AÑO (LETO) XXVII. (21)
No. (štev.) 8
ESLOVBN IA J. I B H E
BUENOS AIRES
22. februarja 1968
Misli ob vietnamski žaloigri
V Vietnamu se je razplamtela vojna v vsej silovitosti. Vse južnovietnamsko področje Je eno samo ¡bojišče. Boji so po mestih in po podeželju. Mesta se spreminjajo v ruševine in pogorišča, ipolja v opustošena podroičja.
Ni namen našega današnjega pisanja razmotrivanje o razvoju vojaških operacij zavezniške ali komunistične strani. Tudi ne navajanje napak, ki so jih zagrešile demokratske sile po letu 1945, ko je njihovo popuščanje sovjetom privedlo zunanjepolitični položaj v sedanje stanje. Namen teh vrstic ob vienamski žaloigri je poudariti samo nekaj misli, ob katerih bi se morali zaustaviti vsi, poedinci in narodi, ki jim je še do svobode, do človeškega dostojanstva, do pravic človeka in narodov, da si v demokraciji določajo načine življenja in oblike vladavin.
Razvoj dogodkov v svetu po drugi svetovni vojni je svet razdelil v dva velika bloka: na čelu demokratskega so ZDA, komunističnega pa vodi Moskva. Poleg nje se za bo vodstvo poteguje ■tudi Kitajska. Cilj svetovnega komunizma je obema skupen: nadvlada komunizma v isvetu. Za dosego tega cilja je svetovni komunizem v zadnjih dvajsetih letih ustvaril več vojnih žarišč- Najnovejše je vietnamsko. Kakor drugod so bili tudi |tu komunisti napadalci. Amerikanci so do Južnih Vietnamcev izpolnili samo prevzeto obvezo, Ikio so ‘prišli branit pred komunističnim napadalcem tamošnje ljudstvo in neodvisnost njihove države.
Ker pa je vietnamska vojna za svetovni komunizem samo nova stopnja za dosego nadvlade nad vsem svetom, je Moskva od prvega dne vienamskih bojev spravila v 'akcijo propagandni aparat vseh komunističnih partij' na svetu-Najprej je bilo treba odbiti očitek, da so komunisti napadalci. Komunistična propaganda ni izbirala nobenih sredstev, da Amerikancev ¡ne bi bila označevala za imperialistične napadalce, zločince in morilce ¡nedolžnih ljudi. Vse komunistične partije p0 svetu so začele tudi zbirati pomoč za vietnamsko ljudstvo, da ¡bi se lahko uspešno borilo „proti amerikanskim imperialističnim napadalcem“. To pomoč zbirajo neprestano. in jo pošiljajo komunistom v Vietnam. Pomoč v denarju, živilih, oblekah, obutvi, krvni plazmi in orožju. Po vseh državah organizirajo tedne solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Z eno besedo: vse store, da komunistična stvar v Vietnamu ne bi trpela ¡škode, ampak da bi zmagala. Svetovni komunizem bi prav v Vietnamu rad zadal ZDA vojaški poraz, da bi z njim ubil vero še svobodnih narodov vanje, da jih ¡bodo mogle braniti pred ¡bodočimi napadi svetovnega komunizma.
Zato komunistične partije v svetu za uresničenje tega cilja ttako veliko žrtvujejo za komuniste v Vietnamu.
Ali se pa svojih ¡obveznosti v boju za ohranitev svobode in demokracije v svetu zaveda v enaki meri tudi svobodni svet?
Izgloda, da me v zadostni mori. V teku dosedanjih vojaških akcij v Vietnamu je vse preveč prihajalo do. izraza dajstvo, da svobodni svet vietnamski vojni pripisuje premalo pozornost, kakor da je to samo vojna, ki jo bijejo ZDA z južno in sevemovietnamskimi komunisti, kakor da bi Amerika na tem področju sveta. branila samo svoje gospodarske koristi, ne pa miru, svobode in demokracije vsega sveta.
De je ZDA sedanja vojna v Vietnamu vsiljena, je ameriška vlada s predsednikom Johnsonom ponovno potrdila s tem, da je vsak trenutek pripravljena začeti mirovne razgovore. Severni Vietnamci naj samo sporoče, da so tudi oni zanje. Doslej takega sporočila iz Ha-noia ni bilo.
Poleg Amerikancev so tudi druge vplivne osebnosti v svetu skušale doseči ustavitev sovražnosti v Vietnamu-Toda svoje mirovne akcije so vedno začele tako, da so najprej pozivali Ame-rikanee, naj prenehajo z letalskimi napadi in drugimi vojaškimi akcijami, kakor da bi bili oni napadalci, ne pa komunisti, medtem, ko napadalnosti ko-niupistom doslej, še nihče nikdlar ni očital- Seveda so vsa taka mirovna prizadevanja doslej propadla, ker komu-
MDAUNJI BOJI V VIETNAMU
Pretekli teden je za 'Amerikance v Washington.u in v Vietnamu potekel v znamenju ¡novih prizadevanj za premirje.
S pristankom ameriške vlade je odpotovala v Hanoj neka visoka politična osebnost neameriške narodnosti, ki je skušala od Hočiminha dobiti vsaj' delno zagotovilo, da so 'komunisti pripravljeni začeti poganja za mir.
Na drugi strani je glavni tajnik ZN U Thant potoval po Indiji in drugih dravah Daljnega vzhoda, nato pa se je podal še v Pariz, kjer je govoril z diplomatskimi predstavniki Severnega Vietnama o možnostih pogajanj med ZDA in Severnim Vietnamom za mir.
Mnogi opazovalci so tokrat predvidevali, da je akcija na pravi poti in da bo v kratkem prišlo do prvih resnih mirovnih stikov med Washingtonom in Hanojem. Toda upanje se je izjalovilo, 'ko je ameriški zunanji minister Rusk končn0 uradno objavil, da vietnamski komunisti ostajajo, pri svojih odklonilnih stališčih in da ne pristajajo na Johnsonovo mirovno formulo iz San Antonija, ki jo je dal lansko jesen.
Vsled novih neuspehov v svojih prizadevanjih za mir v Vietnamu, je Johnson izjavil: „¡Sovražnik hoče zlomiti našo voljo za boj, toda v teh. poskusih bo propadel. Dokler svoboda v Aziji ¡ne bo zagotovljena, dokler širno tihomorsko področje ne foo velika skupnost miru, dokler nož in puška ne bosta zavržena, dokler narodi-soisedje ne bodo rešeni strahu, dotlej Amerika ne bo spala.
Johnson je vsled nedavne velike komunistične ofmezi ve objavil mobilizacijo nadaljnjih 10.500 ameriških vojakov. ki bodo poslani v Vietnam tako ld!a bi število ameriškega vojaštva v Vietnamu doseglo višino 525.000.
I Z
TEDNA
Kakor so napovedovali ameriški vojaški strokovnjaki, je Vietfcong v -začetku tega tedna začel z novo splošno ofenzivo v Južnem Vietnamu ter je napadel 47 mest in vojaških postojank. Toda ta ofensiva v silovitosti daleč zaostaja za prvo tako ofenzivo ter jo smatrajo, kot maščevalno ofenzivo Viet-konga, ker mu v prvi ofenzivi prebivalstvo na splošno ni priskočilo na pomoč niti se ni dvignilo v upor proti sai-gonski Vladi in Amerikancem, ¡kakor so komunisti pričakovali.
Hudi boji za posest staroidavngea vietnamskega mesta Hué v severnem delu Južnega Vietnama so med Amerikanci in komunisti trajali še ves minuli teden. Amerikancem se je posrečilo uničiti iskoro vso komunistično posadko v mestu, ostala je samo majhna skupina komunističnih teroristov, ki so se vgnezdili v bivši'cesarski nalači. katero pa se Amerikanci ¡premišljajo bombardirati vsled velike zgodovinske in kulturne vrednosti. Zaenkrat s0! se odločili ¡da bodo. skušali komuniste uničiti v palači z običajnim strelnim orožjem.
V zvezi s sedanjim potekom vojne v Vietnamu so se razširila po svetu poročila o nameri ameriškega vrhovnega poveljstva, da bi ameriške sile v Vietnamu oborožali « taktičnim atomskim orožjem. Poročila so izzvala v raznih propagandističnih ¡mirovnih organizacijah v ZDA in drugih svobodnih državah hude proteste proti Amerikancem, prav tako pa so se oglasili tudi sovjetski propagandisti v Moskvi in drugje po svetu s trditvijo, da je vojna v Vietnamu za Amerikance izgubljena, razen če uporabijo atomsko orožje. V tem slučaju pa ¡bi se, strašijo sovjetski propagandisti, vietnamska vojna sprevrgla v svetovno.
¡Nevarnost vojne na Koreji
Vprašanje vrnitve ameriške obveščevalne ladje Pueblo in njene posadke je tudi pretekli teden ostalo na mrtvi točki. Kljub številnim sestankom med ameriškimi in severnokorejskimi delegati v Panmunjomu, se ledi niso mogli sporazumeti o tem problemu, zlasti ne, ker je prišlo med tem do novih vojaških incidentov vzdolž razmejitvene črte med Severno in Južno Korejo, kjer je bilo ubitih več ameriških in južnokorejsfcih vojakov.
Ker so Amerikanci začeli očitati tudi sovjetom, da prav tako pošiljajo vohunske 'ladje na plovbo, vzdolž ameriške in drugih zavezniških obal, so v Kremlju odgovorili, da to ne drži. da pa je minila doba, ko sta britanska in ameriška mornarica obvladovali svetovna
morja. .Sovjeti so poudarili, da „je ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti sovjetski vojni mornarici svobodno plovbo po katerem koli svetovnom morju.“
Severnokorejska radijska postaja pa je objavila novo „obžalovalno izjavo“ posadke Puebla, ki jo Amerikanci spet ¡smatrajo, za potvorbo, kar je razvidno iz izrazov, ki niso v rabi med ameriškimi mornarji in so neskladni s duhom ameriškega jezika- Nadalje je severnokorejska. rad. postaja začela trditi, Ida ameriška izzivanja silijo Pyongyang, da ¡bi znova začel z vojaškimi akcijami proti Južni Koreji. „Vojna proti Ame-rikancem v Južni Koreji more izbruhniti vsak trenutek“, je grozil severno-vietnamiski radijski govornik.
Sodelovanje med Francijo in Zahodno Nemčijo
Pretekli teden sta se v Parizu sestala na redno polletno konferenco francoski predsednik De Gaulle in predsednik zahodtaomemške vlade Kiesinger.
De Gaulle je v svoji izjavi zahteval še tesnejše sodelovanje med Francijo in Zahodno ¡Nemčijo „ vsled' boja za nadvlado med ZDA in ZSSR“ ter vsled „nevarne vojne v Vietnamu“ in drugih težkih problemov, ki zadevajo današnji svet. „Framcosko-nemška solidarnost je danes mnogo bolj nujna, kakor kdaj koli poprej“, je poudarjal De Gaulle.
Tuje opazovalce tega sestanka je presenetila De Gaullova izjava o „kruti in nesprejemljivi delitvi Nemčije“. Ugotavljajo da je De Gaulle nakazal novo smer francoske zunane politike v tem pogledu, ker je s to izjavo, tvegal nov val ogorčenja v Moskvi in sovjetskih satelitih, zlasti Poljske, ki je vadbo najbolj' prizadeta, kadar koli se to vpra-
šanje pojavi na državniških konferencah.
Kiesinger pa je s svoje strani pritisnil na De Gaulla, da je pristal na postopno približevanje Anglije v organizacijo Skupnega evropskega trga, s čemer je De Gaulle tudi na tej liniji začel novo smer.
:Gršl}a	vtojjapka	vlada ¡nadaljuje	s
čiščenjem	v	vojski.	Prejšnji teden	je
odpustila nadaljnjih 47 častnikov, ki so bili na strani kralja ob njegovem decembrskem poizkusu z.a zrušitev sedanje vojaške	vlade.	Vlada je objavila
tudi dekret, s katerim Je vzpostavila desetnevno. „poizkusno cenzuro“.
Bolivijska vlada je objavila, da je preostala šestčlanska gverilska skupina, ki jo je vodil padli dr. „Che“ Guevara, pobegnila	z	bolivijskega področja	v
Čile.
niisti kot resnični napadalci na Južni Vietnam v tem področju sveta nočejo miru. Komunistom je pa tako nastopanje in zadržanje demokratskih posredovalcev za mir sam0 dajalo novo potuho, ker so imeli vtis, kakor da Amerikanci niso gotovi v zmago svojega orožja, da so se še z večjimi silami vrgli v boj' proti Amerikancem. Pri napadih na zaveznike pa ne štedijo z ljudmi, ker hočejo doseči cilj svetovnega komunizma: vojaški poraz Amerikancev v Vietnamu. Pri sedanjem stanju stvari se pa to pravi zmago komunizma nad svobodnim svetom.
Tega naj ¡se ob vedno hujših in vedno bolj krvavih ter srditih bojih v Vietnamu zaveda svobodni svet- Naj bo pred njim živa zavest, tía Amerikanci v Vietnamu branijo svobodo vsega sveta in ne samo vietnamskega ljudstva. Zato je pa tudi dolžnost svobodnih demokratskih narodov, da morajo glavnega borca za svobodo — Amerikanee podpirati prav tako, kakor to ¡delajo partije za komuniste. Vse je treba storiti, da branilci svobode in demokracije ne bodo doživeli poraze ne v Vietnamu in ne nikjer drugje na svetu. Zmagati mora pravična stvar: svoboda in demokracija!
V	Čilu je krščansko demokratski. predsednik države dr. Edvard Frei pre-osnoval vlado. Ostavka treh ministrov je sledila ostavka še ¡ostalih. Dr. Frei jih je sprejel razen ostavke notranjega ministra Bernarda Leightona. Do krize vlade je prišlo zaradi znanega zakonskega osnutka o obveznem varčevanju, ¡s katerim vlada ni mogla uspeti v senatu, v katerem ima večino opozicija. Zato je v novi čilski vladi minister za gospodarstvo nevtralna osebnost Raul Saenz, dosedanji podpredsednik Korporacije za razvoj in gospodarski svetovalec vlade. Načelo njegove gospodarske politike je „gospodarski realizem“. Njegova naloga bo najti potrebna sredstva, ki jih je predvideval zakon o obveznem varčevanju, brez njega.
V	Venezueli je določitev dr. Gonzala Barriosa za. kandidata vladne demokratj ske akcije z,a položaj predsednika republike za decembrske volitve povzročil novo nezadovoljstvo, Ikd ¡bo privedlo do nove cepitve stranke. Voditelja nezadovoljnih prvakov stranke s predsedniškim kandidatom biv. predsednika dr-Bentacourta ista predsednik kongresa Luis Augusto Dubuc in venezuelski veleposlanik v Madridu Eligio Anzcla.
Gal0 Plaza Lasso, ¡bivši ekvatorski predsednik, je bil po treh mesecih ¡brezuspešnih glasovanj končno le izvoljen za glavnega tajnika Organizacije ameriških držav. Dobil je 16 glasov in bo nastopil mesto glavnega tajnika v Organizaciji ameriških držav maja meseca, ko bo prenehala poslovna doba do-sed. glavnemu tajniku Urugvajcu Mori.
Brazilska vlada je zaprla dva mednarodna sindikata, ki sta delovala v Brazilu in sicer Mednarodno federacijo delavcev petrolejske industrije ter Mednarodno federacijo delavstva petrokemije.
V	ZDA so zavodi za ugotavljanje
javnega mnenja sporočili, da se je u-gled predsednika Johnsona začel močno dvigati ter je Johnson ob morebitnih demokratskih predsedniških kandidatih
V TEDEN
senatorju Robertu Kennedyju in Evgenu McCarthyju dobil največ glasov. Pri republikancih je pa biv. podpredsednik Rihard Nixon napovedal, da je začel akcijo, da bi ga republikanska stranka določila za svojega kandidata za predsedniški položaj. Nixon je sedaj 55 let star ter ga Je leta I960 pri predsedniških volitvah porazil rajni John F-Kennedy.	I
V	Parizu je 14. t. m. umrl tamošnji nadškof kardinal Pierre Veuillot. Pogreb je bil 17. t. m. Pogrebne molitve za rajnega kardinala je opravil dekan kardinalskega kolegija Evgen Tisse-rant, papeža je pa na pogrebnih slavnostih, pri katerih je bil navzoč tudi general De Gaulle, zastopal škof Jacque Martin, osebni prijatelj pok. kardinala-
V	Belgiji še nis© mogli sestaviti nove vlade ter zaključiti politične krize, ki je nastala zaradi jezikovnega vprašanja na univerzi v Louvaini.
V	Grčiji se širijo, govorice o nesoglasjih v sedanji vojaški vladi. Nastala naj bi zaradi velikih ¡sprememb, ki jih dela vlada v vojski, mornarici in letalstvu, kjer so, odstavili z vodilnih položajev kralju zveste vojaške poveljnike. Govorice, ki napovedujejo trenja med oblastniki, je povečalo še bolj nedeljsko „sprehajanje“ tankov po, atenskih ulicah. Med tem je pa kralj Konstantin s svojo družino zapustil prostore v ¡grškem poslaništvu v Rimu ter se preselil v hotel.
Na Finskem je bil 15. t. m. v tretjič izvoljen, za predsednika diržave dosedanji predsednik Urho Kekkonen. Od 300 volilnih mož je dobil 201 glasov.
Sovjetske vojaške oblasti so znova dvignile ugled in pomen Jožefa Stalina. Objavile so, da je bil „odličen politični in vojaški voditelj, ki je neizmerno pripomogel k zmagi sovjetskega orožja“.
Otok Nauru v Pacifiškem morju je
31.	januarja postal neodvisna država. Meri 21 kv. km ter ima 6.000 prebivalcev.
Iz življenja ta dogajanja v Argentini
Slavnosti ob prazniku žita v mestu Leone
V mestu Leone v provinci Córdoba so bile v nedeljo, 18. t- m.., velike slavnosti ¡ob dhevu žita. Nanje je prišel tudi predsednik republike general Juan C 'Ongania z večjim spremstvom.
Na slavnosti je državni tajnik za poljedelstvo in živinorejo ing. Garcia Mata ¡govoril o politiki vlalde za dvig in modernizacijo poljed;elstva v državi-Poudarjal jje, da splošni obhovitveni načrt vlade zajema tudi poljedelstvo in živinorejo. Obe panogi narodnega gospodarstva ibosta imeli korist old' velikih javnih deil, ki se že izvajajo, ali so še v načrtni! za' izvajanje, zlasti od zgraditve velikih elektrarn in jezov za namakalne naprave. Drž. tajniki Garcia Mata je poudarjal, dla je treha v Argentini letni pridelek žita dvigniti naj-mani na 8 milijonov ton žita. Letošnji pridelek žita je ocenjen na 7,400.000 tom Povišanje pridelki,, žita naj bi dosegli z ¡razširitvijo obdelanih površin zemlje, z .zboljšanjem, pridelka ter njegovim zvišaniem na hektarski površini. Ing. Garcia Mata je omenjal tudi modernizacijo pol jedel ške proizvodnje, elektrifikacijo podeželja ter graditev novih silosov.
Ob zaključku slavnosti je govoril tudi guverner province Córdoba dr. Caballero ten ie v svojih izvajanjih poveličeval poljedelski stan, IM je s svoiim trdim vsakdanjim delom in z zglednim družinskim življenjem nosilec stabilnosti morale argentinskega ljudstva.
Navdušeno odobravanje iz vzklikanje so sprožile mat© besed'e. ki jih je spregovoril še v improviziranem govoru. predsednik republike general On-ga'nía v katerih je poudlaril pomen poljedelstva za državo.
V obrambo koristi Argentine
Izjava britanskega ministra za poljedelstvo Freda Pearta v britanski poslanski zbornici, da jo bo britanska vlada obvestila še pred 4. marcem o svoji odločitvi glede podaljšanj^ pre-
povedii uvoza mesa iz držav, v katerih se med živino pojavlja živinska nalezljiva bolezen, je v Argentini vzbudila pozornost v vladi in gospodarskih ustanovah. Poročila iz Londona, namreč napovedujejo da ni nobenega dvoma, da bo britanska vlad;a tudi tokrat klonila pred svojimi živinorejci ter bo podaljšala prepoved uvoza mesa iz Južne Amerike, s čemer je zlasti prizadeta Argentina. Zaradi tega je imel zunanji minister db. Nicanor Costa Méndez vrsto razgovorov s predstavniki ministrstva za gospodarstvo ter državnih tajništev za poljedelstvo in živinorejo ter trgovine in industrije. Pri ¡njem je tfH britanski veleposlanik Michael J. Cres well.
Vsi ti posveti so imeli namen zbrati mnenja in stališča, ® katerimi bo argentinska vlada branila koristi svoje države ter tudi ugled, fkii so ga britanski živinorejci skušali prizadeti Argentini ¡s tem, tía so neupravičeno krivili argentinsko meso za vzrok sedanje ¡bolezni med' angleško živino. Zadržanje argentinske vlade bo odgovarjalo odločitvi britanske, 'če bo britanska vlada še za naprej prepovedala uvažanje mesa iz Argentine, bo argent, vlada odgovorila s gospodarskimi protiukrepi. V Angliji bodo ustavljena vsa državna in privatna naročila. Tako zlasti nakup 6 minolovcev, dveh podmornic, več letal, z zasebnega gospodarskega področja pa vsa naročila argentinske industrije.
Obisk na Antarktiki
Na povabilo vojne mornarice so odšli na obiisk na podbočje argentinske Antarktike pod vodstvom min. za narodno obrambo ing. Lanusse-a glavni poveljniki vojske, mornarice in letalstva ter skupina visokih civilnih in vojaških osebnosti. V Ushuaii so se vkrcali na vojno ladjo Bahia Aguirre ter bodo z njo obiskali študijske baze argentinske vojne mornarice Decepción, Almirante Camena in Almirante Brown. Na tej bazi bo 22. t. m. pod predsedstvom min. za narodno obrambo, slavnost v proslavo Dneva Antarktike.
Še o “limitu99 in njegovih posledicah za Slovenijo
V	Svobodni Sloveniji smo' poročali, da je izglasovanje določila za splošne smernice .gospodarstva v Jugoslaviji, ¡ki omejuje po republikah uporabo 'narodnega dohodka samo do 26% za „negospodarske dejavnosti“, t. j- za kulturo, socialno in zdravstveno zavarovanje, povzročilo zlasti v Sloveniji in na Hr-vatskem veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. S tem določilom sta bili namreč obe republiki kot gospodarsko bolj razviti hudo prizadeti. V Sloveniji je proti omenjeni omejitvi uporabljanja s sredstvi, ki so bila zbrana v Sloveniji za slovenske razmere odločno nastopil izvršni .svet. Molčati mi mogla tudi partija in tudi ne Soc. zveza delovnega ljudstva.
Tako je doma vse govorilo o „limitu“, ljudje pa niti vedeli niso, kaj ta beseda pomeni. Komunistični oblastniki namreč radi uporabljajo tujke in z njimi pačijo slovenski jezik. Zato so od vseh strani prihajala vprašanja, naj jim pojasnijo, kaj je „limit“, naj povedo, kaj pomeni in kako prizadeva Slovenijo. Listi so nato doma na široko pojasnjevali to zadevo.
Lmit pomeni mejo, 'omejitev. Beseda je prišla v uporabo pred leti, ko so v Jugoslaviji pri srednjeročnem načrtu za obnovo določili, da sme iti v ‘negospodarske dejavnosti’, t. j. za ¡socialne in kulturne namane. samo (določen del narodnega dohodka v vsej državi, t. j. po vseh republikah enako ne'glede na njihov gospodarski in kulturni razvoj ter stopnic. Ta del t. j. ta meja dovoljene uporabe narodnega dohodka je bila do leta 1967 določena na 27%. Ob objavi prvega srednjeročnega načrta za obnovo je bilo rečeno, da bo omejitev uporabe narodnega odobodka za .negospodarske delavnosti“ v veliavi sam0 do začetka leta 1968. Toda zvezni izvršni svet je kljub temu, da so birvatski in slovenski poslanci nastopali v vseh forumih proti omejevanju uporabe narodnega dohodka samo do višine 27% za .kulturne in socialne naomene zavlačeval s to zadevo do zadnjih dni v letu, nato ga je na dal izglasovati v gospodarskem zboru, v katerem so predstavniki gospodarstva ki nimajo dosti „političnega posluha“. In zgodilo se j«, da omejitve me samo da niso odpravili, ampak so jo celo znižali na 26%. Se pravi, da so še bolj omejili možnost uporabe narodnega dohodka za kulturo in socialne stvari.
V	Zagrebu in Ljubljani je završalo proti Beogradu in proti poslancem, ki so glasovali v gospodarskem zboru za to omejitev. V Ljubljani so morali priti celo na sestanek, Da katerem so se zagovarjali. Marsikak oster očitek so morali požreti.
Kaj pomeni en sam odstotek omejitve več ali manj se vidi najgloblje v tem, ida je npr. republika Hrvatska s tem. da j,e omejitev uporabe narodnega dohodka omejena samo ma 26% oškodovana za 20 milijard st. dinarjev, za Slovenijo pa predstavlja primanjkljaj
25.5milijard st. din. Če republika tu upošteva nekatere nove davke, ki jih j:e uvedla, npr. obdavčenje honorarnega zaslužka in nadur, se ta primanjkljaj' nekoliko, zniža, toda primanjkljaja je še vedno nad 12 milijard st. din.
Kako hudo zadeva omejitev narodnega dohodka po republikah zlasti strokovno šolstvo, kulturo in socialno z.aVa-rvanje, naj pojasni dejistvo, id!a gotovih izdatkov sploh mi mogoče črtati, ker niso odvisni od določitve izvršnega sveta- Za, izenačenje starih pokojnin je potrebnih pet milijlajrld, za strokovno šolstvo, ki je v Sloveniji zaradi pomanjkanja sredstev v hudi krizi, 6 milijard, za poikritje primanjkljaja socialnega zavarovanja iz leta 1966 4 milijarde.
Kako krivično stanje je povzročila t!a omejitev zlasti v Sloveniji, najbolj pokažejo pokojnine odnosno uskladitev starih pokojnin. Problem je nastal leta 1964 ob prevedbi pokojnin. Tedaj' so beograjski komunistični modrijani določili enoten, količnik za vso Jugoslavijo ne glede na posebnosti, gospodarski in kulturni razvoj in raznoličnost gospodarske strukture posameznih republik-Enoten količnik za vso državo za pokojnine, za katere pa mora skrbeti vsaka republika v okviru svojega pokojninskega zavarovanja, je imel za posledico, da je ob prevedbi povprečna pokojnina znašala v Črni gori 98% povprečnega osebnega dohodka, v Sloveniji pa sam0 67.7%. 'Primerjava za leto 1967 kaže, Id,a so ostale razlike glede pokojnin še naprej zelo velike. Povprečne pokojnine v Bosni in Hercegovini znašajo 50.8% Dirni Gori 62.4%, Hrvatski 53.4%, Makedoniji 56-7%, Sloveniji 51.6% in Srbiji 54.1% povprečnih osebnih dohodkov. To seveda ni pravilno razmerje *n tudi ni normalno, ker je treba upoštevati, da je v Sloveniji višja raven družbene produktivnosti, h kateri so prispevali svoj delež številni starejši upokojenci. Delavski in uradniški sloj v Sloveniji je 'številnejši in starejši kot nia juigu, saj pride v Sloveniji na 100 aktivnih zavarovancev kar 27-7% upokojencev v primeri z 22% v Srbiji in 14% v Makedoniji. Posledica tega je, da so v .Sloveniji pokojnine nizk^, celo nižje kot v drugih republikah, po katerih se zaradi nizkega števila upokojencev dogaja, da imajo isti večje pokojnine, kot pa so imeli poprej plače.
Zato je razumljivo ogorčenje, ki je nastalo zlasti v Sloveniji in na Hrvat-skem in ki je tudi narekovalo ostra opozorila Beogradu, da mora imeti republika pravico, da Sama razpolaga z ustv,a,rjenim narodnim dohodkom na svojem področju, potem kio poravna svoje bveznosti do federacije, vključno s prispevkom za pomoč nerazvitimi krajema, in da ni dopustno, da bi o razdeljevanju narodnega dohodka v Sloveniji in na Hrvatskem odločali tisti, ki iz teh republik celo prejemajo pomoč kot gospodarsko nerazvite republike ter odmerjali, koliko smejo uporabiti lastnega denarja za razvoj svoje
četku zasedanj zbrale v štiri geopolitične skupine: afroazijsko, skupino razvitih držav, latinskoameriško in socialistično.
Za delo na konferenci so izvolili 27 podpredsednikov, ki so jih razdelili takole: 12 podpredsednikov pripada afro-azijski skupini. 8 razvitim državam, 4 latinskoameriškim državam in 3 socialističnemu bloku (Bolgarija, Romunija m ZSSR).
Iz govorov raznih delegatov je za-nirhivo ugotavljati stališča posameznih držav do problema razvoja in pomoči državam v razvoju. Prav tak0 je zanimivo stališče posameznih komunističnih držav do tega problema-
Franocski delegat je izjavljal, da so države v razvoju doslej premalo storile za svoj razvoj in preslabo izrabljale pomoč, ki ®o ji,m jo mudile razvite država. Večina razvitih držav je istega mnenja, kakor francoska delegacija-
ZD A. so v zvezi z razvo jem omenile tudi problem omejevanja rojstev ter je bil prav ameriški delegat, ki je najbolj zagovarjal omejevanje rojstev v državah v razvoju- Ameriški delegat Rostow je trdil, da „je revščina zlo in prvič v zgodovini človeštva znanost more popraviti to zlo“. Mnogi delegati ma kon-ferenci se z izvajanji Rostowa seveda nis0 strinjali in so spraševali, zakaj 7T>4 toliko propagirajo kontrolo rojstev v drugih državah in to prav v svobodnem svetu medtem k0 se komunistični del sveta, ki zavzema že sfcoro polovim človeštva, ni odpovedal kon-on'enwi- zavzetju vseh n.a,rodov.
Komunistične države pa so na konferenco vnesle vprašanje vietnamske vojne in izkoristile ta mednarodni fo-
rum za napade proti ZDA in njenim zaveznikom.
V prvi in.apad so poslale komunistično Bolgarijo, katero je nato ameriški delegat Rostow obtožil, da „vnaša živčno vojno na konferenco, ki se bavi izključno z gospodarskmi in finančnimi problemi“.
Komunistične delegacije so vietnamsko vojno spravljale v zvezo z gospodarskimi problemi sveta v tem smislu, da ZDA in njeni zavezniki trosijo za vojno tiste dolarje, ki bi jih mogli dajati državam v razvoju za dvig njihovega gospodarstva.
Nobeni svobodni delegaciji ni padlo na um, da bi zavrnila komuniste z vprašanjem, zakaj od Moslkve ne zahtevajo pomoči iza reševanjg njihovih gospodarskih problemov in zakaj Moskvi nihče ne očita, da tudi sodeluje v vietnamski vojni proti Saigonu in ZDA.
Vodja jugoslovanske delegacije Janez Stanovnik je bil tudi eden tistih komunističnih propagandistov, ki je na konferenci napadal ZDA in svobodne zahodne države, čeprav je Titova Jugoslavija prav z ameriško in drugih svobodnih držav dolarsko pomočjo mogla prestati 'Stalinov udarec leta 1948 im se ohraniti do danes, pri življenju.
Stanovniki je napadel ameriški sistem velikih zasebnih podjetij, ker Titovi komunistični Jugoslaviji ne gre v račun obstoj svobodnega zasebnega udejstvovanja na veliko. Janez Stanovnik je kljub temu, da dobro ve, da je uspešen goispodarski razvoj' v kateri koli državi odvisen predvsem od svobodnega zasebnega gospodarskega udejstvovanja, napa idal ZDA, da izvaja politiko investicij velikih zasebnih podjetij v države v razvoju“. Jezil se je, da Amerikanci
odnašajo velike dobičke s svojimi investicijami v teh državah ter je trdil, da je leta 1966 Amerika zaslužila dve milijardi 300 milijonov dolarjev na investicijah v nerazvitih državah, ki so dosegale višino komaj 460 milijonov dolarjev. „To mi .pomoč,“ je nemočno rohnel Janez ¡Stanovnik.
Nekatere delegacije tkzv. afroazij-skega blokd so tudi trdile, da bi morale ZDA in njeni zavezniki prenehati z oboroževalno tekmo, Ikier da ta požira milijarde dolarjev, nobena od teb delegacij pa ni isto zahtevala od ZSSR in njenih satelitov, ki »o dejamisko krive 'oboroževalne tekme in sedanjega stanja na svetu.
Naravnot otročje je bilo obnašanje arabskih in nekaterih drugih afriških ter komunističnih delegacij, ki so zapuščale dvorano, kadarkoli se je ki besedi oglašal izraelski delegat. Samo romunska delegacija je ostajala na svojem mestu v teh slučajih, prav tako, kakor kadar je govoril delegat Južne Afrike ali Portugala.
Na uspeh te gospodarske konference praktično nihče ne računa. Opazovalci namreč ugotavljajo, da sedanji svetovni položaji, ki je mnogo bolj zapleten in kritičen, kakor ie bilo ob konferenci v Ženevi leta 1964. nikakor ni prikladen za .sklepanje multilateralnih 'gospodarskih pogodb. Največ, kar je trenutno mogoče doseči, iso bilateralne gospodarske pogodbe ali gospo-darslkla (pogajanja med posameznimi gospodarskimi bloki. Zat0 je ta gospodarska konferenca vzbudila v svetu na splošno veliko manjše zanimanje od prre mednarodne gospodarske konference v Ženevi leta 1964-
Vekoslav Farkaš umrl
Iz Anglije nam poročajo, da je na dan pred Božičem umrl v 51. letu starosti slov- emigrant Vekoslav Farkaš.
Rajni Farkaš je bil doma iz Ljutomera. Po poklicu je bil aktivni častnik jugoslovanske vojiske in je večino svojega življenja pred vojn0. preživel v Srbiji. Med vojno je bil pomočnik poveljnika radiobrzojavnega središča Miha jlovičevega vrhovnega poveljstva. Na tem položaju ga je gestapo v začetku leta 1944 aretiral ter poslal v koncentracijsko taborišče v Francijo, odkoder je pa pobegnil in ise priključil Ander-sovi poljski vojski. Z njo je proti koncu leta 1944 prišel v Anglijo.
Po priho:d'u v Anglijo je začel najprej izdajati šapirografirani list Triglav, nato pa v srbskohrvatskem jeziku Jugoslavijo. Leta 1948 se je pridružil Slovenski pravdi in je v njej zavzemal vidna mesta. Postal je tudi član Liberalne internacionale. Pisal je redno v

■ ■iM*iaiiMHiMii*HMBiBmaiiiaiaiaii«HHW
„Revolucijo so na Slovenskem izvedli slovenski malomeščanski elementi: šol maš tri, Ziherli, Kardelji, Kidriči in Vidmarji. Ti ljudje niso. mogli preboleti, da v urejenih predvojnih razmerah ni bilo mesta za njlihove zahteve po primatu. Polni kompleksov in bolnih ambicij so sanjali dvajset let o politični moči. Sedaj j!o izvajajo. Slučajno jo Imenujejo komunizem.
Zame pa so to protestanti, ki si gospodarsko im kulturjno biblijo razlagajo po svoje. Smili se mi pri tem le ljudstvo, ki bo plačalo velik krvni davek v evoluciji, ki nas bo privedla v prečiščeno krščanstvo.“
Rajha slikarka in kiparka Karla Bulovec - Mrak po razstavi svojega življenjskega dtela v Modemi galediji v Ljubljani-
Triglav in srbske emigrantske liste (Ravnogarski Borac, Glas kanadskih Srba, Savremenik, Jugosloven in Naša Reč). Leta 1967 ipa je sodeloval tudi pri anketi Zbornika Svobodne Slovenije o ciljih slovenske narodne politike.
Politično je bil socialist ter je bil med ustanovitelji Socialdemokratske skupnosti. Zaposlitev v Angliji je imel v manufaktumi trgovini ter kot krojaški učitelj.
Naj počiva v miru.
Koroška
ZASTOPNIKI ZDRUŽENJA STARŠEV PRI PROSVETNEM MINISTRU
Avstrijski prosvetni minister dr. Piffl-Penčevič je 7. februarja sprejel zastopstvo Združenja staršev na Slovenski gimnaziji v Celovcu, ki mu predseduje ravnatelj Valentin Vavti. V delegaciji sta bila poleg začalsnega ravnatelja Slovemsikle gimnazije dr. Pavla Za-blatnika- ter odbornika združenja Mirka Kumerja še dr. Valentin Inzko ter dr-Franc Zwitter kot predsednika osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem.
Delegacija se je prosvetnemu ministru 'zahvalila za naklonjenost do Slovenske gimnazije, naprosila ga pa, naj bi vprašanju gradnje njenega lastnega
kulture, svojega šolstva in za zboljšanje socialnega položaja ljudi.
Glede (razpoložljivih sredstev med federacijo, republikami in Občinami pa Fr. Šetinc za leto 1966 navala nasledhje podatke. Leta 1966 so znašali skupni proračunski dohodki 17BL8 mili/jairde st. din. Ti so bili razdeljeni takole: federacija 787-9 milijarde (45.5%), re-nublike 362.8 milijarde (20-9%) in občine 581.1 milijardo (33.6%). Najpomembnejši viri dohodkov za zvezni proračun so: prometni davek 459.4 milijarde st. din, carine 194.3 milijarde in prisnevek iz osebnega dohodka 121.9 milijard ®t. dim.
V Sloveniji ustvarjena proračunska sredstva so pa bila za leto 1966: 214.5 mili ¡arde ist. din. Od tega je dobila federacija 97.2 milijardi st. din. (45.3%). Kar je ostalo za proračune republike in občine ie bilo porabljeno takole: za iziohriaževanje 40.9 milijard (34.8%), za znanost in kulturo ter prosvetno dejavnost 6.7 milijard .5.7%), za delo državnih organov 29.5 milijarde (25.1 Odst.) /za (negospodarske investicije 6.7 mili ja rd (5.7%) in za vse ostale potrebe 33.6 milijard (28.6%).
poslop ja posvetil vso pozornost. Prosvetni minister je delegaciji obljubil, da bo zvezna vlada skušala to vprašanje čim-prej rešiti, zlasti spričo dejstva, da je stavbice z,a gimnazijo zagotovljeno in da bodo v teku leta napravljeni tudi gradbeni načrti.
PROCES PROTI DR. INZKU
Proti Slovencem na Koroškem je šovinistična nemškioavstriiska organiza-cija Heimatdiemst sovražn0 razpoložena. Sovraštvo do Slovencev pokaže ob vsaki 'Priložnosti. Opozarjamo samo na gojo, ki jo je vodila pred leti proti proslavi ustoličevanja knezov na Gosposvetskem polju in ob lanskem nameravanem velikem slovenskem romanju k Gospe -veti. Zato je dr. Inzko kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev r«roti Heimatdienstu ponovno nastopil z izjavami, s katerimi je opozarjal na škodljivost sovražnega nastopanja Hei-matdiemsta proti Slovencem. Zaradi dr. Tnzkove nedavne izjave, da Avstrija ne more dopuščati delovanja organizaciji, ki so naperjene proti koristim države ter uh je zaradi tega treba prepovedati, se je predsednik koroškega Heimatdiensta Heribert Jordan čutil prizadetega ter je zaradi tega in zaradi dr. Inizkovih izjav v uradu zveznega kanclerja vložil tožbo proti dr. Inzku. Razprava je bila 5. februarja pri okrainem sodišču v Borovljah. Na razpravi je dr. Inzkiov zagovornik dr. Janko Ti.schler izjavil, da , se obtoženi ¡priznava k očitkom proti Koroškemu Heimatdienstu in s tem tudi proti očitkom, iznesenim proti privatnemu tožilcu“. Zatrjeval je, da bi mogel tudi svoje trditve dokazati, „da pa izvedba dokazov ne foi ugodno vplivala na odnos med slovensko manjšino in ostalim, koroškim prebivalstvom, zaradi česar se obtoženec v interesu
mirnega sožitja, za katerim je slovenska manjšina na Koroškem vedno stremela, odpove dokazilnemu postopku“.
V	zvezi z na Dunaju podanimi izjavami je bil nato dr. Inzko obsojen na denarno globo tisoč šilingov ter poravnavo sodnih stroškov.
V	kratkem bo v Celovcu razprava tudi proti uredniku Našega tednika Janku Tolmajerju, ker so bile dr. Inz-kove izjave objavljene tudi v tem listu.
„MARTIN KRPAN“ V ŠT. JAKOBU V ROŽU
V	nedeljo 28. januarja isio celovški prosvetarji gostovali z Vombergarjevo priredbo Martina Krpana v Št. Jakobu v Rožu. Poročevalec v Našem tedniku /ugotavlja, ida so igralci sicer storili vse, da je igra dosegla odličen uspeh, da pa je vendar po njegovem mnenju vsakdo ugotovil, kdor je gledal krstno predstavo v Celovcu, „da igralci skorajda vseh vlog niso razpolagali z ono navdušenostjo in tudi niso mogli razviti idose.ekl ¡krstne predstave“. Do tega je po mnenju poročevalca prišlo verjetno zaradi dejstva, ker so igralci nastopili „v podeželski provinci“ in ne pred izbranim občinstvom kot pri krstni predstavi v Celovcu ter so zaradi tega „nekaj popustili v dovzetnosti“. Kljub temu je pa predstava tudi tu doživela izreden uspeh.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Smrt zlatomiašnika Sedeja
Dne 1. februarja je umrl v goriški bolnišnici dolgoletni župnik v štever-jani zlatomašnik Cirili .Sedej. Dočakal je starost 80 let. Rajni je bil nečak go-riškega nadškofa dr. Frančiška B. Sedeja. Po maturi je najprej dve leti študiral pravo na dunajski univerzi, nato se je pa odločil za duhovniški poklic. V duhovnika je bil posvečen leta 1914. Kot vnet duhovnik in požrtvovalen kulturni delavec v smislu naukov dr. Janeza Ev. Kreka je deloval kot kaplan na Tolminskem, v Rihenberku, v rojstni župniji Cerkno, kot župni upravitelj na Kojskcm. Leta 1920 je prišel v števerjam, kjer je ostal do svoje smrti-Tu je z ljudmi delil vs,e lepe in žalostne dni ter trpilj'?jnje pod fašisti. Bil je opora vsega narodnega in verskega življenja v Brdih. V njem so imeli briški študentje tudi svojega voditelja im mecena.
(Nadaljevanje na 3. strani)
UNCTAD
V New Delhi v Indiji se je 1. februarja t. 1. začela 2. svet- konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD).
Udeležuje se je 132 ¡držav s približj 3000 delegati iz to in onstran železne za/vese. Med komunističnimi delegacijami se konference udeležuje tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi slovenski komunist Janez Stanovnik. Zaključek konference je predviden za 25. marec-Prva tovrstna konferenca je bila, kakor je znano, leta 1964 v švicarski Ženevi. Že takrat so idržave v razvoju poskušale izdelati program, po katerem naj bi 'razvite države zadovoljivo pomagale državam v razvoju, da bi se prepaid med obema vrstama držav v gospodarskem pogledu manjšal in končno izginil. Na ženevski konferenci udeležencem ni uspelo izdtelati zadevnega programa ter so prišli na konferenco v New Delhi z upanjem, da se jim bo morda to posrečilo sedaj-
Medtem je šel razvoj sveta svojo pot ter iso vsled neprestanega komunističnega prevratniškega 'delovanja po vseh 'kontinentov, predvsem v latinski Ameriki in v Aziji, velike svobodne sile Zahoidne Evrope in Amerike močno angažirane v obrambi in ohranjanju svobode. Kljub velikim vojaškim izdatkom, ki jih terja neprestana pripravljenost na odbitje nevarnosti sovjetskega ali kitajskega vojaškega izpada proti svobodnim, državam sveta, pa so zahodno-evropslkie 'države ter ZDA in Kanada in druge latinskoameriške idržave mogle ohranjati in pospeševati svoj gospodarski napredek in razvoj tako, da se je svetovni izvoz od leta 1960, ko je dosegal 56 milijard dolarjev dvignil Ido 1.
1966 na 203 milijarde dolarjev. Vendar je pri tem delež držav v razvoju padel v istem času od 33 na 20 odstotkov.
¡Svobodne industrijske države so dvignile v istem času svoj izvoz od 59 na 69 odstotkov na svetovnem trgu, medtem ko je izvoz komunističnih držav porasel v tej dobi le od' 8 na 11 odstot.
Glavni tajnik UNCTADa ie znani gospodarski in finančni strokovnjak Raul Prebisch. Poleg njega je 'bila na otvoritvenem zasedanju glavna osebnost indijska predsednica Inldira Gandi, ki je
v govoru pozvala razvite države, naj se „zavejo resnosti časa in pomagam nerazvitim državam, sicer si bodo to pravico na krut način te države začele jemati same“. Izzvenelo je čudno, ko ie indijska predsednica prikrito grozda svobodnim velesilam z revolucionarnimi akcijami proti njim, ni pa z besedi™ omenila, da! bi bila tudi ZSSR dolžna pomagati nerazvitim državam v enaki ! meri. kakor svobodni svet.
Raul Prebisch je v svojem govoru poudarjal, Ida je razvoj osnovna1 odgovornost držav, ki spreminjajo svoie družbene strukture, mednarodno sodelovanje za pravilno usmerjanje tega razvoda na je nujno, če hočemo ohraniti svobodo, ki er obstoja in ji poma ga ti k živl.ieniu kjer ji je to otežkočeno.
„Rešitev obstaja in j0 moramo najti“ je poudarjal Prebisch. „Problem razvoja je težak in dolgotrajen, toda takšni so bili vsi veliki problemi tega »(»letia. Razvoj, sp pravi osvoboditev milijonov ljudi revščine in lakote, bo največja stvaritev od vseh,“ je zaključil Prebisch.
Prisotne države so se takoj na za-
Buenos Aires, 22. 2. 1,68 - No. 8
SV OBODNA
SLOVENIJA
>
lag ^lç>wæa^«j€
V Sloveniji je bilo oib novem letu registriranih 133.015 motornih vozil in priklopnikov, t. j. 15% več kot leta 1966. Še večji je bil porast tujih vozil. Lani je slovenske obmejne prehode prevozilo
12,376.000	vozil is tujimi registracijskimi tablicami, ker je 4,826.640 več kot v letu 1966.
Za talkio povečano število domačih in tujih motornih vozil so ostale -sko-ro nespremenjene cestne površine. Zaradi tega je bila na cestah v Sloveniji slabša prepustnost in ;so bili številni zastoji.
Na slovenskih cestah je bilo v letu 1967 24.082 nesreč. Nesreč z materialno škodo, ki je bila večja od 1000 novih dinarjev in s smrtnimi nesrečami ter telesnimi poškodbami je bilo 11-136-Smrtno se je ponesrečilo 421 oseb (3,4% več kot leta 1966), huje ali laže ranjenih je 'bilo 9-024 oseb.
Med povzročitelji prometnih nesreč v letu 1967 je bilo 3.271 voznikov osebnih vozil, 1064 mopedistov, 957 pešcev, 796 voznikov drugih avtomobilov in 751 kolesarjev. Največ mrtvih in ranjenih je bilo med potniki osebnih avtomobilov (2478), pešci (1662), vozniki -osebnih avtomobilov (1401), mopedisti (1369) in kolesarji (1087). Na prvem mestu mestu So vedno prometne nesreče zaradi neprimerne hitrosti (1339), talkoj zatem pa zaradi vinjenosti voznikov (1182). Oblasti so odvzele avtomobilistom 5570 voznih dovoljenj.
Miha Špiilak predsednik zveznega izvršnega sveta je bil 2. februarja z ženo na enodnevnem obisku v Ljubljani. S predsednikom republiškega izvršnega sveta Kavčičem in ostalimi kom. funkcionarji je imel v vili Podrožmik več razgovorov o raznih druSbeno-poli-tičnih problemih, -s katerimi si belijo glave kom. oblastniki. Zlasti" o določilih za skupno jugoslovansko gospodarstvo, s katerimi je beograjski parlament še bolj omejil republikam razpolaganje z | njihovimi sredstvi.
Na občinski konferenci Soc. zveze delovnega ljudstva v Slovenj gradcu so 27. januarja med drugim govorili o osebnem delu v zasebni obrti. Ugotovili so, da se je stanje v zasebni obrti v zadnjih letih -sicer izboljšalo-, da pa še vedno ni zadovoljivo, saj v občini praktično ni ključavničarjev, elektroinštala-terj-ev, vulkanizatorjev in zlatarjev. To so zasebne storitve, ki -so nujno potrebne življenju občanov. Na sestanku so
GORIŠKA IN PRIMORSKA
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pred zlatomašnikojjj Sedejem sta pa na Goriškem umrla še dva znana in delavna moža: 85 letni Anton Vuk ter 74 letni ing Josip Rustja. Prvi je izšel iz Krekove socialne šole -ter je bil s pok. d-skanom Rojcem ustanovitelj znane 'čevljarske zadruge v Mirnu. Zaradi narodnega dela je bil pod' fašisti zaprt in konfiniran. Med drugo svet. vojno ga je hudo prizadel umor sina pesnika Stanka in njegove žene Dani. — Ing. Rustja je kot gospodarski strokovnjak delal v raznih -ustanovah. Znan je bil tudi po svojih številnih gospodarskih člankih in razpravah ter delu v prosvetnih in političnih organizacijah Slovencev na Goriišibem.
tudi ugotovili, da imajo v občini zasebniki 86% zemljišč. Zlasti v hribovskih predelih. Obdelovalci zemlje so- si sami -nabavili kosilnice in traktorje.
Predsednik republiškega izvršnega sveta -Stane Kavčič in -deželna glavarja Koroške ter Štajerske Hans Sima in Josef Kreiner -so prevzeli pokroviteljstvo nad letošnjo mednarodno turistično prireditvijo Rancarija 1968. Glavna pri-vlačnost te prireditve bo-sta plavajoč -karavani po Muri in Dravi proti Bar csu' na Madžarskem.
V Mariboru so po več ko-t desetih letih dne 27. januarja t. 1. zao-va imel na odru Giordan-ovo opero Andre Chenier. Pripravila sta jo -dirigent Jankov Cipci ter režiser Emil Frelih.
Tendenzen diel slowenischen Erzah-lungkunst — Tendence slovenske pripovedne umetnosti je naslov razprave zagrebškega vseuč- profesorja dr. Frana Petreta, ki je bila objavljena v zadnjem zvezku nemške -slavistične revije Die Welt der Slawen, ki jo- že 12 let izdaja založba Otto Harrassawitz. Članek o slovenski pripovedni umetnosti ni samo informativen, ampalk z globinskimi pogledi analizira pri Slovencih razvoj proze od Ivana Cankarja do Andreja Hienga. Pri Cankarju med drugim ugotavlja, da je iz njim slovenska književnost dosegla tako razvojno stopnjo,
smereh.
V Ljutomeru -so se že začele letošnje jubilejne slavnosti ob 100 letnici prvega slovenskega tabora. Dne 2. februarja sta priredila koncert krajevna pevska zbora — mešani zbo-r in ljutomerski oktet — v proslavo 100 letnice- ljutomerske čitalnice.
Slovenski škofje so izdali za postni -čas skup-n-o pastirsko pismo. Posvečeno je župnijskemu občestvu, ki se razodeva v -skupnosti v veri, bogočastju in
• 1 O V I N C I
BUENOS AIRES
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Pavla Osterca in ge Marije roj. Repič se je rodil deveti otrok, hčerka Marija Marta. V župni cerkvi sv. Tarzicija jo je 11. februarja -krstil g. duh. svetnik Alojzij Koš-merlj, botrovala -sta pa Pavel Čibej in otrokova stara mama ga Pavla O-stere. Družino arhitekta Jureta Vom-bergarja in njegove žene ge Metke roj. Debeljak je dm-e 18. t- m. razveselila hčerlkia. V družini odvetnika dir. Franceta Knavsa in njegove -žene ge Marije Alicije roj. Dongo se je rodil sinček. Pri krstu v cerkvi San Martin de Tours je idlobil ime Bernard. Za botra sta bila Juan Ignacio Dongo in ga Milena Knavs Dreniškova. V družina prof. Vinica Rodeta- in njegove žene -ge Jane roj Hir-schegger -s-e je 12. februarja t. 1. rodil sin. V župni cerkvi v mestu Ituzaingo ga je krstil pa ime Martin Andrej g. Jure Rode, botrovala pa sta Janez Kokalj in -gdč. Pavlina Hirschegger. Družino g. Janka Žebreta in njegove življenjske družice ge Aleksandre roj. Majhen je 14. t. m. razveselila hčerka. Srečnim družinam naše čestitke.
Poroka. V soboto 17. februarja sta se poročila Andrej Corn in gdč. Ivanka
ljubezni. V vseh cerkvah -ga berejo na predpostne nedelje.
V Kopru so v pripravi za izdajanje nove slovenske literarne revije Mae-, strah Izdajati jo nameravajo mladi literati, -za sodelovanje so pa naproše-ni tu-di leposlovni ustvarjalci iz ostalih krajev Primorske in zla-sti primorski študentje na univerzi v Ljubljani.
Umrli so. V Ljubljani: Izidor žagar, ključavničar, Nina Fera-nt, Milica Golob roj. Herman, Alojzij Juha, Janko Skale, bančni uradnik v p., Sta-nko Novak, svetnik v p., Frančiška Pavlič roj-Zupančič, Anica Tomec, upok., Marija hišnik roj. škafar, -Marija Vanelli, Jela Grizar roj. Lukane, Iva-n Javoršek, up., Tanez Korošec, -upok., Ignac Wagner, Franc Ka-stelic, -u-po-k., Lovro Novak, v. lavčni kontrolor v p., Anton Kocjan, Iva-na Kragelj roj. Brajer, Ivan Kavčič, poštni uradnik v p., Štefan Šerlak, žel. usl-užb., Maks The-uruschuh, žel. v p., Mira Ko-tnik roj. Piskernik in M.arija Štojdohar roj. Briški v Javorniku, Franc Božič v -Izoli, Ivan Smole, mizarski mojster v Tacnu, Filip Pukl, upok. v Celju, Marija Hribar roj. Miklavčič v Sneberjui, Ana Zurc roj. Te-hovnik v Ga-berjah, Srečke Blatnik v Kamniku, Milan Lužnik v Ičušperku, Francka Zabukovec roj. Patemost v Zagrebu, Andrej Hauptman v Trbovljah, Pepca Lap v Kamniku, Frančiška Letnar na Pšati, Milena Kovač roj. Lapornik v Velenju, Viktorija Dora Sitesl ro-j. Koračin v Celju, Angela Kadunc roj. -Šimenc v Motniku, Ivan Pirc, upok. v Domžalah, Marija -Miklavžin, vdova roj. Točaj v Vrbju, Jožefa širok, upok. v Litiji, Alojz Ovniček i-z žabje vasi pri Novem mestu, Eda Bizjak, roj. Malič v Št. Petru pri -Gorici, Alojzij Godec, upok. v Ambrusu, Franc Peternel s Sp. Zadobrovi, Alojzij Tome, župnik v -Št; Juriju pri Grosuplju, Tomaž Šoster, -upok. v Trnju in -Slavko- Sotošek v Kočevju.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE:
V A K • 8 N T I N I
Dimnik. Poročno mašo je daroval in med njo -opravil poročne obrede direktor msgr. Anton Orehar. Mlademu paru is-ta bila za priči: -nevesti njen oče Janez iDimnik, ženinu pa njegova sestra ga Terezija Novak. Med mašo je pel s-lovenski z-bor iz San Martina pod vodstvom Vinka Klemenčiča. Poročno slavje je bilo v prostorih slovenskega d-oma v -San Martinu. Novoporočencema želimo vso srečo in obilo božjega bla-gslova.
+ Ivan Prelkoršek. Iz Celja je prišlo -sporočilo, id'a so se dne 6. t. m. iztekli dnevi življenja biv. narodnemu poslancu in upravniku bolnišnice v p.' Ivanu Prekoršktu- Rajni je dočakal starost 85 l-e-t. Zadnje zemsko bivališče je dobil dne 8. februarja na celjskem mestnem pokopališču. Za njim žalujejo -hčerka Alenka z možem Brankom, sinova Tugomer in Branko z ženo Jožico, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo globoko sožalje, rajni pa inaj mirno počiva v domači zemlji, j
SLOVENSKA VAS
V nedeljo, 10. marca t. L, bo 15. redni -občni zbor društva Slovenska vas v novi dvorani na igrišču s pričetkom ob 15. Osebna vabila z dnevnim redom bodo pravočasno dostavljena članom. Vabi odbor društva Slovenska vas.
Glas Korotana
Tak je naslov lične brošure z naslovno stranjo v barvah Visokošolskega doma Korotan na Dunaju. Izdal jo je ta dom sam o-b obletnici otvoritve.
Slika doma na naslovni strani rojake po -svetu, ki d-oma sami niso še videli, opozori, da je to mogočna šest-nadistropna stavba -sredi Dunaja. Na notranjih straneh je ob slikah prikazana -zgodovina d-oma. Od prizadevanj za nakup stare hiše v Albertgasise št. 48, do začetnih -stavbnih del in do njenih završitev ter -slovesne otvoritve doma dne 15. novembra 1966, ko je na slavnost prišel tudi avstrijski zvezni kancler -dr. Klaus.
Breme vseh slkirbi za postavitev Visokošolskega doma je nosil g. p. Tomažič. Za nakup stare hiše in zemljišča je dala najprej brezobrestno posojilo dunajska nadškofija, sredstva za zidanje doma -so pa dali na razpolago s posojili dunajska občina, ministrstvo za šolstvo ter slovenski rojaki, na katere se je -obračala is- prošnjami Mohorjeva družba v Celovcu. Gradbena dela so trajala -dve leti.
SteVEMCI PO SVETO
AVSTRALIJA
P. Bernard Ambrožič, urednik avstralskih Misli v Sydneyu, j'e bil zadnje dni v decembru v Melbournu, kjer je vodil -duhovne vaje za slovenske sestre. Seveda si je vse ogledal, kar je slovenskega v tem mestu. Glede n-ove slovenske cerkve, ki jo v tem mestu gradi p Bazilij, ga je duhovito zbodel: „Pravite, da boste v juliju cerkev ‘odprli’. Saj 'je že odprta na Obe strani: spredaj in zadaj.’ K tej ugotovitvi p. Bernarda Ambrožiča p. Bazilij pristavlja v Mislih za januar: “Res bi bili ti dve steni lahlko že dolgo pozidam, če bi se le malo potrudili. Ta-ko sem pa moral -kar požreti urednikovo norčevanje, četudi bi rad pristavil: ‘V Sydneyu je pa še vse odprto.” P Bazilij je do konca -lanskega lota nabral za svojo cerk-ev 22.262,93 dolarjev.
-Med avstralskimi Slovenci so umrli: V Royal Parku pri A-delaidi Franc Ker-niolj, doma i-z vasi Sveto pri Komnu. Z žen-o Marto roj. Uršič je prišel v Avstralijo leta 1954. V Royal Parku sto si postavila lasten dom. Rajni zapušča poleg žene še dve hčeri. V katoliškem hospicu v Kew je umrl Ivan Jakac doma iz okolice Kop-ra. Pred leti So pokopali njegovo ženo, sodišče je -tedaj Ivana Jakca kot krivca ženine smrti obsodilo-na smrt. Ivan je pred s-o-diščem in pozneje -zatrjeval, da je nedolžen, toda -dokazi so bili močnejši. V času čakanj-a na izvršitev smrtne -obsodbe so pri ’obsojencu na smrt v zaporih ugotovili neozdravljivo bolezen. Jetniški kapla-n je izposloval, da is-o -Ivana Jakca prepeljali (Nadaljevanje na 4. strani) * i
Vsak teden enm
PESEM S KRASA
Srečko Kosovel
Bori dehtijo, bori dehtijo-, njih vonj jei zdrav in močan i% kdior se vrnei z njih samote, ta ni več bolan.
Zakaj v tej pokrajini Mmeniti j\e vse lepo m pran, biti, živeti, boriti se in biti mlad in zdrami.
Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi Jcraške samote, bodite pozdravljeni v moji samoti, polni težke, otožne lepote! * 24
V	tednu otvoritve doma je bil kulturni večer slovenskih -pesmi, -ki jih je izvajal akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Ta teden je obiskal Visokošolski dom celovški škof dr. Jožef Kos-tner v spremstvu prelata Aleša Zechmeirja in predsednika Mohorjeve driižbe Filipa Milloniga. škof Kost-ner je v domu blagoslovil kapelo.
Pom-e-n Visokošolskega doma Korotan -na Dunaju ni treba še posebej omenjati, saj je dopolnilo dijaških domov Mohorjeve družbe in Državne gimnazije za Slovence v Celovcu, ki je imela v šolskiem letu 1966/67 ž-e 398 dijakov. Večina tistih, -ki po maturi nadaljujejo študij, -s-e vpišejo na univerzo na Dunaju. Tako je -bilo v šolskem letu 1967-1968 vpisanih na dunajski univerzi 65 koroških Slovencev, od katerih večina stanuje v Korotanu.
Visokošolski idom Korotan na Dunaju je moderno zgrajen in -tudi urejen akademski -dom, v katerem je 90 prijetno in udobno opremljenih is-ob. Vsako nadstropje ima -svoj0 kuhinjo s samopostrežbo, s hladilnikom in osebno omarico. Dom je razdeljen v -dva, med s-a-bo ločena oddelka. Dekliški -oddelek ima
24 sob. Poleg slovenskih vi-sokoišolcev so v domu- -tudi nemško -govoreči avstrijski visofcošolei. Če je -pa še kaj sob na razpolago, so pa tudi tujci.
Med počitnicami so sobe visokošolskega d-oma na razpolago- številnim skupinam, posebno inozemskim študentom in posameznim obiskovalcem Dunaja. Zlasti ra-zm-e skupine i-z Slovenije se rade oglašajo v domu. Tako je bila v njem že -skupina iz Šole za medicinske sestre iz Ljubljane in župnijska izletniška skupina s Proseka
V	d-ornu je tudi kapela z oltarno sliko -sv. -Modesta in fcn-eza Hotimirja kot spomin na pokristjanjevanje Slovencev pred 1200 leti.
Brošuri j-e priložen vložek z razlago imena Korotan, t. j. z razlago dobe slovenske države Karantanije in pokristjanjevanja Slovencev, v -slovenskem, nemšk-em in angleškem j-eziku.
Nikar ne pozabite’
Še je priložlnoet, da si zagotovite
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1968
Je že v tiskq in bo kmal« izšel.
Prednaročil ¡ki v Argentini naj plačajo sedaj pri stalnih poverjenikih
$ 1-000.— ostanek bodo plačali ob prevzemu knjige.
Zagotovite si že v prednaročilu to najbolj reprezentativno knjigo slovenske emigracije!
avstralskih
Partijski funkcionarji v Sloveniji s pravimi obrazi
V Hrvatski Zori jih je polkiazal Jernej Roj — psevdonim za vidnega pesnika, ki je do l-eta 1954 živel v domovini _ ter j'e imel osebn-o opravka z nosilci komunistične diktature v Sloveniji v tedanjih letih, nato pa odšel v Zahodno Nemčijo, kjer živi kot prizma-n nemški pisatelj.
Dr. Ferdo Kozak, v letu 1953. predsednik slovenske ljudske skupščine, me je sprejel hladno. Takrat sem priložnostno, sodeloval -s humorističnim listom „Pavliho“ in, ker sta si dr. Ferdo Kozak in njegov brat Juš (pi-sec romana „Šempeter“) bratovsko delila funkcije, sm0 objavili karikaturo- s komentarjem. „Kozak vedno na konju!“
Možakar je name napravil vtis prenapetega slovenskega intelektualca. O lirični prozi, ki je bila pred v-omo njegova odlika, ni -bilo- sledu v nj-egovem spolzkem obrazu. Takoj po prvih izmenjanih -stavkih -sem vedel, da imam o-pravka s človekom, ki je bil vse življenje lačen -oblasti. Čim se mu je želja izpolnila, je odvrgel svojo literarno masko in zavladal je sebi v korist in svojemu sorodstvu. Njegova služinčad mi je zaupala, da ga morajo onikati, ti-tulirati -pa ga smejo le z „Gospod predsednik“. Ne, tovariš ta renegat ni bil: 'kvečjemu do svojega brata Jusa in sina Primoža iz katerega je po sili hotel napraviti književnika.
„Kajti iz književnikov se rekrutirajo predsedniki Sloven-ske ljudske skupščine!“ se je rad pošalil gospod Ferdo.
Doma se j-e Dr. Ferdo- Kozak obdal
s pravcato fevdalno potrato- Zase in za svojo družino pa je imel na razpolago za oddih pravcato graščino, kjer si je rad nadel viteški -oklep, kadar je teroriziral služinčad in svojo družino.
Moj obisk je bil najavljen -k-o-t intervju.
Izzvenel pa j,e kot literarni prepir.
Kot da ga je nekdo s šilom zbodel v -zadnjico, -s'e je Dr. Kozak sunkovito vzravnal, polkiazal is prsbo-m name in zavpil: „Ste vi pisec “Pomladnega poema”?“
„In...?“ sem ga prizadeto vprašal.
JČlovek, vi -ste nevarnejši kot Cankar!“ se m-u je zaletelo.
,,In vas, prav vas pošilja ta delav-sko-enotniški tepec Roman Albrecht, da napravite intervju s predsednikom Skupščine ?“
„Cankar -se ne more braniti, če ga po smrti spreobračate v komunista. Jaz še živim!“ sem ga napadel.
Ne vem, kaj je gospoda Ferda ganilo, da je sprejel oid, mene celo vrsto očitkov. In pogoltnil jih je. Sicer z gnevom, pa vendar! Najbrž je hotel slišati enkrat samkrat gla-s ljudstva. „Nezasli-šno “ je izdavil ob Ikio-ncu intervjuja Dr. Kozak, ,;ta-kšni ljudje, kot ste vi, se
smejo klatiti po -svetih ljubljanskih tleh!“
„Nezaslišn-o“ sem mu spon-ašal, „takšni ljudje, -kot iso Kozaki, so predstavniki slovenskega ljudstva!“
Delegacija Antifašistične fronte žena, ki je čakala v predsobi na sprejem pri gospodu predsedniku, me je s strahom in spoštljivo pozdravila. Kajti bila sva -glasna, Ferdo in jaz.
Intervju ni bil nikoli objavljen.
Objavil pa sem v „Pavlihi“ „Kulturno parado“, kjer pravim med drugim: „Kadar meč i-zdereš, ne oklevaj, kreplklo is-uni i-n svojega podviga z mrcvarjenjem ne skruni!“
Dr. Ferdo Ko-za-k je bil poslednji književnik-predsodnik, šest let so komunisti rabili, predn-o so- neotesanega Miho Marinka, komandanta Vojske državne varnosti in zvitega likvidatorja, koliko-r toliko pripravili za ta položaj. Na gladke,m parketu diplomacije pa je Miha rad zaplesal iz kroga. Svoje so delavce je vedno- znova presenečal s rnostaštvom. O njegovem vedenju na izpitih — študirali so ga z.a jurista, o-stal pa je poklicni komunist — kroži še danes nešteto anekdot. Njegovi rojaki, trboveljski knapi, ki jih je ob priliki prvega povojnega štraj-ka leta 1957-zatajil, pa ga imenujejo še danes „Kurji tat“. — Vzdevek ni trboveljska kletvica, 'kot mi je t0 z-atrjeval neki Trboveljčan. -Marinko- je -baje pred vojno resnično kradel kure v Trbovljah.
„Se čudite,“ je končal žalostno zgo-d--bo o kurjem tatu -Mihi knap Jože, „da je naše gospodarstvo tako- zavoženo? Kurji tat ne -spada na mesto predsednika Skupščine!“
„Majhne iso te istvari!“ sem poizkušal tolažiti nesrečnega knapa. -Stvari pa niso bile majhne:
Doma Miha Marinko ni-ma nobene besede. Njegova žena, Mica Šlandrova iz herojske šlandro-ve 'družine, je resnični sekretar Zveze komunistov Slovenije.
Sorodnika Žgan-ka je postavila Mica za generalnega direktorja Velenjskega rudnika, in v Marinkovih in Žgankovi-h možganih -se je skuhala ideja o Ene-rgo-kemičaem kom-bina-tu Velenje, čeprav je stal projekt staln-o. na trhlih nogah, je Šlandrovka znorela z njim še Luko Leskoška, podpredsednika zvezne vlalde, ki je -bil vedno nor na novotarije.
Projekt je počiral denar, ko-t požira
i raško brezno vodo. Marinki, Ž-ganki, Šlandri in Leskoški so gradili ta kombinat polnih dvajset let. Kombinata pa ni in ga nikoli ne bo.
Ideja je baje zastarela, je ugotovila Slovenska ljudska skupščina na svoji seji dne 18- julija t- L, (članek je bil napisan 22. rov. 1967, op. ur.) !ko so tovariši poslanci enoglasno likvidirali projekt.
Dolg v višini 12 milijard dinarjev in 1 milijonov angleških funtov za -naročene .stroje v Angliji so poslanci pre-
valili na ramena slovenskih delovnih ljudi.
Nato so odšli na počitnice.
Zadeva zveni -ko-t pravljica Q cesarjevi obleki, le da -pri Andersenu lažna t-kalca pobegneta, graditelji Energo--kemičnega kombinata Velenje pa so postali milijonarji in ostali so na svojih položajih. N-a beg nihče o-d teh ljudi ne misli.
Enkrat samkrat pa je -baje Miha Marinko udaril po mizi in mož je uveljavil svojo voljo. To je bilo takrat, teo -e nečakinja Mice Šlandrove le-ta 1953, bila nekajkrat čez noč priprta zaradi prostitucije. Na njegov ukaz jo je moral poročiti mlad oficir Up-rave držav*^) varnosti. Fanta sem osebno poznal. Preki! el je Marinke i-n. Šlandre, ker pa je invalid, se je sčasoma pomiril s svojo usodo.
Književnost pa se je ped' Marinfco-m svobodneje razma-hala. M-edtem, ko se je Miha ukvarjati s svojimi milijonskimi -projekti kli So -mu s posredništvom raznih Žgan-kov, Kresejev in Učakarjev vrgli milijonske dnevnice, smo- mi marljivo pisali in ti-skali.
Vrgli smo se na študij mr-tksizma, kajti marksizem je bil prepoln kritike Vmi.mlsti-čttih oblastnikov. Marinko je bil literarni analfabet Pns-čuvaj. Ziherl, ,pa se je p-o- neuspehu v-književnosti specializiral za profesorja družbenih V-e-d. Če bi bil Ziherl količkaj' inteligenten, bi bil poeta® že davao antima-rksist.
SLOVENCI PO SVETU
(Nad!, s 3. strani)
v bolnišnico, kjer ga je sedaj Bog poklical predse, da položi račun o svojem življenju. Dne 5. januarja se je pa pri napeljevanju elektrike ismrtn0 ponesrečil Lado Posga iz Crofordona, N. S. W. Rajni je bil doma iz Št. Peltra na Krasu.
N.	p. v m.
G. dir. I. Mikulai, svetni duhovnik, ki poleg gg. patrov Bernarda Ambrožiča, Bazilija Valentina in Valerijama Jenka, pomaga v dušnem pastirstvu za slovenski živelj v Avstraliji, se je pred božičnimi prazniki vrnil z daljšega tJi-vamja v Evropi-
Peter Kern z ženo in sinkom se je naselil v Avstraliji v Aliče Springs v severnem področju. Iz tega kraja se je Mislim «glasil s¡ takim poročilom: Aliče Springs je dom pravih avstralskih črncev. Mesto je 'lepo in se hitro razširja. Veliko se gradi in to je nujno potrebno. Vročina je precejšnja, toda človek se ji kmalu privadi. Ravno sedaj so začeli graditi veliko katoliško cerkev, ki bo stala 160.000 dolarjev, sedanja cerkev j e zelo majhna. Tu sta še dve napol slovenski družini. Oba rojaka sta poročeno z Avstralkama. Na samce pa tudi še n'sem naletel. Verjetn.0 nobenega ni. j borigenov je na velilk», živijo največ J kampih in gozdovih. Ne bi si mogel pr ds a vl j” ti , kako ti ljudje živijo. Treba je vdeli. Jaz samo to rečem: ubogi narod! Jaz in žena sva jim dala že veliko ponošene obleke. So zelo nezaupljivi in mnogi se še vedno boje belega človeka. Ne morem razumeti, zakaj jim Avstralija, uradna ali neuradna, ne poskrbi boljšega življenja, saj so ljudje kot mi, le barva je drugačna.”
nasto), slede SZ 12 (4, 5, 3,); Francija 9( 4, 3, 2,); Italija 4 (4 zlate); Avstrija 10 (3, 3, 4,); Holandija 9 (3, 3, 3); švedska 8 (3, 2, 3,). Sovjeti so letos precej nazadovali, saj so- pred štirimi leti pobrali kar 11 zlatih medalj, napredovali pa so Italijani in Holandci.
Na juž loameriškem plavalnem prvenstvu, ki je v Rio de Janeiro, vodijo med moškimi in damami Brazilci. Argentinska ekipa je dobila izredno pomoč, prišel je namreč iz ZDA Nicolao, ki tam študira in je že zmagal na lOOm prosto in 200m metuljček. Van der Maath je zmagal na 200m hrbtno.
Mladinska hokejska ekipa Olimpije iz Ljubljane je osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu pred Jesenicami in Medveščakom iz Zagreba.
OBVESTILA Sobota, 24. februarja 1968:
V	Slomik<*ve» doma veseloigri:
Kakršen gospod — tak sluga in Urška s Polja«.
Na Pristavi v Castelarjn ob 10. dap. slavnostna seja učiteljskega zbora vseh slovenskih šol ob 60-letnici nadzornika A. Majhna, zatem skupno kosilo.
Nedelja, 25. februarja 1968:
V	Slomškovem doma ponovitev sobotnega programa.
V	Slovenskem diOmu v Sam Martina domača pustna prireditev.
V	Slovenski vasi pustna zabava. Čisti dobiček prireditve namenjen za graditev Hladnikovega doma.
Na Pristavi v Castelarju 6. družinska nedelja. Po maši ob devetih zaključek počitniškega tečaja s skupnim kosilom; popoldne prosta zabava.
Torek, 27. februarja 1968:
V	Slomškovem domu družabna prireditev.
Nedelja, 3. marca 1968:	—
V Slovenski hiši ob 16. uri sv. maša za začetek šolskega leta v slovenskih šolah, nato bo igra „V Indijo Koromandijo“, ki jo pripravlja šola v Hurlin-ghamu.
STANISLAV
ZUPANČIČ
martiliero público nacional
V NEDELJO, 25. FEBRUARJA
SLOVENSKE ŠOLE
Starši — vzgojitelji! V soboto, 2-marca 1968, ob 19.30 bo v Slovenskem domu v San Martinu 1. roditeljski sestanek -na katerem bo zanimivo predavanje msgra. A. Oreharja.
Pričetek slovenske šole bo v nedeljo
3.	marca ob 16. uri v Slovenski hiši. Ob 16. uri sv. maša nato igra „V Indijo Koromandijo“, ki jo pripravlja šola iz Hurlinghama.
Vpisovanje v slovensko šolo v San Martinu bo v soboto, 9. marca od 5 popoldne naprej, združeno s šolskim sejmom, na katerega so vabljeni vsi rojaki, posebno mladina.
Vabi šolski odbor staršev slovenske šole „Dr. Gregorija Rožmana“ v San Martinu.
PO «POSTNIM ITITQ
Na zimski olimpiadi v Grenoblu je Killy zmagal v vseh treh alpskih disciplinah in tako izenačil rekord, ki ga je doslej imel le znani avstrijski smučar Tomy Sailer od leta 1956. V slalomu se je sicer uvrstil sprva šele na tretje mesto toda tekmovalna komisija je diskvalificirala Norvežana Mjoena in Avstrijca Schranza, ki sta izpustila po ena vratca-
Jugoslovanska hokejska reprezentanca je v skupni B premagala Norveško s 3:2 ter je v tej skupini skupaj z Romuni in Japonci favorit za prvo mesto-
V hitrostnem drsanju na 10.000 m je zmagal Hoeglin (švedska) s časom 15m 23,6s, kar je nov svetovni rekord.
Zadnji dan zimske olimpiade je prinesel zlato kolajno Vladimirju Belouso-vu (SZ) na 90-metrsM skakalnici, drugo mesto je dobil Jiri Raška (ČSSR), ki je zmagal na 70 metrski skakalnici. Neuradni zmagovalec zimske olimpiade v Grenoblu je Norveška, ki je zbrala 13 medalj (6 zlatih, 6 srebrnih in 1 bro-
:
■
j
j 6. družinska nedelja
i na slovenski Pristavi v Gastelarju
£ Ob 9 sv. maša, po maši zaključek ■ počitniškega tečaja, skupno družin-Š sko kosilo; popoldne prosta zabava-£ Vljudno vabi
Društvo Slov. pristava, Castelar

•	Corrienites 3284/lo. “A” Capital
Tel. 88-4178 (15—19)
■ nudi nekaj izrednih prilik za nakup £
•	nepremičnin po neverjetno nizkih £ cenah
HIŠA V OLIVOS-u
■
•	blizu občine, moderen enonadstropen : j chalet s 4 sobami, kuhinjo in ko- £ : palnico ® samo 21% v gotovini in £
©stalo na več letne obroke z bančnimi obrestmi
HIŠA V
VILLA ALBERTINA j
: Lomas de Zamora, zidana, 2 sobi, £ £ kuhinja in 'kopalnica; samo 200.000 $ : £ pri izročitvi in 400-000 $ v treh letih. £
ZIDAN GALPON
7i0 m2 na lepem zemljšiču ob asfal- ■ tirani cesti in blizu Panamericane £
1,200.000	$ v gotovini in ostalo po £ dogovoru	[
3 LEPA ZEMLJIŠČA j
v Ing. Maschwitz, ob Ruta no. 9 za £ polovično' ceno s 50.000 $ v gotovini s in ostalo pa obroke
141 HEKTARJEV ZEMLJE
blizu La Plata, Beriso, 1000 metrov od Avenida Montevideo sam© 100-000$ en hektar
IN VEC
LEPIH STANOVANJ
v Capital Federal po nizkih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji
s PO
:§
TO
Iva
ÍNJA
EUROTUR
A v. CORDOBA 351 T E 32-6077 Bs Aj ^
TL
HI
ZEM
Je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina
g OBIŠČITE EVROPO — poslovno ali kot turisti. SREČAJTE se p svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO
427-50 USA dolarjev
CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev
tja in nazaj
VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj
CENA ZA EKSKURZIJO 60 dni (do 15. 4 .t. 1.)
CELOVEC 705.40 USA dolarjev TRST 678.10 USA dolarjev
Vse na odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi
LADJE: G. Cesare — Augustus — Anna C — Eugenio C — Enrico C
Pakete kakor tudi denar za Veliko noč
najbolje in najceneje pošilja Calle Monte 2049, višina Rivadavia 6400 (Omnibus 132 in 223 do Cara-bobo700)
Uradne ure Od1 15. do 19. ure, ojb sobotah od 10. do 12. ure Pismena naročila in poštne nakaznice na
ZDENKA KALEČAK Casilla No. 340, Orreo Central Buenos Aires
____Vse pošiljke bo zavarovane
Avenid» Córdoba. 351 Buenos Aires
Tel.: 32-6070/6077/6078/6079
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10
Uraduje ©b torkih in četrtakih od 18. do 20. ure
Na T.E. 34-8991/4203 vsak dan od 12. do 13. ure
ESL0YEN1A UBRE
Editor responsable : Milos Stars Redactor; José Krmelj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4168, Buenos Airee T. E. 69-9603 Argentina
ONU.N1DHV oauuoo	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije h laSa 1968: za Argentino $ 2.500— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev aa pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Tallerea Griiieoa Vilko S-R-L., Estodoa Unidos 425, Ba. Aires T. E. 33-7213
Na pustno nedeljo, 25. februarja, popoldne bo v Slovenskem domu v San Martinu. DOMAČA PUSTNA PRIREDITEV Domača glasba	Začetek ob 5.
NAŠ DOM SAN JUSTO
Pustna veselica
V NEDELJO, 25. februarja 1968	Začetek ob 17
Pristna pustna jedila in pijače!
Obilo veselja in proste zabave na prostem. — V primeru slabega £ vremena v dvorani.
Sodeluje orkester Planika
Prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 6. februarja t. 1. umrl v Celju v 85. letu starosti naš dragi oče, brat, stric, svak in tast gospod
Ivan Prekoršek
bi V. narodni poslanec in upravitelj bolnišnice v p.
Pogreb našega dragega rajnika je bil 8. februarja na mestno pokopališče v Celju.
Vsem ga priporočamo v drag spomin.
Hčerka Alenka z možem Brankom Sinova Tugomer in Branko z ženo Jožico Brat Tone z družino in ostalo sorodstvo
Celje, Prekorje, Ljubljana, Buenos Aires( Korena, Nova Gorica
Ne kliči vraga!
(Po pripovedovanju t gospe Julije Zurc Štemiburjeve)
To predpustno zgodbo iz naše hiše je že pred več ko 50 leti pripovedoval v podlistku Slovenskega Naroda Juraj
Ljubič. Pod tem pesniškim imenom se skrival sodni svetnik novomeškega sodišča Juliji Bučar, ki je bil pisateljsko in isploh umetniško razpoložen. Znal je tudi lepo brenkati na kitaro. Posebno ganljivo je brenkal tisto melodijo, ki jo je v smrtni celici novomeškega sodišča igral na gosli cigan Held v zadnji noči, preden so 'ga obesili.
Ker pa je gospod Bučar po pravici, ki jo' imajo vso pesniki, zgodbo zelo olepšal, jo pripovedujem tako, kakor je meni znana.
Bilo j e tisto zimo, ko je predi pustom pritisnil tak mraz, da je Krka čez in čez zamrznila. Tisti predpust se je v Šentjerneju ženil mladi Dular iz Valte vasi. šent Jernej je velika in lepa dolenjska vas in so Šentjernejčani na svojo vas po pravici zelo ponosni. N jih pesem se glasi: Ni lepšega ptiča kot j« petelin, ni lepše vasi kot je šentjem-
Pa tudi Dularjeva hiša v Valti vasi ni kar tako, ker je ena izmed najbolj trdnih domačij v celi vasi. Lahkio si mislimo, da je bilo ženitvovamje zelo imenitno. Iz Valte vasi so se svatje pripeljali na dveh velikih saneh. Ves dan pozno v noč so ise gostili, jedli, pili, peli in plesali. Bilo je kakor nekdaj v Kani Galilejski, samo is tem razločkom,
da jim v šent Jerneju ni vina zmanjkalo.
Bilo je proti polnoči, ko so se svatje iz Valte vasi naložili na sani in. s seboj ¡odpeljali mlado nevestico na njen novi dom. Znana je resnica, da dolenjsko vino že jo gasi, pa tudi žejo dela.
Komaj so se svatje dobro* odpeljali, se je že oglasila žeja. Poganjali so konjiče, da bi čimpreje prišli na Ratež, kjer bi se v gostilni pri Taborskem lahko oteščali- Na žalost pa je bilo pri Taborskem že zaprto. Tudi v prihodnji gostilni, pri Judežu na Cikavi je bila že tema v hiši. Upali so, da bo še odprto vsaj pri Vindišerju pred novomeškim mostom zaradi predpustnih ponočnjakov iz Novega mesta. Tudi tam so bila vrata že zaklenjena. Ko Sq že obupani zavozili po klančku v spodnji konec Kandije, so vsi srečni opazili, da je 'bila pri štemburju še luč-
Mlajšim bralcem, ki še nikdar niso bili v Novem mestu, bodi povedano, da je naša hiša zidana v breg ob Krki tako, da je na strani ceste enonadstropna, z dvoriščne strani, kjer je tuidi vhod, pa pritlična. Na drugi strani dvorišča pa je družinska hiša tudi zidana v breg. V spodnjem delu iso gospodarski prostori in hlev za konje, v zgornjem delu pa stanovanjski prostori. Mi otroci smo pa spali v podstrešni forčadi, od koder smo imeli razgled na dvorišče in na vhod v gostilniško hišo.
Tisto predpustno noč so odšli iz gostilne že zadnji gostje. Natakarica je že odšla spat. Samo njena pomočnica Rezka, ki je tudi že razgrebla žerjavico in pogasila ogenj v peči in v obeh gostilniških sobah že poveznila stole na mize, da bo drugo jutro lažje pometala, je imela luč sam0 še v kuhinji, kjer je še pospravljala. Takrat se je iz svoje kamrice v pritličju družinske hiše prikradel konjski hlapec, ki mu je bilo ime Rok, in smo ga klicali Rokelj in je izginil v 'kuhinjo. Mi otroci, ki smo spali v forčadi, smo že Od poprej vedeli, da prihaja Rokelj v 'kuhinjo, ko že vsi razen Rezke odidejo ispat. Takrat smo ugibali in isi nismo mogli razložiti, kaj si imata toliko' 'dopovedati, da se ne moreta nikoli do konca razgovoriti.
Tako sta tisto noč prizvončfcljali obe valtovski sani is svati in mlado nevesto na naše dvorišče in začeli klicati, da so Dularjevi in naj jim odpro. Dularjevi so bili naši stalni gostje, ki so prihajali na tržne dneve in na sejmice v Novo mesto, in bi 'zamerili, če bi jim Rezka ne bi bila odprla. Rokelj skozi okn0 ni mogel skočiti iz kuhinje, ker bi bil moral skočiti več kakor za eno nadstropje globoko in tudi ni bilo časa okno odpirati. Sredi kuhinje je pa stala velika menitrga, dva metra dolga. V tej zadregi, ko ni 'bilo drugega izhoda, se je Rokelj vlegel v mentrgo in ga je Rezka pokrila s pokrovom. Bil je že skrajni čas, ker so Dularjevi že vdrli v vežo. Rezka je hitro prižgala luč v gostilniški sobi in začela jemati stole
z mize. Svatje so jo iz hvaležnosti objemali kakor svojo rešiteljico in so, da bi ji ne delali nadlege, ker si hočejo samo dušo privezati, sami zavlekli klop iz veže in nekaj stolov v kuhinjo in so se posedli okoli memtrge. Da ne bodo delali hrupa, je tudi harmonikar položil svoj meh na tla. Ko so svatje gasili 'žejo — samo ženin in nevesta sta tiho in krotko sedela ob mentrgi in vdano in potrpežljivo prenašala njih objestnost — in med seboj besedovali, se je, kakor večkrat na dolenjskih ženitovanjih, zgodilo da sta se dva svata z neki prazen nič sprla. Beseda je dala besedo, nastajal je vedno hujši prepir. Na Dolenjskem imajo ljudje grdo navado, da v prepiru radi kličejo hudiča na pomoč. Tudi pri tej priliki se je končno eden izmed prepirljivcev tako raztogotil, da je s tako silo s pestjo udaril po mizi, da je kar pokrov odskočil in strašno grdo zaklel, naj drugega pri tej priči hudič vzame.
Tedaj se je zgodilo. Vsa kuhinja se je stresla. Iz mize je med nje planil hudič. Vsi so od groze onemeli.
Samo ženitovanjiski starešina, star, izkušen in moder mož, j;e ohranil mimo fcri. Vedel je da se hudič boji znamenja križa. Z desno* roko je nad hudičem napravil velik križ in mu ukazal: Poberi se, isatan! Reis je hudič z velikim ropotom zbežal iz kuhinje.
Svatje so od strahu in groze trepetali. Prvi je spet prišel do besede starešina. Rekel je: Zmeraj sem slišal, da je hudič črn. — ta je bil pa bel.
Slomškov dom
vabi za pustne dni vse rojake na veseloigri
KAKRŠEN GOSPOD -TAK SLUGA
in
URŠKA S POLJAN
Predstavi bosta v soboto, 24., in v nedeljo, 25. februarja ob 20
Oba dni bo v domu tudi prosta zabava
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta- baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires 5
T. E- 35-8827	\
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271	,
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Fraucia 952 ...
T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13