo mezdno pogodbo v ameriški letalski indu-
ameriška javnost zoper garantirano letno mezdo. To je njihova propaganda, ki pravi, da če bo garantirana letna mezda, potem bo tudi produkcija omejena in se bo morala družba omejiti le na prav tipizirano število vozil, odpadla bo torej živahna konkurenca, pa tudi vrsta modelov, ki privlačujejo javnost na sebe.
stri ji in v industriji bombaža.: Kot povdarjeno, gre za propa
gando iz industrije same.
Trenotno razpoloženje, tako se sodi v gospodarskih krogih, da je nekako po polovici za garantirano mezdo, po polovici pa proti.
V	mesecu maju preneha mezdna pogodba pri General Motors,
v industriji stekla in papirja ter v veliki radijski družbi Radio Corporation of America.
V	mesecu juniju preneha mezdna pogodba pri družbi Ford, v: i„ vloga federalne vlade? ameriških ladjedelnicah in v, Prvi ameriški predsednik, ki laznih pristaniščih.	| gg je spustil v posredovanje med
V	mesecu juliju preneha mez- gtavkujočimi in podjetji, je bil dna pogodba v ameriški indu-; začetkom tega stoletja Teodor
! striji jekla.	Roosevelt. Ta njegova gesta je
; v mesecu septembru pri druž-; za ameriško liberalno kapi-j bi Chrysler in pri pomembni | talistieno pojmovanje narav-j družbi General Electric.	| nost revolucionarna.
deli Hughes, doma v okraju: Povezanost v Indiistrijah	Po sedanji zakonodaji se v slu-
Claremont, O., je bil v letu 1951 V industriji jekla dela približ- čaju stavk federalna vlada mo-na službi v Nemčiji. Za sebe je no dvajset odstotkov jeklarjev; ra brigati, če gre za produkcijo, rabil stanovanje. Zajel je veliko samo na delih, ki so potrebni za ki je važna za ameriške obram-stanovanjsko hišo in jo dal popraviti, da je bila njemu po godu. Federalno blagajno je samo za ta popravila obremenil za $52,000.
Na operaciji
V St. Alexis bolnišnici, soba št. 324, se nahaja Mrs. Frances Zgonc iz 19530 Ren wood Ave., ki je srečno prestala operacijo. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja.
vihar podrl drevo ob cesti, ki je padlo na njun avto in ubilo oba.
V	Clevelandu samem je bilo okrog 10,000 domov brez električne luči, uporaba plina se je podvojila. Prišlo je do nekaj ka-rambolov med posameznimi avtomobili, osebnimi in tovornimi, toda v Clevelandu samem smrtnih slučajev ni bilo.
Za danes je napovedano soln-čno, vetrovno in mrzlo vreme z najvišjo temperaturo 42 stopinj, najnižjo 27 stopinj.
Zapadno od Ohio sneži. Ame risk i jug se je zjasnil in na splošno danes tam prevladuje lepo vreme.
V	Honolulu je strmoglavilo vojaško prevozniško letalo in pri tem pokopalo pod seboj 66 potnikov. Vsi so mrtvi. Med mrtvimi je bilo 64 vojakov, ena ženska in njen otrok. Med temi 66 mrtvimi so trije iz Ohio, eden pa iz Clevelandu.
NIČ-S SESTANKOM ŠTIRIH
produkcijo avtomobilov. V šte- bene in posebne splošne intere-vilkah izraženo gre za 150,000 se.
jeklarjev.	; Delavski Taft-Hartleyev za-
Za industrijo avtomobilov de- kon določa, da se v takih sluča-lajo delavci v industrijah gumi- jih zaukaže stavkujočim, da gre-ja. Računa se, da je na produk-, do nazaj na delo za dobo 80 dni, ciji gum za avtomobile zaposle-j v tej dobi pa se vršijo pogajanja, nih 54,000 delavcev.	Sedanji predsednik Eisenhow-
Sestava avtomobila rabi se-j er je za liberalno gospodarstvo, stavne dele, ki jih producira Vendar so tudi njega slučaji pri-elektrotehnika. Na tem polju de-! da se je vdal "moderni uso-la v, Ameriki 59,000 delavčevi di" hočeš, nočeš, moraš—za-elektrotehnične stroke v direkt- plaval v sedanje politične vode. ni zvezi s potrebami avtomobil- Da je vprašanje miru ali stavk ske industrije.	| v velikih ameriških industrijah
General Motors zaposljuje važno, tudi za federalno vlado, sam 390,000 delavcev, ki so pla-; se vidi iz nastopa delavskega taj-WASHINGTON, 22. marca—I nika Eisenhowerja; Sovjetska ^^ni od ure, družba Ford pa| nika Mitchella, ki je zatrdil, da Odmev poziva demokratskega zveza mora najprvo v dejanjih; 135,000.	; se v opisanih mezdnih bojih fe-
pokazati, da res hoče mir in spo-1 Kakor je iz podanega pregle- deralna vlada ne bo postavila v razumno ureditev vseh spor- da razvidno, gre za najvažnejše i vlogo posredovalca, in naj gre nih vprašanj, potem šele se da, ameriške industrijske družbe, ki vsa stvar svoja pota.
(V spominu nam je še velika
senatorja Georgea, ki je predsednik mogočnega zunanjepolitičnega odbora v senatu, da naj se tekom leta 1955 sestane jo glavni predstavniki Združenih držav, Sovjetske zveze. Velike Britanije in Francije, ni imel za-željenega odmeva.
V Londonu so odgovorili, da je bila ta misel itak že večkrat
z njo razgovarjati.	i pa v dobrem ali v slabem sluča
,.vv 1 »	i. • -1 'ill torei v miru ali v stavki, po
Stališče državnega t a 3 n 1 k ai J"	.
delavska stavka v industriji jekla, ki je trajala skoraj dva meseca. Takratni predsednik Harry
sprožena, pa se iz nje ne da m-česar napraviti. Tudi če bi pri-	stranke odklonil,
šlo do tega sestanka "бИгЊ " hi
'štirih," bi bil sestanek mogoč le, ako se popreje dokončno sprejme pogodba o bodoči Nemčiji in njeni oborožitvi.
Winston Churchill je Francozom celo povedal, da bo do svobodne in oborožene Zapadne Nemčije tudi prišlo, tudi brez pristanka Francije. Glavno bitko zoper oboroženo Nemčijo pa
John Foster Dullesa: Isto kotltegnejoza^bojdrugemdustrije
.	iz deset m deset tisoc delavstva.
isen owerja.	, ^ drugimi besedami, če bi na-: Truman je smatral za potrebno,
Za republikansko stranko se; gtopila stavka v industriji av-j da poseže vmes in je postavil je-je izjavil senator Knowland iz| tomobilov, bi bil takojšnji od- klarne pod federalno kontrolo.
JI—	I	■- -	Lastniki jeklarn so se začudili,
kako je to mogoče in so začeli s tožbami. V pravdi so uspeli, ker
Californije, ki je predlog sena-j у teh povezanih industri-torja Georgia v imenu republi-| j^h.
Politika delavcev
je vrhovno sodišče pravnoveljavno odločilo, da je bil Trumanov korak protiustaven. Toda je-klarne so končno morale v bistvu kloniti delavskim zahtevam in so delavci jeklarji dobili skoraj vse, kar so zahtevali.)
Ko gre za garantirano letno mezdo, ki je postala geslo sodob-
V zvezi z zunanjo politiko naj| Boj za garantirano letno omenimo sodbo Dullesa, zakaj; mezdo se bo začel v industriji so Kitajci nevarni. V daljni bo-| avtomobilov. Delavske unije po dočnosti postane lahko nevar-i posameznih podjetjih ne bodo nejša Sovjetska zveza, v bližnji; sprožile na enkrat istega vpra-bodočnosti pa komunistična Ki-! šanja. Tudi ne bodo oklicale za tajska. Komunistični Kitajci so! slučaj potrebe stavke pri vseh pijani uspehov zadnjih let. To! družbah naenkrat. Verjetno da
so uspehi, katerih ni mogoče za-, bo Ford prvi na vrsti. Zakaj?	- - ^	vAlikw
nikati: Leta 1949 so komunisti: Med družbo Ford in družbo Che- nosti, ]e vpn^anje ah
ko zoper ODorozeiiu	Kitajsko pod svojo ob-1 vrolet gre za hudo konkurenco; mdustnja podprla druga g ,
vodi Sovjetska zveza. Ce naj bo ^eta 1950 so se vmešali v; in hoče družba Chevrolet v pro-j da se ta delavska zahteva ubij .
najprvo zadoščeno zahtevi, da	....., , ,	„o.v r,oS4r..	-
do te oborožene in samostojne Nemčije tudi pride, Sovjetska zveza pa je proti, kakšen smisel naj ima torej sestanek štirih velesil?
stališče ameriškega predsed-
korejsko vprašanje in nato do-1 da ji avtomobilov na vsak načini bili pod oblast Severno Korejo, i doseči Forda. Ford za to konku-jZopet atomska bomba
Leta 1951 so zasedli Tibet. V letih 1953 in 1954 so podprli komuniste v Indokini in pomagali do čudovite zmage nad Francozi v Dien Bien Phu.
renco ve. Če bi tvegal stavko, j. Danes so v puščavah južne mora računati tudi s tem, da bo j Nevade poskusili z ponovno ek-izgubil bitko s Chevroletom. , splozijo atomske bombe. Ta je Avtomobilske družbe računa-1 bila v ameriški zgodovini atom-jo tudi s podporo javnosti, da bo skih eksplozij po številu 38.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day ^^cvpt Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town* (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta}:
For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev) ___
For Three Months—(Za tri mesece)______
-$10.00 6.00 . 4.00
F#r Canada, Europe and Other Foreign Countries; ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Jest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.0C _ 4.50
tmered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cieveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
PRED PROSPERITETO ALI KRIZO?
(2)
UREDNIKOVA POSTA
Narava se prebuja
Trobenta,], le trobentica
pomladi prvi cvet rumena kakor zvezdica trobentaj glasno v svet.
CLEVELAND, Ohio — Čeda-dalje lepša postaja narava, trati ca okoli hiše že zeleni in kmalu bo polno lepega cvetja vseokrog. Nestrpno že čakamo gorkega solnca, ki nam bo dalo več življenja in razigranosti. O, kako lepa si, pomlad!
Tudi naši pomladanski koncerti so lepi. V nedeljo, dne 27. marca ima "Zarja" svoj običajni pomladanski praznik. Tokrat bodo dali na oder nekaj lepega. V spored programa je bil že pri-lično priobčen. V prvem delu bodo peli solisti, dueti, kvarteti ter mešan zbor.
Gospodarske napovedi so silno težke. Na ameriških visokih šolah poučujejo profesorji, ki se vse svoje življenje bavijo samo z gospodarskimi pojavi. Pričakovali bi, da kar oni povedo, končno drži. АИ pa je temu res tako? Ko čita-mo poročila iz kongresa, razberemo, da tudi pri teh možeh velja staro pravilo, da kolikor glav, toliko misli. Sicer pa nam narekuje zdrava pamet sama, da če bi- se dalo predvideti, kdaj bo nastopila kaka gospodarska kriza, bi
jo znali modri možje odvrniti, če bi se dala odvrniti. Temu pa ni tako.
Mi s prstom kažemo le na gotove pojave, ki so že tukaj. Nekaj sklepov nam je potem lahko napraviti!
Da živimo pred popolnoma novim načinom produkcije, danes v atomski, elektronski dobi ne bomo več tajili.
Da gre gospodarska znanost .skupaj s tehniko naprej, tudi tega ne bomo več zanikali. V Združenih državah je leta 1950 gospodarstvo potrošilo eno milijardo dolarjev strogo v znanstvene raziskovalne namene. Naj se najde nov način produkcije, naj se znajdejo novi stroji, vse v namenu,
da bo čim več uspeha, pa manj dela.
Lansko leto 1954 smo potrošili v te namene že več kakor štiri milijarde dolarjev! Nekaj novih poti se je torej moralo najti. In našla so se, to lahko opazuje vsak navadni delavec, ki sledi razvoju svojega podjetja.
Gospodarske napovedi za bližnjo bodočnost so skoraj nekaj neverjetnega. Na vsak način pa je gotovo, da gre končno vse skupaj za to, da se produkcija poveča. Družba General Electric je napovedala, da bo njena produkcija V i Pred sodiščem.
letu Д956 dvakrat večja kot je bila v letu 1954, za to pro- j Edwin se opravičuje, da je ne dukcijo pa ne bo potrebnih dvakrat več delavcev, marveč le kakih deset odstotkov več. Družba sama napoveduje nadalje, da bo delovna doba znižana, delavci bodo torej manj delali, produkcija pa bo večja. Družba General Electric je delniška družba. Kdor torej ima te delnice, in če računa 2 napovedjo družbe, bo računal tudi s tem, da se bodo tako imenovani upravni stroški spričo znižanja delavstva in zvišanja produkcije znižali, delnice bodo torej nesle.
Mi smo že velikokrat pokazali na avtomat, na avto- Pa razumejo nesrečno Iju-matične tovarne, pa tudi na avtomatične pisarne Pisarne ! ko jo njen advokat (Frank seveda ппш važne ko za dehnce, so pa važne km
za delniqlfA Hrnrhp т,,л; •	11	' ^ 1 da se vsem smili, a ona pa mu
Pok- 1	K J	so del upravnih stroškov, i p,akajoče pade na prsa.
Pokazali smo na bodočo produkcijo avtomata in elektrona '	, . . ,
v zvew z ^bnwko a^rgijo, pa so bik napoved, da boj
manj ljudi in več produkcije. Ko gre za kakršnokoli de '	^	^
^ v , , ,	^	=	KaKrsnoKoli ae- temu, bo poročil drugo. Stvar ]e
lovno moc ta delovna moč predstavlja vedno del upravnih I precej zamotana in da se preveč S ros ov. Ce so upravni stroški visoki, je dobiček manjši. ! ne prepiralo, skrbi za red sod Ce se dela z majhnimi upravnimi stroški, pa z istim ali večjim uspehom, potem je končni dobiček visok.
Ce Amerikanci povprašujejo po delnicah, morda
čunajo že sedaj s tem pojavom, da se bodo upravni'stro-
ski spnco avtomata in elektrona znižali, produkcija ;fa zvi-
sala, torej delnice bodo dobro nesle, zato nakupu j mo jih ze sedaj!
Se ena stran ameriškega gospodarskega življenja je značilna, da je namreč izolacionizem v Ameriki vzel do-cončno slovo, tudi ko gre za našo zunanjo trgovino. Kako se pehamo za zunanje trge v zadnjem času za Južno Ame-nko. Kako se pehamo za Azijo in njene surovine! Vsa amcnska pomoč tujini ima končno ozadje, da obdržimo stanje kot je, če ga ne zboljšamo, vse skupaj pa v strogo gospodarskem pomenu. Saj Ameriki končno ne gre poli-icno vzeto za nobene nove kolonije, ali kolonijalno go-!
spodstyo. Vse kar vodi Ameriko v tej zunanji politiki, je :
v končni posledici surovina za industrijo, produkcija, iz- j	-
oz o ar, Igra pa se uprizarja in doigra na dveh odrih— : RAZOČARANJE
Drugi del programa bo pol-spevoigra "Trial by Jury." Spevoigra je delo slavnega angleškega libretista W. S. Gilbert, spesnil pa jo je njegov drug Arthur Seymor Sullivan. Ta dva moža sta delovala skupaj, bila tesno povezana v milino in lepoto glasbe, saj sta dala svetu nekaj lepega in bogatega. Poleg "Trial by Jury" sta skomponira-1г "The Tempest," "The Sorcerer," "Patince" — "Pinafore" in veliko drugih.
"Trial by Jury" je zgodba dveh zaljubljencev. Predolga ljubezen se pa kaj rada ohladi in tako se je tudi Edwin (Albert Fatur) odtujil ljubici Angelini (Josephine Turkman). Ona pa seveda užaljena in razočarana, ga toži za prelom obljube zakona. Revica ima že vse pripravljeno za poroko, tudi dve ljubki in dražestni družini (Rosemary Vi-čič-Rezelj in Sally Strumbel-Mqlntosh). Vse se obravnava
ljubi več, zaljubil se je v drugo. Sodnik (Andrew Turkman) in ostali porotniki ga razumejo, saj so imeli enake zalode in neprilike v mladih letih. Simpatizirajo z njim. Ko pa pride lepa Angela v sodno dvorano ter zahteva, da Edwin plača za zgubljeno ljubezen, jo vsi takoj vzljubijo, še
DRZEN NAČRT O MESTU BODOČNOSTI
Zgradili naj bi ga pod debelo ledeno skorjo na aniarktičnem področju
v Melbourneu živeča dr. Irma Hift-Schiiier je poslala uredništvu dunajske "Ar belter Zei-tung" zanimiv opis edinstvenega mesta na svetu, ki ga namerava zgraditi Avstralija na področju Antarktike.
Leta 2055 ali pa morda še prej, je rečeno v dopisu, bo lahko Avstralija zgradila "idealno mesto," v katerem bo življenje manj nevarno, prijetnejše in bolj zdravo, kakor v kateremkoli mestu sveta od začetka zgodovinskega razvoja. To bo mesto z znanstveno kontroliranim podnebjem, s temperaturami, preračunanimi tako, da se bodo prebivalci počutili kar najbolje, hkrati pa bo podnebje zelo izpodbujalo njihovo voljo in, veselje do dela. Pod ultra vijoličastimi, žarki bodo ljudje v sintetičnem poletju za-gorevali, štirje letni časi si bodo sledili v vedrem zaporedju in prinašali tiste spr emembe v podnebju, ki ugodno vplivajo na živčni sistem. To bo mesto brez hrupa, prahu in nesnage, brez plinov, izpuhtevajočih iz motornih vozil, brez bakterij, brez nahoda in kašlja, kajti v filtriranih zračnih plasteh, čistih kakor je lahko čist zrak samo visoko v gorah, bacili sploh ne bodo mogli živeti.
Mesto prihodnosti bo vseskozi elektrificirano. Njegovo sonce in luna bosta sistem neonskih žarnic, njegov promet se bo razvijal hitro in tiho, njegova industrija bo imela atomski pogon.
skem rnestu z natanko kontroliranim, matematično preračunanim ozračjem resno ali ne, vendar nastane vprašanje: čemu tolikšni napori za organizacijo, prevoz ljudi, graditev industrije in inštitutov za jedrsko fiziko na kontinentu, ki je osem mesecev v letu pogreznjen v polarno noč in ki je ena sama širna ledena pustinja? Res ima ta kontinent osem mesecev v letu polarno noč, toda živeti in delati pri umetni razsvetljavi zdaj ni več nedosegljiv cilj in ta možnost se bo v naši atomski dobi še povečala. Kar pa se tiče debele ledene skorje, so piloti že ugotovili, da v zaledju Antarktike ponekod ledu sploh ni, pač pa so tam izredno bogata ležišča premoga, bakra, kositra in plemenitih kovin, predvsem pa urana.
Avstralija ni edina dežela, ki se zanima za ta naravna bogastva. Nasprotno, ves svet upira poglede v Antarktiko in nobeno naključje ni, da so vključili v mednarodno geofizikalno leto 1957/58 tudi raziskave Antarktike. Avstralija pa bo imela v tej ves svet obsegajoči akciji ključni položaj, kajti nobena druga dežela ni opravila tako obsežnih priprav tako na antarktičnem kontinentu, kakor tudi na otokih pred njim, kjer ima že od leta 1948 vremenske opazovalnice in razne poskusne postaje. Geofiziki, geologi, strokovnjaki na področju jedrske fizike in drugi
KAKO PIŠEMO SVOJEMU POSLANCU ALI SENATORJU
Mesto bo zgrajeno globoko pod zemljo аИ bolje rečeno globoko;	dl krije
pod debelo plastjo ledu, kajti ce; Antarktika v sebi mnoge skriv-ga bodo zgradili, bo nastalo v le-:
dem pustmji Antarktike, na ti-' ^
stem področju, imenovanem ^ ^^.
Mawson, ki so ga zaceli Avstral-. strokovnjaki, ki jim ni toli-ciciviHzirati v začetku minulega;
stoletja.	I tičnih uspehov in ki bi se radi
Marsikdo bi mislil, da gre za:	bog^tev ant-
prazno sanjanjenje, za izrodek ^^.^^tičnega področja.
bolestne domišljije, verjetne |
manj kakor ideje Julesa Verna, i Tekmovanje se pravzaprav že ki pa so se večidel že uresničile, lahko začne. Razen Avstralije bi da ni povzet opis sintetičnega se rade polastile Antarktike An-mesta bodočnosti iz temeljitih glija, Francija, Nova Zelandija, raziskav in načrtov trezno mis-, Norveška, Čile in Argentina, lečih praktičnih znanstvenikov. ! Amerika nobeni teh dežel no pri-
Pred kratkim je Trgovska zbornica Združenih dižav izdala poučno brošurico "Vi in vaš kongres," ki ima v času, ko stoji vlada pred kočljivimi in daleko-sežnimi odločitvami, za Američane važno vsebino. Del brošu-rice je posvečen praktičnemu vprašanju, pred katerim se dostikrat znajde državljan, ki se zanima za javne zadeve: zakaj, kdaj in kako pisati svojemu poslancu ali senatorju.
Brošurica Trgovske zbornice pravi, da je kongres Združenih držav najpomembnejše zakonodajno telo na svetu. Vaši poslanci in senatorji so vaši osebni predstavniki v tej veliki skupščini. Vi jih tudi plačujete. Izvoljeni so z vašimi glasovi. Preko njih lahko izražate svoje mnenje v pogledu zakonodaje. Poslanci in senatorji pri svojem delu, to je pri ustvarjanju zakonov, potrebujejo in si žele vaše pomoči. Na splošno se o tem ali drugem zakonodajnem vprašanju odločijo tako, kot si predstavljajo, da si žele njihovi volil-ci.
Posledice odločitev kongresa čuti vsak osebno in ves narod kot celota. Kdor hoče biti odgovoren državljan, davkoplačevalec in potrošnik, ne sme samo voliti. S pomočjo tiska, radia in televizije mora biti stalno na tekočem v pogledu glavnih zakonodajnih vprašanj. Obveščati mora predstavnike v kongresu o stališču volilcev, na jasnem pa si mora biti tudi o njihovih pogledih.
Vsak državljan bi moral vedeti, v katerih odborih sta senatorja in poslanec iz njegovega
tejše. Spomenice so skoraj brez vrednosti Kažejo samo, da ste podpisali določeno mnenje, ki g& je izoblikoval nekdo drugi.
Vaša pisma seveda ne smejo biti omejena na zakonodajne predloge, od katerih si osebno obetate koristi. Res je sicer, da je poslanec ali senator vas zastopnik. Zastopa pa tudi širše narodove koristi. Prav gotovo bo posvetil več pažnje tistim P'S' mom, katerih pisec se tega zaveda. Ni treba še posebej oHie njati, da se je treba v dopisov^' nju s poslanci in senatorji držati pravil vljudnosti in dostojnosti.
Kako naslavljamo pošto, ki J® namenjena članom kongresa • Pisma poslancem naslovimo ta kole:
Honorable John Doe House of Representatives
Washington 25, D. C.
Pisma senatorjem pa naj jo naslov:
Honorable John Doe United States Senate Washington 25, D. C.
(Common Cot"*'''
Z JADRALNIM LETALOM 9296 M VISOKO
Kapetan fregate angleške v"] ne mornarice Goodhart, ^ skupne angleške тогпаП® ^ misije v ZDA, se je dvignil z j® dralnim letalom nad Sierro vado v Kaliforniji 9,296 m ko. Tako visokd se ni dvignil s noben angleški pilot z jadra n letalom. Lani decembra s® . dvignil Phillipp Wills na Zelandiji 9144 m visoke. G"" hart, ustanovitelj jadraln^^
poznava pravice do antarktičnega področja in v lovu za njegovimi naravnimi zakladi tudi noče zaostajati. Američani so potrošili že nad dva milijona dolarjev za organizacijo velike odprave, ki se bo letos napotila v Antai k-tiko. Američani nameravajo c^-10 zgraditi na Južnem tečaju znanstveno opazovalnico.
Zgraditev umetnih mest možna
se
ra-
ne prepirajo nijski sluga (Tony Eleršič.) Vodja sodne obravnave (Frank Kokal) gleda, da se vse pravilno vrši. Ah bo Edwin res kršil postavo z dvoženstvom?
To boste videli v nedeljo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek programa bo ob 4. uri popoldne. Po programu vam bodo Zarjani nudili domačo zabavo v spodnjih prostorih. Ser-virala se bo dobra večerja, točilo se bo tudi rujno vince in ostale pritikline. Za ples bo igrala Samsonova godba.
Na veselo svidenje pri Zarja-nih!
M. B
na domačem in na svetovnem trgu Domač ameriški trn i
ne more biti nikdar prenasičen ТчГп r ^ renski tr^, I "аи pojdeš se kdaj na maska-■1 1 L.,	piinasicen. Na ozemlju današnje Ame-1 rado?
rike lahko zivi 500 miliionnv ИпН^ v_____"
i "Ne, nobenega razočaranja I nočem več doživeti."
milijonov ljudi. Zunanji trg si je treba
znati priboriti.
Nam se zdi potrebno, da spričo gospodarskih ugibanj,! "Kako to?"
1 so anes na dnevnem redu, ponovimo eno najbolj zdra-! "Na zadnji maškaradi sem se
vih načel, ki so vodila pokojnega Frankhna Roosevelta da	% brhkim dekletom.
je potrebno prvo, da ubijemo strah nred strahnmi '	in pila, ko pa je bilo
' treba plačati, se je pokazalo, da L- C. ' nima denarja."
Antarktično mesto pod zemljo
Upravnik antarktičnega oddelka avstralskega ministrstva za zunanje zadeve dr. Phillip Law si je izbral proučevanje Antarktike za življenjski poklic.
Lani je popeljal prvo skupino pionirjev na področje Mawson in nedavno je odpotovala za njim druga skupina. Dr. Law ne trdi,
da bo antarktično podzemeljsko mesto zgrajeno že čez sto let, pač Geslo geofizikalnega leta se pa pravi, da je ta cilj dosegljiv, glasi: Proučiti Zemljo od teča-Spominja se, da so znanstveniki ja do tečaja." Ta ves svet obse-takrat, ko je še študiral na uni- gajoča akcija bo pripomogla, da verzi, "fnislih, da je atom nede- j& do tečaja." Ta ves svet obsćga-Ijiv, zdaj pa že imamo atomske joča akcija bo pripomogla, da se in vodikoye bombe. Kdo se ni v bo dr. Law s svojimi načrti bolj času izvoščkov smejal ljudem, ki debelo ledeno skorjo velika in-so govorili o avtomobilu, letalu dustrijska mesta s tovarnami in itd. ? Sintetično mesto na področ- prometnimi sredstvi na atomski ju, kjer je življenje v naravnih pogon. Umetno zgrajena mesta razmerah izključeno, kjer pade na zemlji ali pod njo pa sama temperatura v antarktični zimi na sebi niso nič novega, do 60 in 70° pod ničlo, kjer dan p^.j ^estu bodočnosti gre za za dnem divjajo viharji s hi- ђдј proti strupenemu mrazu, ki trostjo 20 km na uro, je edina gg človek umakne pod ledeno možna samoobramba proti bes- skorjo. V tem oziru so ti načrti nenju naravnih sil. Ce naj bi stvarni, vse drugo pa je stvar torej vključili širno antarktično trdnega zaupanja v razvoj atom-, področje v okvir civilizacije, se: energije v miroljubne name-1 lahko to zgodi samo, če bo biva-, j-j^ gg bo človeštvo tako nespa-I nje civiliziranih ljudi v Antark- metno, da bo uporabilo atomsko j tiki znosno in privlačno.	, energijo za samomorilno razde-
Dr. Law se no zmeni za to, da janje, potem seveda ne bo Ant-se mnogi njegovim načrtom o ^.rktike s cvetočo industrijo in mestu bodočnosti smejejo. Za neskončnim bogastvom dragoce-zdaj mu brez pridržka verjame ^ih kovin, potrebnih za gospo-samo njegova žena. Brž ko bodo barski napredek sveta. V tem sprejeli žepske v odprave, name- primeru pa tudi nikjer drugod ne njene v Antarktiko, bo tudi nje-, graditve, mai"več samo uniče-gova žena med njimi.	[ vanje.
I
Cenili naj bi civilizirali	'	■ ■	—
Antarktiko	I
kongresnega okrožja. Poleg te-j kluba angleške vojne ga bi si moral biti čimbolj na in izumitelj sprave z ogW^
zj^_ spuščanje letal na leta o silke, je letel z jadralnim tipa "Schweitzer" in dosegel n angleški višinski rekord za
jasnem, kako gledajo na glavna zakonodajna vprašanja. Če mu teh informacij ne more dati tisk, radio in druga obveščevalna sredstva, jih lahko dobi tako, da neposredno piše svojim zastopnikom v kongresu.
Vzemimo, da vas zanima določeno zakonodajno vprašanje. Kdaj naj bi pisali svojemu zastopniku v kongresu? Izbira pravega časa je zelo važna. Kaj malo se izplača pisati potem, ko je zastopnik že glasoval, razen če pismo ni zgolj komentar njegovega dejanja, oziroma če nima ponovne možnosti glasovanja. Prvo pismo jp torej treba pisati, ko je zakonski predlog stavljen. Pri tem je treba paziti, kateremu odboru je zakonski predlog odkazan. Če je vaš poslanec ali senator član odbora, bo vaše pismo še posebno učjn
dralna letala. Vreme je bilo dno in letalo so nosili zračiu kovi.
ZAKLAD MORSKIH ROPARJEV IŠČEJ«
Predsednik Kostarike Jose
fi-kaj
če
bo
bog*"
gueres nestrpno pričakuje, bo opravila posadka jadrnice-je nedavno odplula na Koko otoke v Indijskem oceanu, imela srečo, bo Kostarika tejša za okrog 8.5 milijar'^^ Z vodjo odprave je namreč s nila pogodbo, po kateri bi do polovico zaklada morskih jev, ki ga hočejo dvigniti z ^ skega dna.
Posadka
jadrnice šteje
li
kovito, ker opravijo večino zako-	trdno prepriča
bodo dvignili zaklad, ukraden
ta 1821 v Limi, glavnem
Peruja. Od takrat je znan ta „
kW-
nodajnega dela ravno odbori. Če pa vaš poslanec ali senator ni član odbora, ga prosite, da pismo dystavi zadevnemu odboru z zahtevo, da ga vključi v zapisnik in potrdi njegov prejem. Nada-
klad z imenom "Limski za
tef
Gre za 14 ton čistega zlata več kilogramov draguljev kita v vrednosti okrog 1'^
Ijnje pismo pošljite zastopniku,:	Zaklad so ukradli
ko se v poslanski zbornici ali se-i niji, da bi ga odpeljali do^® j
natu bliža čas glasovanja. Pismo j Med potjo pa so se moi'i'
bo pripomoglo, da se bo odločil, | uprli. Ubili so kapitana in da glasuje bodisi za ali proti za-; li ladjo v drugo smer. Na komi.	sovih otokih so zaklad zakop
da bi pozneje prišli ponj in razdelili.
zap"'
Pravilna izbira časa za pismo zasto%)niku v kongresu jo poleg vsebine odvisna od okoliščine, kako skrbno ste zasledovali razvoj zakonodajnega dela kongresa. Dobio obveščeni volilci so l)odlaga dobri zakonodaji.
Kakšna naj bo vsebina pisma
sedanje odprave Charlesu ^ liamsu. Vse potrebne podatke Williams za drag denar dobil članu kongresa? Povejte mi», ka- nekega kapitana, ki je dolga kb gledate na določen zakonski ta vedel za zaklad, pa si ni
dcnaif
Tako namreč je rečeno v
ze""'
skih, ki so prišli skupaj z -j Ijevidom čez 130 let v roke
Če vzamemo misel o sintetič-i nem antarktičnem podzemelj-
Oglašajte v KnakopraMiosti
bi dobila Kostarika polovico klada, kaže prvič na to,
predlog in mu kratko obrazložite tudi, zakaj tako gledate. 5Ji treba, da mu razlagate podrobnosti Predpostavljate lahko, da pozna razloge za in proti določenemu važnemu zakonskemu načrtu. Ne ve pa, kako gledate;	,
nanj vi. Zaradi tega mu morate stariška vlada pač ni bila t^^^
pa
pomagati, kei' ni imel za odpravo. Pogodba, po
tcf'
za'
to povedati. Pisma ni treba napisati na stroj. Z roko pisano pismo je morda celo učinkovi- Williamsu predujem.
dobil Williams predujem za i® ^ nje zaklada, drugič pa, da o zakladu ni brez podlage.
neprevidna, da ne bi bila nai ko proučila podatkov, preden
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Enajsti april
Nekega dne spomladi 1943 se je spomnil nekdo iz naše bojne skupine:
"Kaj če bi obesili zastavo na zvonik frančiškanske cerkve!"
Vsi smo bili nad zamislijo zelo navdušeni. Zastava bi se videla daleč po mestu; mnogim našim ljudem, ki so trpeli zaradi okupatorjevega nasilja, bi vlivala novega poguma, mnoge bi pozivala na pospešeno delo. Okupatorju pa bi bila v opomin, da ni gospodar naše Ljubljane.
Toda kdo bo zastavo obesil?
Nihče se ni javil in tako je načrt propadel.
^eni pa misel na zastavo, s peterokrako zvezdo, ki bi vihrala visoko nad ljubljanskimi hi-®ami, ni dala miru. Podnevi sem ''azmišljal, kako bi zamisel iz-P®ljal, ponoči sem sanjal o njej.
. ^&ledoval sem vhod v cerkev m zvonik. Vtihotapil sem se tudi v zvonikovo lino in iskal poti, po kateri bi prišel do križa na zvonika. Pripravil sem si Zastavo. Toda delala mi je mno-So preglavic. Bilo mi je. jasno, j "^oram zastavo obesiti tako, a- Se ne bo zvila in pri tem skri-^ rdeče peterokrake zvezde.
To ni bilo nič kaj lahko! Na razmh skritih mestih sem obešal zastavo brž ko jo je veter »lajal v zraku, se je zvila.
° jo pa le ukanil! "trdil sem jo k drogu podol-S m namesto počez, kot bi bilo a. Ko sem jo spet razobesil, J visela tako, kot sem želel. Za-skril v bunker, ki
7 Л	^ naši hiši in začel
drugimi pripravami.
ugotovil, da vsak ve-zaklepajo vrata, ki vodijo napravil naj-WjWa, po ^jem pa
Iq t preizkusiti. To je bilo ze-sem
^ bo zame teže priti
neopazen
v zvonik, kot pa pleza-
stav^Kn i" razobešanje za-sat k],- v	tretjič preizku-
-	se je natančno ujemal
•Ameriška in evropska
označba mer
bi 49^1	je razlika v označ-
ba H- točk, ki jih je tre-^^cti od evropske mere, "loških ali pri ženskih
žp1w^	če vam pišejo, da
jWyoontpst.w wnwi.
41 i^f ^ ® št. 40 je 7, št. Št. 44	j® 9, št. 43 je 10,
navadno
ђј - "ego gornje mere. Tako Št 47 P"«ier: št. 38 bila št. 6, • St. 5, št. 36 št. 4.
obleke: št. 40 je ame-38 .	jG 34; 44 je 36; 46 je
točk -	itd., vedno za 8
Manjše od evropske mere.
čg . koških oblekah pa se za ■ ^ Evropi z št. 42, kar je v
Pri
s ključavnico ,tako da sem z lahkoto odklepal in zaklepal vrata.
Vse priprave za katere sem potreboval več mesecev, so bile končane in v mislih sem že izbiral dan za akcijo.
Večer pred 11. aprilom, dnevom proslave italijanske "velike zmage," ko se je svobodoljubna Ljubljana pripravljala, da dokaže okupatorju, da ni on gospodar Ljubljane, sem izbral za svojo akcijo. V mraku sem pod površnikom ovil zastavo okrog telesa, zložljivi drog pa sem zavil v zavojček. Zelo spodobno sem šel po stopnicah v frančiškansko cerkev. Dolgo, meni se je zdelo neskončno dolgo—sem sedel v cerkveni klopi in čakal —na ugodni trenutek. Cerkovnik je hodil po cerkvi in me sumljivo ogledoval. Ko je šel za oltar, da bi ugasnil zadnje luči, sem smuknil v zvonik. Skozi lino sem gledal na zatemnjeno mesto, ki je ležalo globoko pod menoj. 3 te strani mi ni pretila nevarnost! Bolj so me motile zvezde, ki so razsvetljevale večerno nebo in pa luna, ki se je prismejala izza oblakov vedno ravno v trenutku, ko sem hotel stopiti iz lina.
Končno sem se odločil. Bos sem stopil na kupolo in ob strelovodu sem plezal na vrh. Od razburjenja nisem čutil, da sem si ranil nogo in da mi je tekla kri. Ped za pedjo sem se vzpenjal ob strelovodu po strmi strehi, dokler se nisem—končno—oprijel železnega križa. V vrtoglavi višini sem zajahal vrh stopla. Zelo sem se trudil, da bi drog zastave čimbolj trdno pritrdil ob križ, saj sem vedel, da bodo Italijani z vsemi sredstvi navalili na zastavo. Razprostrl sera jo in počakal na uspeh.
Dobro! Zvezda je bila vidna, čeprav je. veter zastavo še tako majal sem ter tja. Ura v zvonika je odbila četrt na deset.
Ob strelovodu sem se spet vrnil v lino in tam-presedel nekaj dolgih ur. Globoko pod menoj je vsa tiha in spokojna ležala Ljubljana, ko da se v njej ne bije boj na življenje in smrt. Le od časa do časa so žarometi z blokov grozotno razsvetljevali nebo in takoj za tem je bilo slišati nekaj strelov.
Ob prvem jutranjem svitu sem se spustil po stopnicah, s ponarejenim ključem odprl vrata, ki so peljala iz zvonika v cerkev in jih za seboj spet zaklenil. Po trebuhu sem se plazil po cerkvi do najbližja spovednice. Bal sem se namreč, da ni tudi ponoči kdo postavljen, da cerkev straži.
Ko sem bil ravno sredi cerkve, mi je zastal dih. V zunanjih vratih je zaškrtal ključ in takoj nato je stopil v cerkev cerkovnik in prižgal luč. Le s težavo sem krotil svoje razburjenje! Kljub temu sa mi je posrečilo, da soih neopažen smuknil v skrit kot. Ko je minila policijska ura, sem se splazil iz cerkve.
Težko mi je opisati, s kakšni-
jutranjem vetriču. Bilo mi je neznansko lepo pri srcu, predvsem zato, ker je bilo to moje delo.
že kmalu po policijski uri se je raznesla po mestu novica, da visi na frančiškanskem stolpu zastava. Več tisoč ljudi je prihajalo na Marijin trg in z nepopisnim navdušenjem so zrli v zastavo, simbol našega boja in naše svobode. Niso mogli skriti svojega navdušenja in ga tudi niso hoteli skriti. Manj hrabri so gledali zastavo z nebotičnika, z Zmajskega mostu, z gradu^ pa tudi s svojih oken.
Italijani so besneli. Njihova "slavnostna parada" je korakala po praznih ulicah. Namesto da bi jih pozdravljali pokorni Ljubljančani, so jih pozdravljali le ogromni napisi: "Smrt fašistom!," "11. april je naš praznik!," "živel Tito!," itd.
V onemoglem besu so se zaganjali karabinjerji in vojaki v množico, ki se je zbirala na Marijinem trgu. Nad njo so se hoteli maščevati za svoj velik poraz. Toda ni jim uspelo, da bi ljudi razgnali! Če je kdo za kratek čas odšel, se je spet vrnil in to z znancem ali somišljenikom.
Italijani niso vedeli kako naj odstranijo zastavo. Streljali so v njo ter jo škropili z gasilsko brizgalno, toda ni se uklonila. Grazioli je ponujal visoko nagrado tistemu, ki bi snel zastavo, toda nihče se ni javil. Šele okrog poldneva se je javil belogardist Sešel j, sin zvonarja Sent Peterske cerkve. Za nagrado je splezal na stolp in snel slovensko zastavo. Namesto nje je razobesil italijansko zastavo, ki jo je veter kmalu za tem odnesel.
Ker Italijani Ljubljani, ki je spremenila dan njihove zmage v dan njihovega poraza, niso mogli do živega, so se maščevali nad zastavo з tem, da so jo "slavnostno" zažgali.
Vilko Кореску.
("Invalidski vestnik")
—NEW ERA, glasilo ABZ
Elektrika bo zasvetila na črnem vrhu
Malokdo pozna skriti kotiček v osrčju polhograjskih hribov, Črni vrh, ki spada sedaj v občino Polhov Gradec. Kraj je hribovit in zelo primeren za zimski šport. Kmetje se v glavnem ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom. Poleg kmetijstva predstavlja važen vir dohodkov tudi gozd.
Ponosne kmetije, ki so raztresene po hribih okrog Črnega vrha, so nekdaj živele samotno in od sveta odtrgano življenje, brez elektrike in drugih pridobitev, sedaj pa se razmere počasi boljšajo. Veliko je pripomogla k,temu splošna kmetijska zadruga, ki skuša na vse načine pomagati ljudstvu. V zimskem času prireja strokovne tečaje in predavanja, vsestransko se trudi za napredek kmetijstva. Kmetom je po nižjih cenah nudila zadostne količine umetnih gnojil, večjo vsoto denarja pa je namenila tudi za napredek živinoreje. V Prekmurju je nabavila nekaj plemenskih bikov in jih proti manjši odškodnini odstopila najboljšim živinorejcem. Nadalje skrbi zadruga za trgovsko dejavnost. Od kmetov kupuje les in druge pridelke, posreduje pa jim nakup industrijskega blaga in drugih potrebščin. Za ugodnejši promet si je nabavila kamin. Da bi še bolj poživila trgovino, namerava še v tem letu odpreti novo poslovalnico v Zalogu. Zadruga ima več odsekov, vendar nekateri še niso začeli z delom, nekaj pa jih je pokazalo že vidne uspehe. Lepe uspehe so dosegli pri kemični zaščiti krompirišč pred koloradskim hroščem in krompirjevo plesnijo.
Očitna je v tem kraju potreba po poživitvi sadjarstva. Sadovnjaki so namreč v glavnem že izčrpani, stari in potrebni temeljite pomladitve. Škropljenje, ki ga v naprednejših sadjarskih okoliših že delj časa izvajajo, sem še ni prodrlo. Zaradi tega bo morala biti v tem letu osnovna
naloga zadruga poživitev dela sadjarskega odseka. Nabaviti bodo morali tudi sredstva za škropljenje in škropilnice.
Zadnja leta je opaziti v kraju tudi precejšnjo gradbeno dejavnost. Pridno popravljajo stara in gradijo nova pota. V Potrelnje-ževem grabnu gradijo cesto, vendar zaradi pomanjkanja denarja delo bolj počasi napreduje. Ta cesta bo služila predvsem za prevoz lesa. Občina kaže bolj malo razumevanja za gradnjo te, za prebivalstvo zelo potrebne poti, zaradi tega se črnovrški kmetje upravičeno pritožujejo. Mnenja so, da bi moral Črni vrh kot najbogatejši gozdni revir v občini tudi največ prejemati iz gozdnega sklada.
V preteklem letu so s sredstvi, ki jih je daj na razpolago okrajni ljudski odbor Ljubljana —okolica, prenovili šolo, ki je bila med vojno precej poškodovana. Največje delo, ki so se ga lotili v Črnem vrhu v zadnjih letih, pa je vsekakor elektrifikacija celotnega področja. Lani, ko so pričeli s pripravami, je bilo še mnogo nasprotnikov, zato se je moral elektrifikacijski odbor zelo truditi, da je vzbudil zanimanje med širšim slojem vaščanov. Letošnjo zimo so se dela močno poživila in vse kaže, da bo elek* trična luč kmalu zasvetila, čeprav so dela zelo obsežna. Napeljati bodo morali kar 27 km omrežja 6.6 km daljnovoda visoke napetosti in zgraditi dve | transformatorski postaji. Stro- j ški bodo znašali okrog 33 mili-1 jonov dinarjev. Vsa gradbena dela bodo v glavnem izvršili va-ščani s prostovoljnim delom, poleg tega bodo prispevali še vše drogove in večjo vsoto denarja (v lesu) za instalacijska dela. Kljub temu bo potrebna še znatna pomoč okraja.
—Slovenski Poročevalec
zAivimvosTi
Najstarejša oblika tehtnice je že zelo stara. Tehtnica se je začela razvijati malone istočasno kakor kultura človeštva. Celo najstarejši pisani viri jo omenjajo kot spravo za vsakdanjo rabo. Pri starih Egipčanih je bila tehtnica zelo važna. Na slikah na starih egiptovskih grobovih često vidimo bajeslovno dejanje, ko tehtničar duš tehta zasluge umrlega človeka. Nekatere egiptovske tehtnice niso imele jezička, med tem ko je na drugih pod srednjim krakom visela utež v velikosti lešnika. Tehtnice iz časov rimskega cesarstva se razlikujejo od sedanjih po tem, da je bil skozi sredino kraka potegnjen kovinski obroč, na katerem je visela. Zato rimske tehtnice niso -bile dovolj natančne.
darstva neprimeren. Vsi predlogi se strinjajo v tem, da bi morali imeti meseci enako število dni. Zanimiv je predlog vlade ZDA. Ameriška vlada predlaga, naj bi imelo leto 13 mesecev po 28 dni ali skupaj 364 dni. Tri sto petinšestdeseti dan bi bil tako imenovani letni dan, pravzaprav nekakšen poslovni praznik. Ta dan bi imeli zato, da bi koledarska in astronomska leta izenačili. Vsako četrto leto pa bi imeli še prestopen dan. Vsak mesec bi se začel z nedeljo, končal pa s soboto.
Prva meteorološka opazovanja v Jugoslaviji so opravili leta 1853 v Zagrebu. Takrat so ustanovili tudi geofizikalni zavod, ki se je postopoma širil in izpopolnjeval. Zdaj se imenuje "Geofizikalni inštitut naravoslovnb-matematične fakultete" in svoje prostore ima na Griču. Ta ustanova ni samo najstarejša te vrste v Jugoslaviji, marveč sodi med najstarejše naravoslovne ustanove sploh. Ukvarja se s proučevanjem vseh geofizikalnih pojavov—z meteorologijo, seiz-mologijo, zemeljskim magnetizmom, zemeljsko težnostjo in fizikalno pceanografijo. Za to ima tudi bakren mareograf. Geofizi kalni inštitut na Griču ima zelo občutljive seizmološke aparate, ki zabeležijo celo potrese na Pacifiku, na Japonskem in na Novi Zelandiji. Lani je praznoval ta inštitut 101. obletnico geofizikalnih raziskav v Jugoslaviji.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
Organizacija ZN je prejela že kakih 200 predlogov o reformi koledarja, ki je zastarel in za organizacijo modernega gospo-


"Ш.
For Belter Schools?
MLAD ZAKONSKI PAR
brez otrok, išče stanovanje s 3 ali 4 sobami in fornezom. Oba zaposlena. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče po 6. uri zvečer.
EN 1-7858
Am •	i' ^ Bt. Kar je v	•>—^-----' " ---------
meriki 33; 44 je 34 • 46 je 36 •' občutki sem—verjetno prvi
je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54' Marijinega trga gledal v za
48
je 43 točk
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za
ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO;
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ
samo $1.00 za škatljieo
Tivoli Imports
6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296 Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko
HIŠE NAPRODAJ
Ш 56 je 45. (Se vrti med 10 :	ki je visoko plapolala v
razlike.)
'"'ibližiia metričiia dolžina po iitnerišlii meri:
^ ^^^ntimeter — 0.3»37 inča.
1 meter __ 3.2088 čevlja ali' 1.0936 jarda.
^ kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini Je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah dru-evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16 ;
U	je 20.
Moške srajce: št. 35 Je ameri-«0 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol;
15^4; 41 je ]6; 42 je 16 in pol m 43 je 17.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja' na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil T novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je rogal East 62nd Street; vhod iamb na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Dva pogrebu« xavods
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokličite
A.GIVDINAW'SONS Funeral directors
NERAL UIR кв-лгвтша -KUmm, нт
Yes, there certainly is a prescription for Better Schools - and it's utterly painless. All you have to do is clip the coupon attached and send today for jrec booklet, "How Can Citizens Help Their Schools?.". Address your card or letter to The National Citizens Commission for the Public Schools, 2 West 45th Street, New York 36, N Y Do it today!
*	Better School«
J	2 Wet« 4Sth Street, New York 36, N. Y.
•	Please send me free booklet, "How Can Citizens
*	Help Their Schools?".
•
matte
Address . City_
_Zone_
-State.
In cooperation with The National Citizen* Commission for the Public Schools, this odverlisement is sponsored by.
ENAKOPRAVNOST
ir'ou ore there when yo9 tvear this button
Oncc every minute, day and night« your Red Cross provides blood for a strickcn civilian. This ie one example of how your Red Cross is people help-ing people^ across the street, across the country, acro;>s the world. You are not alone when you need help or when you give help. That is the Red Cross way when blood or first aid saves a life; when disaster strikes; when a serviceman or his family needs a helping hand. Of course you believe in helping people. Join. Give generously so that no one will be alone in time of trouble.
Answer the CeH— hin vour Red Cross!
ENAKOPRAVNOST
^^000000000000000000000000000000<>00000^00-00000000<x>00<'
Ali se nameravate seliti?
Dajte, da vam zgradimo hišo po vašemu naročilu — Imamo pa nekaj zelo lepih dvo-družipskih in bungalow hiš, katere vam du-pliciramo na vaši loti ali pa na naši.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
BROADWAY SEWING MACHINE 7537 Broadway —VU 3-1332 —na domu BR 1-3419
IZVRŠIMO
POPRAVILA NA ŠIVALNIH STROJIH VSEH IZDELKOV. PRODAJAMO NOVE IN RABLJENE STROJE.
QUALITY AT A P

ЕА$У TERMS;
STAKICH FURNITURE CO.
- ' r lAMES D, stA#:H.	Г
IVonhee 1-8288	. 1630$ Wot«rloo Road
STORE ■ HOURS:' Monday« Thpriday.^Friddyh-^S.'A.M. (p Р.ЈМ. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. -Wedneiiday 9 .Дг.М. to .1 j Noon
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE' IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—haročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
O O
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
O-OOC'OOC-OOOOOO«

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MICHEL ZEVACO
IRAlJEyi WIEZ
ZGODOVINSKI ROMAN	|
: i i»Huiuninnimuiiiiiiaiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiouinriiiiiiuiiiiiiiiiiii[«HiUHmiaffliHiuiiiHiiiiiiiiiiiiniimiiiHU[3iiiiiiiiiiiiniiiuiii»
(Nadaljevanje)
"Odloči Mars.
se!" je rekel Cinq-
"Pri njegovi svetlosti, škofu luconskem," se je nasmehnil Laffemas. "Zdaj vidite, da kra-sotice ne čakajo slabi časi."
Cinq-Mars je zaškripal z zobmi:
"Richelieu!" je vzkliknil z obupnim grohotom. 'S^ehko bi si bil mislil! Dobro. Pelji me k svojemu gospodarju. Nič obotavljanja! Če ne, pokol jem vse, kar je v hiši, in tebe prvega!"
"Stopiva tu noter," je dejal "In vas celo spustim v hišo,| Laffemas. "Njegova svetlost vas kjer se nahaja Marion Delorme."i sprejme takoj."
Odprl je vrata. Markiz je vsto-
Vzdignil je roko. Jeklo se je zasvetilo v mraku, toda manj zlovešče nego smehljaj, ki je mahoma skrivil vohunove črte.
"Ničesar vam ne morem povedati," je dejal. "Prisegel sem tako. Lehko pa vas peljem tja . . ."
"Tja me popelješ?" je zasopel markiz.
"Ako storiš to, te zasujem z zlatom, slišiš?"
"Nu dobro, pojdiva! Za kupček zlata sem ugrabil damo, ki vam je tako pri srcu. In ker mi obečate vi še več zlata, ne vidim, zakaj vam je ne bi vrnil."
Odpravila sta se. Cinq-Mars ni vedel, kaj dela, niti ni gledal, kam drži pot; toda krčevito je stiskal Laffemasev komolec. Ustavila sta se pred starinskim dvorcem.
"Tukaj smo!" je dejal Cinq-Mars vročično.
Ako bi mu bil Laffemas pokazal zakurjen plavž, bi bil skočil vanj brez pomišljanja. Vohun je zaropotal s trkalom in vrata so se odprla. Stopila sta v lepo pritlično vežo.
"Kje sva?" je vprašal Cinq-Mars.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
PARK FOREST — By owner — 2 bedroom ranch, brick and stone; utility room; radiant heat; garbage disposal; blinds; storms; screens; landscaped. — Asking $14,000.
306 Osage SKyline 4-6571
TINLEY PARK — By owner 5 rooms, Georgian. 6 years old; 2 bedrooms; lot 60x333; garage.
17043 New England Ave.
KEllogg 2-2727
HIGHLAND PARK — Woodridge area. 5 year, 6 room brick bi-level; 3 bedrooms, ceramic tile bath, fireplace; 60' wooded lot. Owner. Upper 20's.
285 Barbarry Rd.
Highland Park 2-5554
6 LARGE ROOMS, 3 bedrooms, 2 up, 7 closets, bath, powder room, enclosed porch, new 2 car garage, landscaped, new Anchor fence, close to schools, transportation, shops.
63rd-Pulaski REliance 5-1291
LOMBARD — 1144 E. Division — 1 year old. 2 bedroom ranch; basement: automatic oil heat; birch cabinet kitchen, tile bath; aluminum storms-screens. —1 $16,500. By owner, transferred.
Phone Lombard 3653 J
ARLINGTON HTS. — Scarsdale<— By owner. 4 bedrooms, IVi baths, den, playroom, attached garage; gas heat. $30,500.
402 S. Belmont CLearbrook 3-9187 After 6 p. m. weekdays, _all day Saturday and Sunday
BLUE ISLAND — By owner — Income property; 6 rooms, enclosed porch, plus 4 rooms; gas heat; double garage with side drive; knotty pine 4 room basement apartment with private entrance; near transportation and school.
Fulton 5-7021
WISCONSIN — 5 room furnished cottage — Boat, motor, running hot and cold water, expandible attic, fireplace on St. Croix lake, Solon Spring, Wisconsin. $4,500.
West Chicago 1284-M
OAK PARK — By owr^ — Convenient N. corner location. 3 bedroom brick Colonial plan; tile roof; living room; natural fireplace; TV room, modern cabinet kitchen with breakfast nook, IVž tile baths; gas hot water heat. Reduced to $26,500.
tel: Village 8-3644
pil; in preden je storil dva koraka, je slišal rožljati za svojim hrbtom ključ in zapah. Obrnil se je: Laffemasa ni bilo nikjer! Cinq-Mars se je zapodil v vrata, zlomil na njih bodalo, razbil si pesti, okrvavil si nohte; potrgal je zavese in preproge, razbijal po stenah kroginkrog ter kričal | kakor obseden. Kmalu pa je uvi-del, da se njegovi kriki duše v tej kletki in ni nikjer odprtine, skozi katero bi mogel poizkusiti beg, zakaj vrata so bila hrastova in tako močno okovana z železom, da jih niti s sekiro ne bi bil razbil. Celi dve uri je besnel nesrečni mladi mož; jokal je, prosil, rotil in padal iz najhujšega gneva v najglobjo potrtost. Zaman! Ves krvav in brez moči je padel nazadnje na tla ter se one-vestil, mrmraje:
"Marion! Predraga, uboga moja Marion!"
xLvm.
Krčma pri "Brbljavcu, И grabi."
Drugi dan okrog dveh popoldne je Laffemas po dolgem razgovoru s svojim gospodarjem odšel iz dvorca na Avguštinskem nabrežju, v katerem sta bila zaprta Marion Delorme in Cinq-Mars. Grd smehljaj mu je krožil ustnice v znak posebnega zadovoljstva.
"Povišan sem! Zdi se, da zdaj držim njegovo svetlost. Moje vedenje v snočnji zagati, ko sem ubil dve muhi namah, je bilo genijalno! Tega ne pravim jaz, to pravi sam Richelieu . . . Drži se, Laffemas, zdaj je tvoja nalo-
Chicago, 111.
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING and TAILOR SHOP for sale — Established 35 years; newly remodeled with truck or without route. Ideal future for young couple.
1206 N. Artesian Ave.
BElmont 5-2595 days
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Business Woman, son and pet dog, need 4 room unfurnished apartment, south of 67th St. Will do full maintenance of apartment as long as occupied. Moderate rental.
DOrchester 3-3718 or HYde Park 3-0620 after 1 p.m.
RESPONSIBLE Employed Vet, baby girl, need 2 bedroom, 4-5 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
SUnnyside 4-6285
RESPONSIBLE Couple, 3 children, need 6-7 room unfurnished apartment. Prefer N. Chicago or S. Evanston. Moderate rental.
FAirfax 4-8850
RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 6-7 rom unfurnished apartment or house with basement. Good location. Prefer S.W. Moderate rental.
Bishop 7-8082
4 RESPONSIBLE Adults need 3 bedroom unfurnished apartment or house. Prefer S. or S.W. Moderate rental.
ABerdeen 4-4366
ga, zasledovati razgrajača in kralježrca, ki mu pravijo Guise. Vraga, stvar je kočljiva. Eh, kaj! Da najdem le dve vrstici iz rok plemenitega vojvode, pa ga dam obesiti, amen! In ko bo vojvoda visel . . . Nu, recimo, ko bo tičal v Bastilji, načnem veliki kos: maršala d' Ancre! Concinija! To, bo to šele težava! Nu, lek se najde tudi zanj."
Prav tedaj pa ga je nekdo po-trepljal odzadaj po rami; obrnil se je ter zagledal Rinalda, ki je komaj skrival zlobo.
"Hoj, dober dan, moj dragi gospod Laffemas! Per bacco, ves srečen sem, da vas vidim!"
"Gospod grof de Lerouillac," je dejal Laffemas, "vaš sluga sem!"
"Nikakor ne: jaz vaš!" je vzkliknil Rinaldo. "In v toliki meri, da sem vas čakal na Avguštinskem nabrežju cele tri ure."
"Čakali ste me, gospod grof?" se je začudil Laffemas, škileč po beričih, ki so si ravnodušno vihali brke. "To je zame prevelika čast."
"Eh, kaj! Enkrat še ni vsak dan," je dejal Rinaldo.
"Čemu pa ste me čakali?" je povzel vohun hladnokrvno. "Gotovo mi imate sporočiti kako dobro novico."
"Sijajno. Moj svetli gospodar in zapovednik maršal d'Ancre je opazil vnemo, s katero služite gospodu vojvodi Richelieuju. Prepričan, da ste vohun 'di prime cartello,' vas je sklenil vzeti v svojo lastno službo."
Rinaldo je govoril tako resnobno, da mu je Laffemas verjel in se pomiril. Nič hudega ne sluteč se je priklonil do pasu ter dejal:
"Gospod grof, njegova mar-šalska svetlost mi izkazuje s tem visoko čast."
"Gotovo da! In kako ugodni pogoji se vam obetajo: skrbi no-
benih, stanovanje in hrana za--stonj! Corpo di Christo!"
"Škoda le, da moram v svojo veliko žalost odkloniti častno službo, ki mi jo ponuja vaš svetli gospod."
"Joj, gospod Laffemas," je dejal Rinaldo z očitajočim glasom, "tu se ne ujemava več."
"Kaj hočete reči," je prisluhnil Laffemas, čuteč, kako mu lije mraz po hrbtenici.
"Reči hočem, da mi je zapovedano prepeljati vas v sijajno palačo, kjer boste stanovali po knežje in jedli po škofovsko. Gospod Laffemas, ali poznate kraljevski pečat?"
K temi besedami je izvlekel Rinaldo pergamen s kraljevim pečatom in podpisom ter ga pomolil vohunu pod nos. Bilo je zaporno povelje!
"Aretirate me?!" je zastokal Laffemas.
"Ali imate trdo butico, moj dragi! Celo uro vam že trobim v uho. Dajte, spremite me brez krika in vika."
"Naj bo!" je dejal Laffemas in mrklo pogledal okoli.
"V Bastiljo, ljubček. V palačo, kjer prebiva tudi princ Con-deški, premislite! Ohe! Ah, bric-cone! Aha, per Dio santo! Držite ga! Držite ga?"
Laffemas je bil planil naravnost in šinil med množico kakor gibka jegulja! Rinaldo, iščoč ga z očmi, je zdajci videl, kako jej skočil v neko hišo, pred katero, se je nabirala kopica zijal. |
Vohun je bežal kakor nor. I Upal je najti v hiši zavetje, toda ko je pogledal nazaj, je videl Rinalda, ki jo je ubiral z beriči za njim. Skočil je dalje ter se znašel v nekakšnem" skednju, kjer je stalo mnogo ljudi. Brez obotavljanja se je pomešal mednje, izvlekel papir in začečkal:
"Concini me hoče vreči v Bastiljo.—Laffemas."
Ta listič in nov zlatnik je stisnil neznanemu dečku, rekoč:
"Nesi to na Avguštinsko nabrežje k luconskemu škofu, pa dobiš še desetkrat toliko."
Fante je zletel kakor puščica. Laffemas je švignil dalje, postal in se ozrl. Med skednjevimi vrati je zagledal Rinalda! Žareče oči maršalovega pribočnika so ga iskale !
Skedenj je stal na ovinku Lombardske ulice in je spadal k poslopjem krčme pri "Brljavcu, ki grabi." V njem so se vršile predstave igralske družbe Turlu-pin, Gros-Guillaume, povečane z nesrečnim Cogolinom, ki je držal batine brez konca in kraja. Množica so bili gledalci, ki so z gromovitim smehom prisostvovali burki "Zakonski mož goljufan, tepen in zadovoljen."
Ko je vohun zagledal med vrati Rinaldovo glavo, ga je popadel tisti posebni strah, ki ga čutiš v hudih sanjah, ko bi rad bežal, pa nimaš kam. Brez upa rešitve je smukal med vrstami stoječih ljudi. Bežati! Oh, bežati! A kam? In kako ?
Malopridnež si je obrisal čelo, s katerega je drl v potokih fede-ni znoj strahu. Bastilja! Videl jo je pred seboj! Videl je sebe, kako trohni na dnu blatne luknje . . . Kam naj pobegne, kam naj se skrije? Oh, lestvica! Kam drži ? Ne da bi ugibal, se je vzpel Laffemas po nji, baš v trenutku,
ko so gledalci cepetali od veselja;! najlepši prizor je bil pred durmi! Turlupin je vihtil svojo pre-Ijo in grmel na ves glas.
"Kje je monsir Geront? Kje je, da ga premikastim in mu os-nažim rebra s tole krtačo! Par-fendieu! Mordieu! Ventre du pa-pe! Privlecite ga semkaj, obeše-njaka!"
Obešenjak je bil Cogolin. "Nastopal" je zavezan v vrečo in je moral tuliti na žive in mrtve, pri čemer so se gledalci valjali od smeha.
"Sem ž njim!" je rjul Turlupin. "Kje imate monsirja Geron-ta?"
"Takoj! Je že tu! Ah, živina! Čakaj, obešenjak!" sta odgovarjala za odrom Gautier-Gargouille in Gros-Guillaume.
Cogolin se je baš spravljal v vrečo; tedaj pa je zagledal pred seboj mrtvaškobled obraz in zaslišal klavrno meketanje:
"Za Boga, skrijte me! Rešite me, za pet Kriščevih ran! V«Ba-stiljo me hočejo vreči!"
"Laffemas!" je zavpil Cogolin ter izbuljil oči - od strmenja in veselja.
"Tisoč pištol, ako me skrijete! Brž, oh, brž!"
Cogolin je zlezel iz vreče, ki je tičal v nji, in usta so se mu razklala v neizmernem rezanju.
"Zlezite tu noter!" je velel, na-stavljaje volneno vrečo. "Ni vrag, da bi vas-našli v nji!"
"Da, da!" je zajedjal Laffemas, šklepetajo z zobmi.
In zlezel je. Cogolin, žareč kakor samo vtelešeno maščevanje, je zavezal vrečo. Baš preden je skril Laffemas glavo, pa je uprl oči v rešnika ter ga spoznal.
"Cogolin!" je zaječal obupno. "Izgubljen sem!"
"To upam," je dejal maščevalec in zadrgnil dvakrat, da bi držalo. "Kar vdaj se, lopov, nic dobrega te ne čaka."
"Ali bo kaj!" je vpil Turpu-lin. "Zdi se, da vas moram pre-klestiti vse po vrsti! Kje je monsir Geront, da bi vas kuga-
"Evo ga! Evo ga!" sta zar-jula Gros-Guillaume in Gautier-Gargouille, ki sta stime prisostvovala zameni oseb, ne da bi vedela, kdo je novinec in čemu sili na Cogolinovo mesto.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
ob peti obletnici prerane sn"*« naše nepozabne mame, stars mame in sestre
IZPOLNJEVANJE DAVČNIH POL!
Cenjeni javnosti sporočamo, da izpolnjujemo davčne pole za dohodninski davek. Priporočamo se v naklonjenost ker nudimo vedno točno in zanesljivo poslugo.
CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE
6218 ST. CLAIR AVE]\IJE
ANTHONY F. NOVAK tel.: UT 1-5158	na domu: EX 1-9473
ZA VELIKO NOČ!
Kakor druga leta, tako , imamo tudi letos polno zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, kot šuijke, želodce, klobase in plečeta.
Dovažamo na dom. Naročila sprejemamo in pošiljamo po pošti tudi izven mesta.
Imamo: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, med, jajca in vse vrste zelenjave.
POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA IN CROCERIJE PO ZMERNIH CENAH
HOLMES AVE. MARKET
15638 lIoSme.s Avenue	Liberty I-8I39
CLEVELAND 10, OHIO
Rose Sintič
ki je odšla v večnost dne 23. marca 1950.
Mama naša, mama mila,
več ne čuje Tvoj se glas,
leta pet so že minula,
odkar Te več med nami. *
Ne prošnje, ne britke solze, Te s tega sna več ne zbude, tolažimo se pa vedno, da ., enkrat snidemo se za vekomW-
žalujoči;	^
MRS. ROSE SCHEID, МАВ^' MRS. ANGELA JASlNS^'. FRANK in ANTHONY, ! JOHN PEČJAK, brat I v Greensboro, Pa. ,«^4, j redovnica MARY NOTBUB^' ' sestra v slari domovini
Cleveland, Ohio,
dne 23. marca 1955.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
If you need dependable current income—invest in
U. S. SERIES H BONDS!
Тћв wheels are iummg-Be careful of YOURS!
e
Give tlie kids a chancc. They've been cooped up all Winter and now they're full of life. They may forget to be careful. So please—won't you remember for them and help them to stay full of life? Drive slowly in school and residential area*. It pays.
DtiVE CAREFULLY—th* child you savt may be your own!
©

ENAKOPRAVNOST
H Bonds yield 3% if held to inaliirity — pay interest semiannually by Treasury eheek
If you are one of llie many investors who need to get pari of tlioir iticoine from a risk-free security, you'll lind U. S. Series II Savings-Bonds an ideal answer to your prohlcni.
With Series H Bonds you liave the important assurance that your principal is always safe, unchanging. And your postman brings you your interest check every 6 months.
These bonds yield an average 3^ć per year when they are held to maturity. And they arc always rcdecinilde at par after the first six months on one month's written notice.


Series H Bonds mature in 9 years and 8 months and may he ohiaincd in dcnoni-illations of $500, $1,000, $5,000 and $10,000. The xinnual limit on new pnr-chases is $20,000.
For full information ahoiit U. S. Series II Savings Bonds, see your hanker. Why not. talk with him soon ? Thcr(? is no safer investment, paying current interest, than 11. S. Series II Bonds.
ENAKOPRAVNOST