80 let Kartonažne tovarne
Kartonažna tovarna v Ljubljani, ki bo Ietos slavila 80-Ietmco obstoja, sc je razvUa iz večje knjigoveznice iz 1<?' ta 1897. Pred drugo svetovno vojno je zaposlovala 180 delavcev. danes pa že 1895. Z uspešnirai koraki, posebej pa v zadnjih dvajsetih letih, ko je pre-vzela proizvodnjo tankih papirjev in valovite lepenke. Glede na proizvodni pro.srram sodi ta delovna organizaci.ia med najbolj kompletivana podjet.ia te gospodarske veje v državi.
Organizirana je v osmih TOZD, ki so v Ljubljani, Karani gorici, Tržiču, Logabcu in Rakeku ber vključena v SOZD Slovenija papir. Gregor Irt, po-močnik glavnega direkborja tovarne nam ,je povedal, da so minulo leto ocenili kob konjunkturno ugodno z iz-jemo dveh mesecev v prvem polleb-ju. To pomeni, da so materialno pro-izvodnio v primerjavi z lebom 1975 povečali za 11 odstotkov, produktiv-nost za 8 odstotkov, uvozili so za 59 odsbotkov manj, izvozili pa za -3 od-stotke več kot leta 1975. Celotai do-hodek so povečali za 24 odstobkov. Ne glede na omenjene uspehe so pri de-litvi osebnih dohodkov spoštovali re-solucijo in panožni sporazum. Edino TOZD Lepenka v Tržiču je minulo le-bo končala brez pozitivnega poslovne-ga rezultata. »Fri nas poslovni rizi-ko ni tako velik glede na to, da pro-izvajamo »obleko po meri«, kar pome-ni, da proizvedemo v glavnem toliko kolikor naši naročniki pobrebujejo«, je dejal Gregor Irt.
V kolektivu Kartonažne se zaveda-jo, da bodo na področju samouprav-ne in družbeno politične dejavnosbi morali še veliko storiti, če bodo ho-beli ustvaribi res zadovoljive raedse-bojne odnose. Zaenkrat so na tem po-dročju še največ naredili v TOZD Tiržič in Rakek,            •.            ..-•¦•••
Delavci so relabivno dpbro obvešče-ni preko biltena, ki izhaja dvakrat mesečno. Po mnenju predsednika sin-dikalne organizacije Kartonažne, inž. Marijana Žitka. dobijo delavci najbolj kompleksno informacijo na zborih de-lovnih ljudi. »Večji prispevek k učin-kovibemu samoupravljanju bi morala vsekakor dabi tudi samoupravna de-lavska konbrola, ki zaenkrat pogreša večie sodelovanje vseb. Namesbo tega pa habiralnik za pritožbe delavcev osta-ja še vedno prazen, kar ne pomeni, da so vsi zadovoljni in nimajo pritožb. Več.ie število pripomb dobimo na de-lo sindikalne organizacije. Ljudje, kob da še niso popolnoma do.jeli polibične funkcije be organizacije. Mislijo,- da je njena osnovna funkcija organiziranje izletov, ozimnice ... vendar pa so pred nami bolj zahbevne naloge kot je vpra- ; šanje usklajevan.ja samoupravnih ak-tov ...« je nadaljeval inž. Mariian žit-ko.                                            '     •     :
Naš bežen zapis o  Kartonažni to---^, varni je zakl.jučil sekretar ZK TOZpK^ Kartonažna Viniko Došeri z besedamig-g »Vsi skupaj bomo največ pridobili -j^ izmenjavo  izkušenj,  kar pomeni nujif. nost nadaljevanja in bogatenja sode^ lovanja na vseh ravneh. Pripombe in predlogi morajo bibi sad naših skup-nih razmišljanj o vsem, kar je usodr nega pomena za naž kolekbiv in delo v njem. Samoupravljamo lahko le, 5e srno podkovani z znanjem. Zato sino področju. izobraževanja našega kolek-tiva, kjer prevladujejo polkvalifioirani delavci, v minulem lebu namenili rela-,, tivno  veliko  vsoto   denarja   (1.450.000 din).  Zavedamo se,   da  mora  samo-upravna socialisbična zavesb čim hitre-, je dohajabi teorebične in prakbične za-snove naše družbe« je zakljufiil Vinko Došen.
....¦¦¦..¦                           M. C. D.